SVETKO KOBAL PRISPEVEK K ANALIZI DELOVNIH SREDSTEV IN FINANSIRANJA REPRODUKCIJE V LETU 1955 Področje analize delovnih sredstev je tako obsežno, da že sama ome jitev razprave predvsem na leto 1955 popolnoma opravičuje imenovati sestavek kot skromen prispevek. Napori za napredek proizvodnje, povečanje produktivnosti ter s tem v zvezi problem razširjene reprodukcije, pa bodo pred vse organe, ki se ba^ijo z gospodarskimi problemi, vedno bolj kate gorično postavljaili zahtevo po temeljitejših analizah kot pripomočku pri reševanju \njihovih operativnih nalog. Zal se moram pri obravnavanju te teme, upam da iSamo začasno, omejiti na leto 1955, čeprav bi bilo deilo uspešno le pri analizi daljše dobe, vse kakor >pa vsaj vseh povojniih let. Za tako analizo za področje občine tre nutno ni na razpolago potrebnih podatkov, naletimo pa takoj tudi na vrsto drugih težav, katerih iprebroditev bi zahtevala veliko dela. Velika dinamika našega celotnega gospodarstva, reorganizacije proizvodnih podjetij, islcanje novih poti in prijemov, večkratne reorganizacije upravno-političnih enot itd., vse to jmm pri analizi razvoja in stanja delovnih sredstev za poisamezna lota oležkoča najti skupni imenovalec, ki bi mam omogočil medsebojne pri merjave ter « tem spremljanje razvoja in rasti proizvodnih kapacitet. Ker pa delovna sredstva lahko uspešno analiziramo samo s stališča njihovega nenehnega razvoja, tako kvalitativno kot kvantitativno, vsebuje omejitev razprave na eno samo leto nevarnost, da trpi na 'negibčnosti in razkosa- nosti dobe, o kateri je govo^r. Analizo stanja delovnih sredstev otežkoča tudi relati\ino majhen obseg lenitorija, 'ki ga zajema občina, kajti bi.sitveni posegi družbe v razvoj gosipo- daipstva, pretakanje sredstev iz enega področja na drugo itd., vse to zahteva, da je za pravilnost zaključkov potrebno čim širše področje, aia katero se podatki namašajo. Da bi bili podatki, ki jih tu navajam, v ibodoče uporabljivi za primer javo, naj navedem glavne elemente, ki so za raiožnasit primerjave važni. Podatki, ki so navedeni, se nanašajo na teritorij sedanje občine, ki zajema vse važnejše proizvodne kaj>acitete na tem sektorju, kateri se tudi z manj šimi spremembami teritorija upravno-politione enote ne bi bistveno menjali. Teritorij občine meji namreč v vseh smereh na skoraj izključno poljedelska področja privatnih kmečkih proizv^ajalcev, ki pa v podatkih niso zajeii. Glede na lastništvo proizvajalnih sredstev obravinava sestavek samo proiz vodna in storitveaia podjetja, ki delajo z družbenimi sredstvi, torej piod- jetja socialističnega sektorja. Zato navedeni podatki v odnosu do vseh delovnih sredstev celotnega gospodarstva občutneje odstopajo samo v kme tijstvu, obrti in gostinstvu, kjer so delovina sredstva deloma v rokah pri- 137 vatndh proizvajalcev. \ socialističnean sektorju gosxx)darstva so upoštevana "vsa proizvodna in storitvena podjetja brez ozira na sedež ustanovitelja, razen podjetja »Motor«. Pra^' leto 1955 pa ima v razvoju gospodarstva občine svoje posebnosti,! ki mu dajejo pečat prelomnega leta. Spremembe v delovnih sredstvih, kil so bile to leto izvedene, bodo brez dvoma '\-pliivale na smer razvoja delovnih' sredstev v več naslednjih letih. Pod delovnimi sredst\-i razumemo vse tiste naprave in zgradbe, s kate rimi v kakršni koli obliki učinkujemo na surovine, da bi jim dali takoj obliko, ki bo zadovoljila človekove potrebe. Delovna sredstva običajnoi v grobem označujemo s knjigovodskim izrazom »osnovna sredstva^. Družbena produktivnost dela sloni predvsem na stopnji razvitosti delov-1 nih sredstev. Ker pa je od družbene produktivnosti odvisno koliko po- trošnih dobrin bomo imeli na razpolago, je razumljivo, da moramo temu •vprašanju posvečati največjo pozornosit, če hočemo, da bodo naši napori uspešni. Delovna sredstva so v stalnem spreminjanju. V teku procesa pro izvodnje se fizično trosijo, obraJjljajo ter tako prenašajo del svoje vred nosti na produkt, sama pa na vrednosti izgubljajo. S pomočjo knjigovodstva S]no ustvarili oprijemljive točke, da z njimi (Spremljamo gibanje vrednosti delovnih sredstev. Tako liihko na podlagi poznane življenjske dobe delov- J nega sredstva in pretečenega obratovalnega časa izraournamo fizično iztro- šenosit, torej trenutno vrednost. Čeprav nam knjigovodstvo daje natančne podatke, bi vendarle lahko prišli do čisto napačnih zakljtiokov. Prvič. Ve lika večina delovniih sredstev, s katerimi danes delajo podjetja v ok^Tru občine, je bila nabavljena pred vojno. Številni so vzroki zaradi katerih J je v dauašujih enotah težko določiti njihovo nabavno vrednoist in jo vskla- diti z delovnimi sredstvi, nabavIjenimi po vojni. Drugič. Ni malo delovnih sredstev, katerih vrednost je bila v procesu iproizvodnje že v celoti prene sena na cprodukte, pa vendar, zaradi vestnih popravil in izmenjav trošenju najbolj izpostavljenih delov, še danes fizično obstoje in ne služijo dosti slabše kot so ob nabavi. Taka delovna sredstva obstoje v Tovarni klobukov >Šešir«, Gorenjski predilnici. Strojnem koviiniskem podjetju, »Transtu- ristu« itd. Ta že amortizdrama delovna sredstva so bila ponovno ocenjena, določena jim je bila neka nova vrednost, da bi tako dobili osnovo za po novno zbiranje sredstev za nadomestitev. V vseh teh primerih nam knjigo vodski podatki ne povedo mnogo, ker nam dajejo laž no sliko stanja delovnih sredstev. Tretjič. V normal nih pogojih bi se iz amorti zacijskih skladov za nado mestitev morala izvrš-iti (s stališča produktivnosti de lovnega eredstva) vsaj ena kovredna nadomestitev. Pred vojno je bila večina proiz vodnih podjetij v privatni lasti in vprašanje zamenjave delovnih sredstev stvar last- D.-iitov dela v podjetju EL-RA. Foin Oblak uika, ki pa je imel pred 138 očmi predvsem dosego Jiitrega dobička. Tudi vojna doba razumljivo ni pustila mekih amortizacijskih skladov. Pa tudi JM vojni dalj časa, ob obilici težav in nalog, nismo našli normalnega načina za zbiranje amortizacijskega sklada, kasneje pa smo morali del teh sredstev porabiti za investicije novih proizvodnih kapacitet. Šele zadnja leta je čutiti povečano skrb za nadome stitev delovnih sredstev. Pri ponovnem ocenjevanju amortiziranih delovnih sredstev smo dostikrat zmanjšali osnovo za plačilo amortizacijskega sklada ter tako tudi možnost nadomestitve iz lastnih virov. Tako smo dostikrat v položaju, da so sredstva za nadomosDitev delovnih sredstev najijiarnjša prav tam, kjer bi jih potrebovali največ. Y času od začetka vojne pa skoraj do leta 1950 so se delovna sredstva v glavneni le trosila, niso pa bili ustvar jeni zadostni protiskladi, ki bi omogočali njihovo nadomestitev. Kljub vsem naštetim netočnostim, ki nam jih za analizo stanja delovnih sredstev daje knjigovodska evidenca, pa so to edini podatki, ki so nam na razpolago in na katerih lahko gradimo s\ oje zaključke. Tabela 1 Zaokroženo v lOOO.— VREDNOST DELOVNIH SREDSTEV IN Vo IZIROSENOSTT 31. XII. 1954 il. XII. 1933 nabavna vrednost •/. "!:b™'i vrednost •/. vrednost Trcdnost Industrija . . Obrt . . . . Trgovina . . Gostinstvo . . Kmetijstvo . . . 1,719.653 76.912 25.690 2.626 60.055 820.016 44.472 10.110 733 24.443 52,3 48,8 60,6 72 59,3 1.843.536 98.958 33.067 3.180 82.932 888.588 65.274 17.559 1.125 44.202 51,8 34 47 64,6 46.7 Skupaj . . . 1.884.935 899.774 52.3 2,061.693 1.0il6.748 50,? Tabela 1 nam kaže stanje in gibanje vrednosti delovnih sredstev po knjigovodiski evidenci v teku leta 1955. V začetku leta 1955 je znašala na bavna vrednost delovnih sredste>' v celotnem gospodarstvu socialističnega sektorja 1.844.933 din, vrednost pa 899.744din, torej je znašal povprečen procent iztroSenosti 52,3. Ta procent iztrošenosti diktira celotnemu gospo darstvu predvsem stanje A industriji, katere vredno.st delovnih sredstev predstavlja glavni del vrednosti delovnih sredstev ^"seh proizvodnih panog. Že pri sami induetriji je procent iztrošenosti po podjetjih bistveno različen. V posameznih podjetjih je bil na začetku leta naslednji: Gorenjska pre dilnica 57,5 »/o, »Odeja« 28 0/0, »SeSir« 77 »/o, »Jelovica« 27 »/o, »Gradiš« 42«/o, Tovarna furnirja Bodovlje 64'/o, Strojno kovinsko podjetje 55 "/o, Mlin Trata 35,5 "/o. Gradbeno podjetje »Tehnik« 59.5 "/o. Kmetijsko posestvo 70,5 "h i,n »Transturist« 87 "/o. V resniici pa je procent iztrošenosti v nekaterih podjetjih še dokaj večji kot nam ga kaže knjigovodska evidenca. To gotovo velja za podjetja: Gorenjska predilnica. Tovarna furnirja Bodovlje, To varna klobukov »Šešir«, Strojno kovinsko podjetje in »Trainsturist«, kjer so bila deilovna sredstva že večkrat amortizirana, dočini nam knjigovodstvo kaže stanje od zadnje ponovne ocenitve vrednosti dalje. Nad povprečnim procentom iztrošenosti delovnih sredstev v industriji je skoraj vsa tekstilna in kovinska industrija, gradbena iin transportna dejavnost: in socialistični sektor kmetijstva. Boljše je stanje delovnih sredstev v lesnopredelovalni industriji, kjer prevladuje vpliv podjetja »Jelovica«, ki ima pretežno nova delovna sredstva. 139 Med vsemi panogami gospodarstva je bilo v začetku leta najboljše stanje v obrtnih obratih, kjer pa naiu knjigovodstvo prav tako prikazuje lepšo sliko kot je v resnici. Precej nad po\prečnint ])rocentom iztrošenosti so delovna sredst\a v trgovini, zlasti pa v gostinstvu. Iz tega lahko zaklju čimo, da je bilo v letih po vojni prav tema dvema panogama p>oisvečene malo pozornosti in so težave, ki nastopajo v teh painogah, delno tudi posle dica takega stanja delovnih sredstev. Napačno pa bi bilo mi.?liti, da je za naše gosjjodarstvo fizična iztroše- uost •delovnih sredstev glavna in najnevarnejši sovražnik produktivnosti. }• izična iztrošenost ima namreč dovolj zunanjih znakov, ki jih takoj opa- • zimo na delov nih sredstvih, pa tudii knjigovoclgka evidenca nas to opozarja. ' Proti fizični iztrošenosti je borba dokaj uspešna, kar nam priča kratek pregled stanja delovnih sredstev zadnjih desetletij v gospodarstvu občine. Še danes delamo pri strojih, ki so stari 20, 30 ali tudi več let in so daleč •preživeli predviideno življenjsko doibo. Produiktivnost na teh strojih se ni niti občutno znižajla. (Zaradi povečanja strokovnosti delovne sile se je včasih celo povečala, n.pr. v Tovarna klobukov »Šešir«.) Verjetno bi z nekaterimi stroji, zlasti pa v nekaterih slav^bah, ob stalnih popraviilih lahko tlelali še dokaj let in prekoračili predpisano življenjsko doibo tudi več kot petkrat. Da je to sploh mogoče, leži del vzrokov itudi popolnoma drugje. To je namreč omogočilo dejstvo, da je bila v pogledu razvoja gospodarstva, torej tudi delovnih sredstev, doba v stani Jugoslaviji zelo stacionarna, da se je torej družbena produktivnoist zelo počasi dvigala. Vojna doba in prva povojna leta no«ijo še vedno tak pečat. Z zaključkom obnove v vojni uničenih kapacitet se je hitrost razvoja igospodarstva nenehoma večala, v gospodarstvo je bila vnesena dinaniiika, iki zahteva hitrejših dzpreinemb in intenzivno veča družbeno produktivnost. Ta proces potiska vprašanje fizične iztrošenosti med drugorazredne probleme, ustvarja pa nove, ki so toliko bolj odločilni za nadaljnji razvoj gospodarstva. Poleg fizične iztrošenosti so delovna sredstva podvržena tudi iako ime novani ekonomski zastarelosti (moiralni obrabi). Ce delamo z delovnimi sredstvi, ki so ekonomsko zastarela, moraino za izdeliivo produkta trositi več človeškega dela kot se ga zanj povprečno trosi v merilu celotne družbe. Delo z zastarelimi delovnimi sredstvi temelji na tehnoloških in drugih pro cesih, ki so bidi običajni v času, ko so bila ta sredstva izdelana. Z razvojem znanosti in tehnike pa se odkrivajo nova pota in načini proizvodnje, kd za določeni proizvod zahtevajo vedno mamjšo potrošnjo človeškega dela. Ekonomska zastarelost, ta sovražnik delovnih sredstev, se skrivoma in nevidno vtihotaplja v naše tovarne. 'Nje me moremo opaziii na strojn, niti je ne registrira knjigovodska evddenca, da 'bi nais nanjo opoziorila. Občutimo jo šele takrat, ko svojih proizvodov na tržišču ne niOTemo več prodati po stari ceni. Na tržišču smo se namreč srečali s proizvodi, ki so bili izdelani s sodobnejšimi proizvodnimi ,postopki iter je bilo zato na posamezen pro izvod potrošenega naanj človeškega dela, torej so lahko cenejši. Ekonomska zastarelost delovnih sredstev v okviru naše občine predstavlja resen pro blem, ki je po obsegu in po času, ki je potreben za njegovo rešitev, vedno večji. Ekonomska zastarelost delovnih sredstev je v glavnem največja v tistih proizvodnih kapacitetah, kjer so delovna sredstva tudi iztrošena (To varna klobukov »Šešir«, »Trans^turist« itd.). , 140 . . -Nova moderna uiesnica podjetja »Mesarija OZZc na Mestnem trgu Folo Oblak Ekonomski zastarelosti pa delamo krivico, če jč imenu jemo sovražnika. Bolje reče no, ona je sovražnik zaosta losti, zato pa nujni sprem ljevalec napredka. Ekonom ska zastarelost delovnih sred stev je že sama po sebi naj boljši barometer produktiv nosti celotne družbe. Zasta ranje delovnih sredstev zato ne more biti nesreča za družbo, kajti ono dokazuje, da je družba odkrila nove in boljše načine proizvodnje, ki bodo hitreje in uspešneje lik\idirali siromaštvo ter ustvarili \ečje bo gastvo dobrin. Zastarelost delovnih sredstev je toliko hitrejša kolikor je hitrejša dinamika razvoja gospodarstva, kolikor hitreje se nova odkritja znanosti lahko prenašajo v sam proces proizvodnje. Čeprav torej eko nomska zastarelost delovnih sredstev nikoli ne more biti nesreča za celotno družbo, pa je \' določenih obdobjih vendarle lahko usodna za lokalno gospo darstvo, za vsako gospodarstvo v maiiijšem obsegu, če odgovorni faktorji ne bi ukrenili vse, da se bo njihovo gospodarstvo vedno nahajalo v zgor njem delu .lestvice družbene produktivnosti. Zato moramo v okviru občine tej strani delovnih sredstev pri spremljanju in razvijanju našega gospo darstva posvetiti vso pozornost. Kadar odpravljaimo fizično iztrošenost z iiaba\o novih delo^^lill sred stev, me gre nikdar za enostavno zamenjavo starega delovnega sredstva z novim. V tem primeru bi namreč fizično iztrošenost odpravili, ostala pa bi ekonomsika zastarelost. Z nadomestitvijo delovnih sredstev istočasno vskla- jujemo tehnološke procese z novimi izsiledki znanosti, skratka: z iiadome- stitvijo delovnih sredstev rešujemo istočasno tudi problem ekonomske za- .•^tarelosti. Ekonomska zastarelost pa se odstranjuje z uvajanjem novih delovnih iinetod in tehnološkega procesa, kar običajno teče vtzporedno s prehodom na višjo stopnjo proizvodnje v kvantitativnem smislu, torej na razširjeno reprodukcijo. Reševanje fizične iztrošenosti, ekonomske zasta relosti in vprašanje razširjene reprodukcije je enoten problem, ki se v praksi rešuje povezano in istočasno. Tak razvoj pa ne more biti finansiran iz amortizacijskega sklada za nadomestitev (z njim bi v glavnem lahko opravili le zamenjavo delovnih sredstev za enostavno reprodukcijo), tem več iz dodatnih skladov, za katere odvajamo sredstva iz tekočega narod nega dohodka. Poglejmo si sedaj, kakšna gibanja so doži\')]jala delovna .sr©dst^'a v naši občini v letu 1955 v pogledu fizične iztrošenosti, ekotioms/ke zastarelosti iin razširjene reprodukcije. Opazujmo drugi del tabele 1. Ob koncu leta 1955 je znašal povprečni procent iztrošenosti delovnih sredstev v viseh vejah gospodarstva socialističnega sektorja povprečno 50,7, torej se je iztrošenost zmanjšala za 1,6 "/o. Izboljšanja lahko beležimo v vseh vejah gospodarstva. Relativno najmanjše je v industriji, kjer ibi bila glede na obseg delovnih sredstev potrebna velika finančna sredstva. Občuten korak so v tej smeri 141 v letu 1955 napravila podjetja: Strojno kovinsko podjetje, kjer je procent fizične iztroženosti padel od 55 na 45,5 "/o, in iTranstvirtst« s padcem od 87 na 35,5 «/o. Vsa drua;a industrijska podjetja beležijo porast povprečne •iztrašeiiosti delovnih sredstev. Stanje delovnih sredstev se je najbolj izboljšallo v obrtnih podjetjih in v socialističnem sektorju kmetijstva. V obrti je procent iztrošenosti padel od 48.8 na 34 ali za 14,8 "/o. Posamezna podjetja so napravila naslednja izboljšanja: Pilarna Reteče od 28 na 18 "/o, Mesarija OZZ od 54.2 na 22,«/o, Obrtno kov^insko podjetje od 71,5 na 690/0. Uslužnostna obrt Vrtnarija je dobila iskoraj popolnoma nova delovna sredstva. Nazadovali pa so v tem lX)gledu: Mestna mesarija. Šivalnica »Kroj« ter Pekarna in silaščičarna. Pri izboljšanju v kmetijstvu socialističnega sektorja je glavno vlogo od igralo Kmetijsko posestvo, ki je procent iztrošenosti znižalo od 76,5 na 32,5. Trgovinsko omrežje je v letu 1955 izboiljšalo s\'oja osnovna sredstva z znižanjem procenta iztrošenosti od 60.6 na 47. Pni tem so največ prispevale trgovdne: »Železnina«, Grosistično trgovsko podjetje i:Loka«, Trgovina »Pri kolodvoru«, začeta gradnja nove črpalne postaje »Petrol« in nova prostori odkupne postaje iOdpad«. Vse ostalo trgovsko omrežje je v tem pogledu nazadovalo. V gostinstvu je nastalo povprečno izboljšanje delovnih sredstev z investicijami v Restavraciji »Krona«, Gostilni »Ivontrg« in iGostilni »Pri ko lodvoru«. Otstala gostišča iso nazadovala. Poglejmo še, kakšni so rezultati naporov proti ekonoanski zastarelosti delovnih isredstev. Lahko rečemo, da je eno leto veliko preikratka doba za dajanje takšne ocene. Na tem pod'ročju so ttspehi vidnejši le tam. kjer gre za finansiranje čisto novih proizvodnih kapacitet ali vsaj občutnih rekon strukcij. Reševanje tega problema je \tispešno samo s finansiranjem iz tekočega narodnega dohodka in seveda najtesneje povezano s finansiranjem razširjene reprodukcije. Z usipehi teh inaporov, gtledano na celotno gospo- darstvr) občine, ni treba biti preveč zadovoljen. Od velikih problemov eko nomske zastarelosti so ostala (in bodo verjetno ostala še nekaj časa) nere šena vprašanja Tovarne klabuikov >!5ešir«, jdeloma Gorenjske predilnice in Strojnega kovinskega podjetja, pred rešitvijo pa je prablem Tovarne furnirja \ Bodovljah. Uspešnejše je bilo odpravljanje ekonomske zastarelosti pri obratih, ki so bili grajeni iz narodnega dohodka. Tako n. pr. Pilarna Re- ieče. Mesarija OZZ. Kmetijsko posestvo itd., kjer so move kapacitete gra jene T skladu z današnjimi načini proizvodnje. Iz tabele 1 dalje vidimo, da je bilo zananjšanje fizične iztrošenosti in oilpravljanje zastarelosti delo\nih sredstev najtesneje povezano z dmvesti- cijaimi v razširjeno reprodukcijo. Nabavna vrednost delovnih sredstev se je v letu 1955 povečala od 1.884.933 din :na 2,061.693din ali sedanja vrednost od 899.774.000 din na 1.016.74Sdin, kar predstavlja porast sedanje vrednosti za 116.974.000 din, torej za 13«/». Povečanje vrednosti delovnih sredstev za 15 "/o kaže ^na velike napore družbe, da bi razširila reprodukcijo. Glavni del teh naporov bremeini te koči nairodni dohodek, iz katerega je bilo v letu 1955 v občini črpanih 72,383.000din ali 54 "/o vseh investicijskih sredstev. Računajoč, da je bilo ^ letu 1955 v okviru občine v podjetjih, kd jih obravnavamo, ustvarjenega 1.152,116.000 din narodnega dohodka, ismo torej porabili za reprodukcijo in razširjeno reproduikcijo 6,27 */o narodnega dohodka. Brez investicij iz na- 142 rodnega dohodka bi se procent iztrošenosti delovnih sredstev med letom povečal povprečno na 54,2. Investicije iz narodnega dohodka so torej naj važnejši regulator razvoja gospodarstva. Tabela 2 BRUTO INVESTICIJE 1955 Zaokroženo v 1000.- Vdri finansiranja Amortizacija za nadoTnestitev Sklad za prosto '•g ruzpolagiinje ^ Sklad plač iz dobička 2 Sklad u obrat- "^ nih sredstev Investicijski sklad tinesticijski sklad OLO a Investicijski ^ .'ikiad ObLO *c Sklad za pospe- •^ Sevanje kme- S tijsiva OLO Q Dodelitve in drugi viri Skupaj •/« Skupaj •/. .* "M 3 •g a 43.005 16.">96 _ 3.105 5.256 6.655 32.100 ai.3M 118.772 68,8 75.767 60,14 •/• 36,3 13,7 2,6 5,2 5,6 18,7 17,9 100 -a O 881 2.529 64 - 2.886 11.608 3.550 125 21.441 12,5 •/• 4,1 11,9 0,3 - 13,4 54,1 15,6 0,6 100 f o tL i-^ 845 148 445 2.125 5.805 583 8.547 4,9 '/. 9,9 11,1 5,2 24,8 44,5 4,5 100 NETO INVESTICIJE E0.550 16,3 7.7ft2 6,13 1 "5" 57 J 4 _ 46 _ - 632 0,4 1955 50 0,03 •/I 92 0,6 _ 7.4 - 10« o > :s 1.276 179 6.513 7.619 7.809 25.196 13,4 2i.9ao 17,4 •/• 5,5 0,8 27,2 32,8 33,7 100 C. -5 t/3 46.379 20.036 507 5.105 14.718 9.5il9 57.511 10.969 29.616 172.578 10« 125.999 10« •/t 27 11,S 0,3 1,8 8,4 5,5 21,7 6,3 17,4 lOU Taibela 2 nam kaže, iz katerih virov in kam .so bila vložena sredstv^a za finansiranje razširjene reprodukcije. Bruto investicije so v letu 1955 izna šale 172,578.000 din ali neto investicije 125,999.000 din. VendaT te neto investi cije niso porabljene v celoti kot investicije v delovna sredstva za razširjeno reprodukcijo, kajti z njimi je treba pokriti tudi raaliko, ki nastane pri v^rednosti delovnih sredstev z odvzemom blokiranega dela amortizacijskega sklada za nadomestitev (velja za okvir dbčine). •Med vini za finansiranje investicij je odigral v letu 1955 izredno važno vlogo občinski sklad za kreditiram je investicij. Ta sklad predstavlja v novih občinah že dokaj važno materialno bazo za izvajanja določene gospodarske politike Ijndskega odbora. Čeprav je prvenstveno namenjen za razvoj obriti, trgovine in gostinstva, je bil precejšen del njegovih sredstev inve stiran v razvoj industrije. Gospodarstvo občine je bilo namreč pred dolo- 143 čenimi nalogami, ki so kategorično zahtevale sv-ojo rešitev in bi zavlače vali je lahko imelo v naslednjih letih resnejše posledice. V letu 1955 je lula začeta izgradnja novih objektov za Strojno kovinsko podjetje, ki mu je določena nova lokacija na Trati. lz\TŠena je bila spojitev LIP Trata, ITP »Jelovica« in Tovarna furnirja v Bodovljah v cilju organiziranja lesno- industnijskega kombinata na Trati. Precejšnja sredstva so bila investirana v prometno podjetje »Transturist«, da bi tako za bodoče zadovoljili nara ščajoče potrebe osebnega in tovornega prometa. V letu 1955 so bile bistveno razširjene gradbene kapacitete, kar je bilo nujno spričo veliikih nalog pri realiziranju investicijskih del na raznih objektih danes in v bodoče. Tako je odpadel največji znesek bruto in tudi neto investicij na indu strijo, promet in gradbeništvo. V preteklem letu so investirala podjetja naslednje zneske: Gorenjska predilnica 43.637.000 din. Strojno kovinsko "podjetje 21,875.000din, Mlin Trata 5,492.000 din, »Jelovica« 5,513.000 din. Gradbeno podjetje »Tehnik« 10,085.000 din in prometno podjetje »Transtu- ri«t« 25,8f>4.000 din. Na drugem mestu po obsegu investicij je socialistični sektor kmetijstva. Težišče del je bilo na začetkih investicijskih gradenj na Knietijskeni po- 6est\"u, ki so znašale lb,344.000din. Višina investicij v kmetijstvu je v skladu s celotno gospodarsko politiko, ki postavlja razvoj kmetijstva kol eno najvažnejših in najneposrednejših nalog. Občutna sredstva so iuu^estirale tudii kmetijske zadruge in sicer KZ Škofja Loka 4,868.000din, KZ Godešič 1,564.000din itd. Na tretjem mestu je sociali-stičiiii sektor obrti, kamor je bilo investi ranih 21,441.000din. Obrt predstavlja tisti sektor gospodarstvai, kjer je inve sticija občinskega ljudskega odbora lailiko najučinkovitejša in kjer za večji razvoj niso potrebna nedosegljiva sredstva. Clavni vir fiinansiranja je pred stavljal občinsiki iinvesticijski sklad. Kep si pod oibrtjo običajno predstav ljamo podjetja, ki se bavijo z uslugami prebivalstvu (in na tem je prebi valstvo najbolj zarinteresirano), lahko rečemo, da je bil v tako uslužnostno obrt investiran le manjši del zneska celotne obrti. Nekaterih obrti namreč ne moremo prištevati med ushižnostna obrtna podjetja, če je njilio\ način proizvodnje industrijski in delajo »a trg. iMed taka obrtna podjetja lahko štejemo Pilarno Reteče in »ELRO«, kii bosta slej ko prej prerasli v indu strijo. V posamezna obrtna podjetja so bili investirani naslednji zneski: »ELRA« 5,86?.000din, Mesa rija OZZ 5,472.000 din. Pilarna Reteče 5,837.000 din, Vrtnarija : 2,291.000 din itd. Sredstva, ki so bila \^ letu 1955 investirana v itrgovino, so bila relativno majhna. Pomen teh zmanjšuje tudi dejstvo, da so bila glavna sredstva po rabljena za gradnjo črpalne postaje »Petrol«. Odkupnega podjetja »Odpad« itd. V posa mezna podjetja so bili anve- stirani naslednji zneski: »Fe- Novo zgrajeni hlev in silosi Kmetijskega posestva^.m^S^,W. ^^^j^ 2,630.000 din, »Odpad« 144 70 38 43 100 19 55.827 13.337 4.915 — 18.832 30 62 5? — 81 l,9%.000diii, »Železninac 923.000 din, Grosistično trgovsko podjetje »Loka« 1,784.000 din itd. Drugo trgovinsko omrežje ni naredilo posebnega napredka pri izboljševanju svojih uslug prebivalstvu. Najslabša situacija glede investicij je bila v letu 1955 v gostinstvu, kjer težko govorimo o pravih socialističnih obratih, ker so .skoraj vsa delovna sredstva v rokah privatnikov. Izjemo dela Restavracija »Pri kolodvoru«, ki bo prva deležna investicijskih sredstev v letu 1956. Razdelitev investicijskih sredstev v nasilednjih letih bo brez dvoma spremenila stanje v gostinstvu, ki danes zaostaja za drugimi vejami gospodarstva. 'lai>ela 3 Zaokroženo v lOOO.— NOTRANJA RAZČLENITEV BRUTO INVESTICIJ Stroji - oprema •/» Zgradbe "/o Industrija 82.945 Obrt 8.104 Trgovina 3.652 Gostinstvo 62 Kmetijstvo 4.564 Skupaj 99.667 58 72.911 42 Že bežen pregled notranje razčlenitve bi^uto linvesticij (tabela 3) nam kaže, da je bilo leto 1955 za razvoj gospodarstva tako rekoč ključno leto. Procent investicij, ki odpade na zgradbe iz višino 72,911.000 din, je nasproti normalnemu razmerju med opremo in zgradbami tako velik, da postane takoj očitno, da so bile začete osnove bodočih kapacitet. To prihaja zlasti do izraza v obrti in ikmetijstvu. Ce dodamo k tej ugotovatvi še dejstvo, da je ob koncu leta znašala vrednost v knjigovodstvu neaktiviranih delovnih sredstev (sredstev, ki še niso bila dana v uporabo) 43,536.000din, kar je 34.6 */o vseh neto investicij, je jasno, da bo dobršen del teh investicij odpadel na začetke izgradnje novih kapacitet, ki se bodo gradile še v letu 1956. Leto 1956 bo zato brez dvoma samo ilogično nadaljevanje politike investiranja dz leta 1955, kajti gotovo bo treba najprej dokončati že začeta dela. Obsežne investicije, ki so bile izvedene T letu 1955, v tem letu še niso dčile večjih rezultatov glede proizvodnje in narodnega dohodka. Rezultati \ ložeuih sredstev in razširjene reprodukcije pa se bodo pokaizali v letu 1956 in v naslednjih iletih. 'Iz ekonomskih analdiz prihodnjih let bomo lahko raz brali, če je bila politika investiranja v letu 1955 kot prelomnem letu pra vilno začeta in smotrna. Od kolektivov, ki upravljajo z vloženim družbenim bogastvom, je odvisno, če bodo pričakovanja uresničena. Ob koncu leta 1955 pa so kljub občutnim investicijam ostali v gospo darstvu občine še obsežni nerešeni problemi, katerih rešitev bo zahtevala celo vrsto let. Generalne irešitve, ki bodo odločilne za nadaljnji trazvoj, se lahko rešijo le v širšem merilu kot je gospodarstvo občine. Dosedanje inve sticije so bile v glavnem usmerjene na širitev že obstoječih kapacitet, načini proizvodnje pa so skoraj povsod ostali isti. Avtarkija, ki vlada tudi v pod jetjih na teritoiriju naše občine, pa verjetno ne bo tista pot, po kateri se bo 10 145 razvijalo družbejio gospodarstvo. Brez dvoma i)0 nadaljnji razvoj kate gorično zahteval industrijisko delitev dela, ta pa neizbežno vodi do teme ljitih izprememb v pogledu delovnih sredetev. Celotna investicijska politika trenutno ne kaže znakov takega procesa, čeprav se prav preko investicij najlaže izvrši družbeni prehod na višjo stopnjo proizvodnje. S tega stališča pa je tudi investicijska politika \ letu 1955 šla po negotovi poti, ki se lahko pokaže kot nepravilna. Odgovornost za takšen rezultait pa ne bodo nosili samo upravni organi občine. Gornja kratka analiza financiranja enostavne in razširjene reproduk cije se nanaša samo ina delovna sredstva, kajti obratna sredstva, ki so potrebna za produkcijo, daje v celoti Narodna banka. 146