INTENZIVNI SEMINAR SOCRATES-ERASMUS «GLOBALIZACIJA IN SOCIALNO DELO«
COIMBRA, PORTUGALSKA, 8.3.2004 - 12.3.2004
Enotedenskega seminarja v okviru programa
Socrates-Erasmus, ki je bil letos organiziran že
četrtič in na katerem običajno sodeluje osem
šol za socialno delo iz sedmih evropskih držav
(Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Portugalska,
Slovenija in Španija), so se udeležili predstavniki
študentov in učiteljev z vseh šol razen iz Francije.
Seminar je potekal v prijaznem študentskem in
slikovitem zgodovinskem mestu Coimbra, ki ga
nekateri imenujejo kar portugalski Cambridge.
Spodbudno okolje in gostoljubnost domačinov
sta pripomogla, da smo imeli kljub napornemu
urniku seminarja dovolj energije za aktivno
sodelovanje in diskusije, ki so se razvile tako
na formalnem delu seminarja kot tudi ob ne-
formalnih družabnih srečanjih.
V okviru širše teme seminarja »globalizacija
in socialno delo« so se portugalski organizatorji
(Instituto Superior Bissaya-Barreto) odločili, da
poglavitno pozornost na tokratnem seminarju
namenijo vlogi socialnega dela pri reševanju
problema brezposelnosti.
Aktivnosti na seminarju so potekale na treh
ravneh: predavanja učiteljev iz treh sodelujočih
držav (Portugalska, Finska, Slovenija) in dveh
gostov iz Francije in Italije, aktivnosti študentov
in obisk institucij, ki se ukvarjajo z reševanjem
problema brezposelnosti.
V popoldanskem delu prvega dne seminarja,
drugi in peti (zadnji) dan seminarja so učitelji
sodelujočih šol in gostujoči profesorji predstavili
poglede na globalizacijo in socialno delo v nje-
nem okviru (razvijanje socialnega dela, pomen
socialnega dela na individualni in družbeni
ravni). Opozorili so na družbene spremembe v
sodobnem svetu, spreminjajoče se odgovornosti
akterjev v tem kontekstu, probleme posameznika
in družbene probleme. Nekaj prispevkov je bilo
ožje usmerjenih, in sicer v vlogo socialnih de-
lavcev pri spodbujanju ustreznega zaposlovanja
oseb z ovirami. Predstavljene so bile izkušnje
in inovacije finskih uradov za delo in slovenske
raziskovalne izkušnje pri ocenjevanju možnosti
zaposlovanja ranljivih kategorij brezposelnih
oseb.
Študenti sodelujočih šol so se na seminar pri-
pravljali že pred odhodom na Portugalsko. Tako
so morali pripraviti plakate z osnovnimi podatki
o razširjenosti brezposelnosti v državah, iz ka-
terih izhajajo. Prvi dan seminarja so predstavili
plakate, ki so bili opremljeni s statističnimi po-
datki, ki kažejo število brezposelnih in razvoj
brezposelnosti v državi, z informacijami o ciljnih
skupinah ljudi, ki so še posebej prizadete zaradi
brezposelnosti (npr. mladi ljudje, dolgotrajno
brezposelni, invalidi, imigranti, ljudje s težavami
v duševnem zdravju), o različnih institucionali-
ziranih izkušnjah in programih za pomoč tem
skupinam, o institucijah, ki zagotavljajo različne
treninge in usposabljanja, in o obstoječih progra-
mih in projektih v skupnosti. V dopoldanskem
delu drugega dne seminarja so študenti na kratko
predstavili svoje šole. Tretji dan so sodelovali
na delavnicah, na katerih so predstavili študije
primerov učinkovitih programov za reševanje
brezposelnosti. Študije primerov so vključevale
informacije o okoliščinah, ki so spodbudile za-
četek programa, akterjih, vpletenih v program,
profilu ciljne skupine, ciljih programa, gibanju
števila tistih, ki so se zaposlili, metodah in
tehnikah socialnega dela, omejitvah, na katere
naleti socialno delo, možnih načinih za njihovo
razrešitev in novih strategijah socialne inter-
vencije za delo na teh problemih. S primerjavo
študij primerov iz šestih sodelujočih držav so
ugotovili, da so izvajalci programov večinoma iz
javnega in zasebnega sektorja. V vseh državah so
kot problem poudarili rast starejše populacije,
359
INTENZIVNI SEMINAR SOCRATES-ERASMUS «GLOBALIZACIJA IN SOCIALNO DELO«
COIMBRA, PORTUGALSKA, 8.3.2004 - 12.3.2004
Enotedenskega seminarja v okviru programa
Socrates-Erasmus, ki je bil letos organiziran že
četrtič in na katerem običajno sodeluje osem
šol za socialno delo iz sedmih evropskih držav
(Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Portugalska,
Slovenija in Španija), so se udeležili predstavniki
študentov in učiteljev z vseh šol razen iz Francije,
Seminar je potekal v prijaznem študentskem in
slikovitem zgodovinskem mestu Coimbra, ki ga
nekateri imenujejo kar portugalski Cambridge.
Spodbudno okolje in gostoljubnost domačinov
sta pripomogla, da smo imeli kljub napornemu
urniku seminarja dovolj energije za aktivno
sodelovanje in diskusije, ki so se razvile tako
na formalnem delu seminarja kot tudi ob ne-
formalnih družabnih srečanjih.
V okviru širše teme seminarja »globalizacija
in socialno delo« so se portugalski organizatorji
(Instituto Superior Bissaya-Barreto) odločili, da
poglavitno pozornost na tokratnem seminarju
namenijo vlogi socialnega dela pri reševanju
problema brezposelnosti.
Aktivnosti na seminarju so potekale na treh
ravneh: predavanja učiteljev iz treh sodelujočih
držav (Portugalska, Finska, Slovenija) in dveh
gostov iz Francije in Italije, aktivnosti študentov
in obisk institucij, ki se ukvarjajo z reševanjem
problema brezposelnosti.
V popoldanskem delu prvega dne seminarja,
drugi in peti (zadnji) dan seminarja so učitelji
sodelujočih šol in gostujoči profesorji predstavili
poglede na globalizacijo in socialno delo v nje-
nem okviru (razvijanje socialnega dela, pomen
socialnega dela na individualni in družbeni
ravni). Opozorili so na družbene spremembe v
sodobnem svetu, spreminjajoče se odgovornosti
akterjev v tem kontekstu, probleme posameznika
in družbene probleme. Nekaj prispevkov je bilo
ožje usmerjenih, in sicer v vlogo socialnih de-
lavcev pri spodbujanju ustreznega zaposlovanja
oseb z ovirami. Predstavljene so bile izkušnje
in inovacije finskih uradov za delo in slovenske
raziskovalne izkušnje pri ocenjevanju možnosti
zaposlovanja ranljivih kategorij brezposelnih
oseb.
Študenti sodelujočih šol so se na seminar pri-
pravljali že pred odhodom na Portugalsko. Tako
so morali pripraviti plakate z osnovnimi podatki
o razširjenosti brezposelnosti v državah, iz ka-
terih izhajajo. Prvi dan seminarja so predstavili
plakate, ki so bili opremljeni s statističnimi po-
datki, ki kažejo število brezposelnih in razvoj
brezposelnosti v državi, z informacijami o ciljnih
skupinah ljudi, ki so še posebej prizadete zaradi
brezposelnosti (npr. mladi ljudje, dolgotrajno
brezposelni, invalidi, imigranti, ljudje s težavami
v duševnem zdravju), o različnih institucionali-
ziranih izkušnjah in programih za pomoč tem
skupinam, o institucijah, ki zagotavljajo različne
treninge in usposabljanja, in o obstoječih progra-
mih in projektih v skupnosti. V dopoldanskem
delu drugega dne seminarja so študenti na kratko
predstavili svoje šole. Tretji dan so sodelovali
na delavnicah, na katerih so predstavili študije
primerov učinkovitih programov za reševanje
brezposelnosti. Študije primerov so vključevale
informacije o okoliščinah, ki so spodbudile za-
četek programa, akterjih, vpletenih v program,
profilu ciljne skupine, ciljih programa, gibanju
števila tistih, ki so se zaposlili, metodah in
tehnikah socialnega dela, omejitvah, na katere
naleti socialno delo, možnih načinih za njihovo
razrešitev in novih strategijah socialne inter-
vencije za delo na teh problemih. S primerjavo
študij primerov iz šestih sodelujočih držav so
ugotovili, da so izvajalci programov večinoma iz
javnega in zasebnega sektorja. V vseh državah so
kot problem poudarili rast starejše populacije.
423
POROČILO
vedno več je alkoholne problematike, dolgotraj-
no brezposelnih in pomanjkanja delovnih mest.
V predstavljenih programih so kot ciljne skupine
prevladovali mladi (15-25 let), starejši (nad 40
let), ljudje brez primerne strokovne izobrazbe,
dolgotrajno brezposelni, ženske, ljudje, ki iščejo
prvo zaposlitev, emigranti, invalidi, alkoholiki,
zasvojeni z drogami in zaporniki. Prevladujoče
strategije socialne intervencije so osebno sveto-
vanje, informiranje, individualni načrt pomoči,
odstranitev primarnih ovir in socialna integra-
cija, izobraževanje, podpora in sodelovanje med
različnimi institucijami (zdravstvo, socialno
varstvo ipd.). Odgovornost za brezposelnost ni
samo problem posameznika, temveč tudi države.
S strategijami, kakor so sistematičen pristop pri
obravnavi posameznika, psihosocialna skrb in
holističen pristop, lahko uspešno pomagamo
brezposelni osebi. Sodelujoči študenti so bili
mnenja, da bi že zakonodaja morala zagotav-
ljati minimalno socialno varstvo za vsakogar.
Sklenili so, da je treba pri izključenih, brezpo-
selnih posameznikih spodbujati neodvisnost,
samoiniciativnost, lastno moč in sodelovanje
pri integraciji v različne projekte za dvig za-
posljivosti in različnih poklicnih zmožnosti. V
Nemčiji in na Finskem so oblike timskega dela
že ustaljene, dobro izvajane in kvalitetne, ker
strokovnjaki sodelujejo med sabo. V Sloveniji
je na tem področju opaziti velik primanjkljaj,
zato bi morali za učinkovit sistemski pristop
najprej poskrbeti za medsebojno sodelovanje
med raznimi strokovnjaki in institucijami. Cilji
delavnice so bili reflektirati raznoličnost novih
praks v sodelujočih državah, ki so orientirane
na promocijo vložka profesije socialnega dela,
analizirati intervencije socialnega dela, kar za-
deva brezposelnost in probleme vložka profesije
(različne usmeritve, metode, tehnike), izbrati
uspešne primere reševanja identificiranih pro-
blemov in poudariti pomembnost socialnega
dela pri tem. Trije študenti ljubljanske fakultete
za socialno delo (Klementina Bajee, Marjana
Krizman in Staš Praznik) so sodelovali pri vseh
nalogah in okvirno predstavili slovenske pro-
grame in storitve, v katere se lahko vključujejo
brezposelne osebe.
Četrti dan seminarja so organizatorji omo-
gočili ogled institucij, ki se ukvarjajo z reševa-
njem problema brezposelnosti. Ogledali smo si
institucijo »Arcil« za rehabilitacijo, integracijo
in učenje oz. izobraževanje ljudi z različnimi
hendikepi ali posebnimi potrebami. Institucija
ponuja popolne, občutljive in celostne odgovore
na potrebe ljudi, ki se znajdejo v stiski, in uporab-
lja različne intervencije za izboljšanje kvalitete
življenja. Prvi širši sklop njihovega programa je
rehabilitacija (skupnostni programi za otroke in
mladostnike, center za spodbujanje poklicnih
aktivnosti, program usposabljanja za poklic,
posebne oblike zaposlovanja, stanovanjske in na-
stanitvene oblike), drugi sklop pa so proizvodne
enote (pralnica, lesarstvo, keramika, kmetova-
nje, izdelava plastičnih kartic, medicinske storit-
ve, vrtnarstvo). Zanimivo je, da so aktivnosti v
instituciji namenjene vsem ljudem, ki se znajdejo
v stiski - od otrok do starejših oseb.
Poleg formalnega programa seminarja smo
imeli udeleženci priložnost spoznati tudi muzeje,
se udeležiti nekaj koncertov, v mestni hiši nas
je sprejel župan, na fundaciji inštituta Bissaya-
Barreto pa direktor. Vrhunec druženja je bila
skupna zabava za študente in učitelje, ki jo je
popestrila glasbena skupina sedanjih in bivših
študentov inštituta Bissaya-Barreto.
Vseh pet dni je potekalo intenzivno izmenja-
vanje izkušenj; tako smo sodelujoči dejansko pri-
dobili širše znanje o novih socialnih problemih,
različnih kontekstih reševanja socialnih proble-
mov ter spoznali različne metode intervencij pri
reševanju problema brezposelnosti.
Najbrž nam je ravno zaradi številnih aktivno-
sti in pestrega dogajanja čas v Coimbri minil še
prehitro. Stkala so se nova prijateljstva in vezi, ki
jih bo mogoče okrepiti na naslednjem seminarju
marca 2005 v Namurju v Belgiji.
Liljana Rihter
Klementina Bajee
Marjana Krizman
Staš Praznik
To besedilo objavljamo ponovno, ker je bila v prejšnji številki (44, 4-5) zaradi tiskarske napake na-
tisnjena le prva stran. Bralcem, bralkam, avtoricam in avtorju se zaradi tega iskreno opravičujemo.
424