GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV C E L J A-O K O LI C E IN BOSTANJA Celje, sobota. 12. sept. 1953 LETO VL — STEV. 36 — CENA 8 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo, uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-23Ì Dri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne, četrtletna naročnina 100. polletna 300. celo- Wtn« 40O din. Izhaja vsako soboto. PoitaiM plačana v gotovini. Kam vodi preplačevanje lesa Ljudski predstavniki naše republike so soglasno sprejeli zakon o zaačiti go- zdov, vendar izgleda, da je ta zakon v nekaterih krajih naletel na popolno nerazumevanje oziroma na nejasnost kaj naj pravzaprav pomeni. Gre za to, da se omogoči pomladitev naáih go- zidov, da se naše lesne mase kontroli- rajo in da pravzaprav vemo, kam les gre. Prav tako je odločba o uporabi žag veneciank v krajih, ki sem jih prepo- toval, ali izpregledana, ali enostavno iz- igrana, ali pa čisto enositavno ne vzeta na znanje. To otežava delo marsika- teremu lesno industrijskemu podjetju, ki je navezano na mednarodno tržišče. Razna podjetja, ki pošiljajo svoje na- kuipovalce po lesno močnih predelih naše bližje domovine s cenami preka- šajo dotična podjetja, ki teh cen ne morejo preplacati zaradi tega, ker bi p)09tala insolventna in ker ne bi mogla kriti stroškov svoje produkcije. Vpra- šamo se sedaj, ali je prav, da podjetja, ki rabijo les za svojo domačo up>orabo na tak način, ki ni najmanj podoben konkurenci izrivajo iz tržišča podjetja, ki so zaradi svojih izvoznih produktov in cen, ki so s tem zvezane, ne morejo slediti svojim »bogatim« domačin kon- kurentom. Vzemimo primer Lesno indu- strijsko podjetje Celje. Podjetje dela s tremi obrati, in to v Sp. Hudinji, Te- harju in Šentjurju. Sp. Hudinja ima ža- go za igličasto hlodovino z obratom, ki izdeluje kvalitetne zaboje, skoraj iz- ključno za izvoz za Turčijo, Grčijo in Palestino (rozine, oranže itd.), nadalje sodarstvo, mehkih sodov za kemikalije in bukovih sodov. Razen tega izdeluje to podjetje ležalne stole, ki jih izvaža- mo prav tako v Anglijo. Obrat LIP Celje dela tudi pohištvo iz mehkega le- sa in stavbeno mizarstvo. Šentjurski obrat ima furnirnico, plemenitega in slepega furnirja. Pi-edelujejo vse listav- ce od bukovine do hrastovine. Torej iz tega je razvidno, da je podjetje, ki ni- ma lokalnega značaja, pač pa važni faktor v naši izvozni trgovini zaradi lïgotovljenega stanja na terenu v glav- nem odvisno od nabave materiala, da bi lahko zadostuo ne samo povpraševa- nju iz inozemstva, pač pa tudi že skle- njenim pogodbam. Na območju LIP Celje je bilo še vedno v pogonu kakih 100 žag veneciank, ki so nekontrolira- no proizvajale les, ki bi lahko služil te- mu podjetju, prodan po ustaljenih ce- nah za dokajšno nabavo deviz, medtem pa se razteka les v masah po vsej Jugo- slaviji, in sicer, ker razni pi-ekupčeval- ci nudijo take cene, ki jih LIP Celje ne more preplačevati, ne da bi se zna- šel v težjem finančnem položaju. Zaključek iz tega je, da razne kmeč- ke zadruge, ki trgujejo z lesom oziroma občinski obi-ati, ki pod pretvezo, da uporabljajo žage venecianke samo za lastno UF>orabo, prenehajo s škodljivim obratovanjem, ki naši socialistični trgo- vini škoduje, ne samo materialno, pač pa tudi moralno, ker moramo misliti na to, da močne inozemske tvrdke, s katerimi smo v stikih in v dobrih tr- govskih odnosih, zahtevajo solidno in točno postrežbo. To vse pa ne bo več mogoče, če ne bodo mogla naša izvoz- na podjetja, ki se borijo za devize, ki so potrebne vsej socialistični domovini konkurirati z naravnost nesramnimi cenami domačih podjetij na lesnem tr- gu. Izgleda tako, kakor da se je ob tem, ko je ljudska skupščina izglasovala za- kon o varstvu gozdov polotila vseh onih, ki les rabijo, prava mrzlica, da pri- grabijo čim več lesa ne glede na cene in da s tem storijo s svojo nesmotr- nostjo še večjo škodo, kakor bi jo po- vzročilo nerentabilno izsekavanje lesa. Podjetja, ki to delajo, morajo misliti na to, da ne žive od danes do jutri, pač pa, da les zraste do veljave šele v 50 letih in bi büo pametno, da se po temu ravnajo. Zato naj bi ta zakon, ki snvo ga pri- nesli zato, da zaščitimo rast in usi)e- vanje našiih gozdov ne veljal le za imetnike teh gozdov, pai p)a tudi za one, ki s svojim nepravilnim hajka- njem za lesom pospešujejo »črno seč- njo« in na ta način onemogočajo pra- vilno in smotrno izkoriščanje našega gozdnega zaklada. _______ _........_______ OB PRAZNIKU PRIMORSKE NA OKROGLICi JE GOVORIL MARŠAL TITO TRST NAJ BO INTERNACIONALEN - SLOVENSKO OZEMLJE PA NAJ SE PRIKLJUČI JUGOSLAVIJI Obisk in vzdušje, ki ga je dosegla proslava na Okroglici, presega veličast- nost v Dolenjskih Toplicah. Dva dni in dve noči so po vseh cestah iz Slove- nije, pa tudi iz ostalih republik vozile nepretrgane kolone avtomobilov, avto- busov, kamionov itd. Železniške proge so neprestano udarjale pod udarci vla- kov, ki so imeli za zadnjo postajo Okrogli co. Iz bližnje in daljne oko- lice pa so Primorci v trumah hodui tudi peš in obujali spomine na leta osvo- bodilne borbe. Na predvečer je bilo na Okroglici že nad dve sto tisoč ljudi. Obširen prostor na gosto posajen z bifeji, prodajalnami, je bil premajhen. Operna predstava »Era« je doživela največji obisk. Na prostem je prisostvovalo nad 10.000 lju- di, prav tako film »Na svoji zemlji«, pevski zbori, kulturne skupine IX. kor- pusa godbe in drugi. Vso noč je p>o gri- čevju Okroglice živahno vrvelo. Borci so zbrani okoli ognjev pripovedovali, peli, ponekod po partizansko zviti v klopčič ob glagodejni toploti ognja za- spali. Jutro je prebudilo ves hrib spet k življenju. Od postaje in avtomobilske- ga zbirališča so se valile nove in nove reke IjudL Na določenih mestih so se zbirale primorske in prekomorske bri- gade. Celo uro je trajal njihov pohod do tribune pod vzpetino, na kateri se je nabirala vsa tisočglava množica. Do desete ure je bil velikanski prostor pred tribuno popolnoma nabit s p>oslu- šalci. Okoli 400.000 ljudi, če vštejemo vse tiste, ki jih ogromno pobočje ni moglo sprejeti in so se zbirali pri zvoč- nikih v gozdu in med paviljoni, je ne- strpno pričakovalo Maršala. Točno ob desetih je maršal Tito pri- šel. Burno ga je pozdravilo skoraj E)o1 milijona ljudi. Obšel je častno četo JLA, obšel brigade Primorcev in pred častno tribuno izročil odlikovanja vsem komandantom primorskih in prekomor- skih brigad kakor tudi tržaški brigadi »Garibaldi«. Oddelek pionirjev je Mar- šala pozdravil s šopkom rož, prav tako Primofka v narodni nošnji. Med nenehnim vzklikanjem je mar- šal Tito odšel na govorniški oder in od- zdravljal valujoči množici, ki je na- vdušena vzklikala, ploskala in se vese- lila njegove navzočnosti Titov govor Tovariši in tovarišice! Pozdravljam najtopleje vse skupaj vas, ki ste na tem veličastnem zborovanju, čestitam vam ob tem dnevu, ki ga slavijo primorske brigade in z njimi ljudstvo Slovenskega Primorja in vse Slovenije ter vse Jugo- slavije, Pomen te slovesnosti je mnogo- stranski. Prvič, ta veličastna slovesnost in te brigade, katerih praznik slavimo, doikazujejo, da je ljudstvo Slovenskega Primorja ostalo zvesto svoji državi, svo- jim narodom med dolgoletno okupaci- jo, med vsem mogočim šikaniranjem in terorjem fašističnih gospodarjev iz Rima. To dokazuje prav prisotnost vas, preživelih borcev, da je ljudstvo Slo- venskega Primorja dalo velik in drago- cen prispevek za svojo osvoboditev tudi v skupni borbi z vsemi narodi Jugosla- vije proti okupatorju in za svobode na- Maršal Josip Broz Tito med govorom rodov, ki so danes združeni v tej trdni brats'ki socialistični skupnosti — Jugo- slaviji, Slovenski živelj je imel na teh tleh Slovenskega Primorja hude dneve več kakor dvajset let. Tlačil ga je Mussoli- nijev fašizem, skušali so ga terorizirati in z vsemi mogočimi šikanami pripra- viti, da bi se odrekel svoji nacionalnosti, skušali so ga denacionalizirati, da bi v njem ubili slovensk' dušo in ga sebi podredili, da bi se odrekel samega sebe. Toda slovensko ljudstvo je ostalo vztrajno in trdno v tej svoji borbi. V njej je dalo dragocene žrtve že pred to vojno. To kaže, kako visoka je zavest pri naših ljudeh na tej zemlji, kako so skozi stoletja vztrajali in ohranili svoje nacionalno obeležje tudi pod najgrozot- nejšimi poskusi sodobne fašistične itali- janske družbene ureditve in vseh tistih, ki jih je Mussolini sem poslal. Tovariš Tito se je zatem sponmü pre- teklosti, zgodovine teh krajev, da bi pokazal, da so Italijani ixîzabili vse grozote, ki so jih prizadejali, pri čemer je poudaril, da ne bo mogel navesti niti desetine teh grozot. »Po prvi svetovni vojni,« je nadalje- val tovariš Tito, »je bilo to veliko pod- ročje — Slovensko Primorje in Istra — žrtvovano kot nagrada za sodelovanje Italije na strani Zahodnih sil v borbi proti Avstro-OgrskI in Nemčiji. Razume se, to je bila trgovina, saj tudi drugače ni moglo biti. To je bila čisto imperia- listična vojna in tisti, ki so se pogajali, niso vodili računa o tem, kdo živi na teh tleh, kako dolgo tu živi in kdo je, marveč so jih kratko in malo žrtvovali, da bi imperialistično vojno rešili v svojo korist, in so dali te dele tistim tam čez mejo. Za tukajšnji živelj to niso bili lahki dnevi. Mi smo tedaj sami trpeli v ka- pitalistični Jugoslaviji na čelu s kliko, ki je gledala samo na to, da izkorišča ljudstvo, in smo vedeli, da tudi vi tu, dragi prijatelji, tovariši in tovarišice, trpite še mnogo bolj. Toda kaj smo hoteli tedaj? Ljudstvo vam je tedaj lahko pomagalo, in sicer tistim tovari- šem, ki so morali bežati, s tem, da jih je sprejelo kakor svoje rodne brate in sestre. Kaj drugega nismo mogli. Beo- grajski gospodarji, ki so v veliki meri krivi, da so določeni deli te dežele prišli pod Italijo, niso bili pripravljeni kaj ukreniti. Pripravljeni so bili samo do- govarjati se. Sele v veliki osvobodilni borbi so narodi naše države izbojevali to, da so lahko vzeli usodo v svoje roke. Ta trgovina, sklenjena po prvi sve- tovni vojni, je bila krivična. Vendar se nam tudi v novejšem času dela krivica. Vprašamo se sedaj, zakaj je tak re- zultat reševanja problema, zakaj so do- ločeni deli naše države še vedno sporno rprašanje, zakaj morajo biti danes sporni, ko vemo, da so naši Naše liudstvo je odločeno braniti vsako ped zemlje Tu je problem, ki je za nas jasen, ki ga moramo rešiti, če hočemo imeti mir v prihodnosti. Narodi vsega sveta si danes prizadevajo preprečiti vsako aerresijo, da se prepreči ропотпа vojna v svetu. Ce gledamo, kakor vsi miro- ljubni narodi, da se po eni strani pre- preči agresija, tedaj ne smemo po drugi strani popuščati in dovoliti, da se ustva- ri žarišče, če ne sedanje, pa bodoče agresije. Razume se, to je zdo proble- matična agresija, vendar bi človeštvo pretrpelo nove težke ure. Želel bi, da se to vprašanje, ki se danes razteza okrog Trsta, v resnici reši. Naša vlada, naši naredi so bili ves čas zelo priprav- ljeni in miroljubni za sporazumno reše- vanje tega vprašanja med nami in Ita- lijo. Ce bi na drugi strani meje po- mislili, da je tu nova Jugoslavija, da tu ni versajska Jugoslavija, če bi po- mislili na to, da je zdaj tu enotnost narodov, ki je v zadnji vojni v najtežjih dneh naše zgodovine znaJa dostojno ob- računati z okupatorji, ki jih je bilo zadosti in preveč, da taka skupnost, ki gradi vsak dan čedalje boljše življenje, ki gre z neverjetno hitrim tempom k svoji srečnejši bodočnosti, katerih na- rodi so občutili, kaj pomeni svoboda, kaj neodvisnost — tedaj bi vedeli, da s tako skupnostjo ne kaže imeti slabih odnosov. Na to bi morali oni pomislitL Ce bi razumeli, da tu nikoli več ne bodo mogli znotraj ustvarjati pete ko- lone in pripravljati terena za svoje bodoče agresivne cilje, tedaj bi to bila zelo dobra stvar in bilo bi v njihovo korist in v korist italijanskega naroda, ki ga cenimo in nam je žal, da ga vo- ditelji vodijo po tako krivih poteh, ka- kor so ga začeli voditi v zadnjem času. Glejte, to sem hotel povedati, da po- zabljajo, kdo je danes tu. Tu je narod, sposoben, ponose>n, borben, miroljuben in odločen braniti vsako ped svoje zem- lje nasproti vsakomur, ki bi jo spet skušal napasti (burno odobravanje in dolgotrajno vzklikanje: Heroj Tito!). »Tovariši in tovarišice,« je nada- ljeval tovariš Tito. »Dejal sem že, da bom moral poseči malo nazaj zaradi tega, ker danes v italijanski propagandi, v raznih iredentističnih listih, v radiu itd, pišejo in govore, kako so tu parti- zani leta 1945 delali zločine, ker so po- samezni fašistični krvniki dobili zaslu- ženo kazen. Oni torej ne pozabljajo krvnikov naših narodov, marveč nam očitajo, da smo mi krvoločni. Hotel bi se glede tega malo dotakniti vprašanja, kdo je imel pravzaprav več pravic: Danes gospod Pella mobilizira vse, pa celo vojsko, in sicer na temelju neke časopisne vesti, ki nima nič skupnega z vladno politiko. Na kakšnem temelju delajo to in pretendirajo pokreniti svoje čete v primeru, če mi, kakor pravijo, anektiramo cono B? Tovariši, tovarišice, zakaj naj bi mi anektirali cono B, Mi smo tam. To jim je samo izgovor. Meni se zdi, da je tu druga tendenca. Zato bi jih hotel spomniti, kako so ravnali leta 1941, takrat, ko so »osvobajali« »svoja« mesta, ko so govorili, da je meja na Snežniku, Zakaj so prišli sem in kaj so hoteli? Ali so vodili imperialistično (Nadaljevanje na drugi strani) Zljorovanje SZDL v IV. četrti je bilo uspešno v sredo zvečer je bil v Narodnem domu sestanek SZDL IV. četrti. Uvo- doma je tov. dr. Pavlic navzočim ob- razložil osnutek novega volilnega za- kona, način novih volitev in vse kar je volivce v tej zvezi zanimalo. Precej so člani SZDL dopolnili še z diskusijo. Ko so razpravljali o tem, koga bi ob danem času predlagali na zborih vo- li-vcev za kandidate, so se soglasno odločili, da naj odbor SZDL sporoči tov. Francu Leskošku-Luki, če je pri- pravljen v Celju sprejeti kandidaturo. Na sestanku so govorili tudi o tem, da bi predlagali še tov. Medveda, tov. Olgo Vrabičevo, tov. Drofenika in tov. Kukoviča. V drugi točki so ostro obsodili nem- škutarjenje v Celju, zlasti še nedavni obisk H. KodeUe in z njim v zvezi tudi Anico Ruscvo. Navzoči so soglasno zahtevali, da se Rusova izključi iz SZDL, kar so tudi storili. Svetu za pro- sveto in kulturo na MLO pa poslali resolucijo, v kateri so zahtevali, da Ru- sova zapusti položaj prosvetnega de- lavca, ker z dejanjem, ki ga je izvršila, ne more biti še nadalje vzgojiteljica naših otrok. Konjičani SO obsodili avtorje „spomenice" v Zrečah Na področju konjiške volilne enote, ki obsega Zreče in Loče, se v zadnjem času že aktivno pripravljajo na bližnje jesenske volitve v zvezno in republiško skui)ščino ter zbore proizvajalcev. Pred kratkim je bilo posvetovanje občinskih odborov SZDL, na katerem so največ razpravljali o tem vprašanju in sprejeli istočasno več sklepov, ki naj zagotovijo čim širšo politično dejavnost vsega član- stva na terenu. 2e v prvi polovici tega meseca bodo na sedežih občin sestanki predstavnikov vseh množičnih organi- zacij in društev, na katerih bodo obrav- navali načrt dela za ves čas pred vo- litvami in istočasno proučili načrt no- vega volunega zakona. Takoj za tem pa bodo po vaseh sestanki članstva SZ, kjer jih bodo odborniki seznanili z raz- nimi notranjimi in zunanjimi politični- mi vprašanji ter o nadaljnjem razvoju našega gospodarstva. Na tak način bodo člani SZ najbolje poučeni o vseh pro- blemih in jim bo dosti laže izbrati kan- didata, od katerega bodo lahko tudi pričakovali, da bo delal v skupno ko- rist. Podobne sestanke bodo imeli tudi v vseh podjetjih in sindikalnih podruž- nicah. V zadnjem času je na terenu tudi že precej disikusije o kandidatih, katere naj bi volivci predlagali na svojih zbo- rih po razpisu volitev. Medtem ko so se v Zrečah že zedinili za to, da kandir dira njihov dosedanji IjtHiski poslanec in predsednik občinskega ljudskega od- bora tovarišica Nina Pokorn, pa name- ravajo konjiški volivci postaviti kot so- kandidata v tej volilni enoti delavca iz tovarne usnja Konus tovariša Gvidona Mraza. Parole o kandidaturi posamez- nih ljudi, ki so jim ljubši lastni inte- resi od interesov skupnosti, so na te- renu kaj kmalu utihnile in niso dosegle pri volivcih nikakršnega odmeva. Tudi pxjsebna »spomenica« v Zrečah, ki je imela dokaj jasen namen, minirati pred volitvami vse politično delo in napra- viti razdor med tamkajšnjimi komu- nisti in ostalimi funkcionarji, ni dosegla svojega učinka. Njeni avtorji, organist Križnik, arhidiakon Tovornik in ostali so morali kaj hitro spoznati, da pri poštenih Zrečanih, ki jih je velika ve- čina, na tak način ni mogoče prav nič doseči. Ce pa mislijo ribariti v kalnem, naj si pa zapomnijo, da so tisti časi, ko jim je bilo to mogoče, že daleč za njimi. Ta primer pa dovolj jasno kaže, da mo- rajo biti odbori SZDL zelo budni in take primere v kali zadušiti, hkrati pa razkrinkavati ljudi, ki se bavijo s tako nečednimi p>osli. S prvimi pripravami za volitve v zbor proizvajalcev so pričeli tudi že v neka- terih sindikalnih podružnicahi Sindikal- ni odborniki so o tem že precej govoriU na zadnjem sestanku sindikalnega ak- tiva, v tovarni usnja Konus pa so že pričeli razmišljati o tem, koga bodo predlagali v okrajni zbor proizvajalcev, L. V. Poziv vsem aktivistom NOB na področju mesta Celja Mestni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva v Celju, Kajuhova ulica štev. 1 (nasproti I. gimnazije) poziva vse bivše aktiviste (aktiviste KP, OF, AFŽ, LMS, od rajonskih funkcionarjev navzgor, načelnike gospodarskih komisij, tehnike, kurirje, ob- veščevalce, člane VOS-a, člane TV stanic itd.), ki žive na pod- ročju mesta Celja, da se ne glede na kraj svojega aktivističnega delovanja v času NOB pismeno ali osebno prijavijo za udeležbo pri zborovanju na Pugledu, kjer je bil spomladi leta 1943 znamenit zgodovinski zbor slovenskih aktivistov. Zborovanje bo v dneh pro- slave 10. obletnice kočevskega zbora. Pismene ali ustmene prijave, katere je predložiti najkasneje do srede, dne 16. 9. 1953 na gornji ruislov, naj vsebuje ime in priimek, zapo.üitev in kraj bivališča ter dobo dela in funkcijo pri- javljenca v času NOB. Mestni odbor SZDL Celje stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 12. septembra 1953 Stev. S6 Pogled na svetu Za zunanjepolitično napetost je po- skrbela to pot Italija, ki je ponovno dobila histeričen napad zaradi Trsta in naše Primorske. Pravim Italija, čeprav nam je to težko, če se spomnimo, kako so v borbi proti fašizmu z nami sode- lovale množice italijanskega delovnega ljudstva, kaho so pometle z ducejem in njegovimi opričniki. Toda danes pro- gresivne sile v Italiji ne znajo obrzdati fašističnih ekspanzionističnih in ire- dentističnih sil. Podoba je, kakor da zna italijanska vodilna buržuazija s trža- škim vprašanjem zabrenkati celo na strune tistih src, ki se z gnusom obra- čajo od vlade, ki koketira ~ monarhisti in fašisti. Človek bi ne zinil nobene zaradi umetnega alarma in vojne psi- hoze, ki jo u>tvarja Pellina vlada na naših mejah, kajti smešno je, če rož- Ija z orožjem v dveh svetovnih vojnah najbolj osramočena armada na svetu. Lahko bi rekli z našo ljudsko modrost- jo: kdor ima obešen biti, ne utone, z drugo besedo, puška je nevarna, če pride v roke Vuka Mandušiča. Toda kljub temu se je italijanski diploma- ciji s pomočjo generalov le posrečilo s komedijo na naših mejah razburiti miroljubne elemente v Italiji sami in drugod po svetu. V dobrem tednu so zagrešili toliko prestopkov proti ve- ljavnim mednarodnim predpisom, da bi bil res že čas, če bi jim Zahod od- krito povedal, koliko dá na njihove ^s slatw ovenčane divizije«. Najprej so potvorili neko poročilo Jugopressa, da namerava Jugoslavija anektirati cono B v STO, nato pa so natrpali na mejo tako imenovane »elitne« čete, začeli iz- * zivati s patrolami in letali ter tako spretno pripravili ozadje za svojo di- plomatsko igro, verolomno, brez sle- herne morale, katero bi lahko označili z Dantejem: la diritta via era smarrita. Drži: Italija je s svojo kapitulacijo leta 1943 prepoceni dobila naklonjenost Za- hodnih sil, po vojni daleč prepoceni vstop v Atlantski pakt, v evropsko skupnost, prepoceni je prišla do mi- rovnih pogodb. Osem let po vojni za- beležujemo v italijanski zunanji politi- ki fašistične poteze in fašistično ideo- logijo, ne glede samo na Trst, Primor- je, Dalmacijo in Istro, marveč tudi na Bližnji in Srednji Vzhod. Duh fašizma v Italiji še dolgo ni premagan. Eden od najvidnejših dokazov je ravno ta nebogljeni vojaški tamtam od Trsta do tromeje na Peči. Italija se ne drži mirovne pogodbe na nobeni točki, Ita- liji ne gre v glavo, da je Jugoslavija enakopravna država, ki si po svoje ure- ja notranje življenje, na zunaj pa s polno pravico terja, kar je njenega. Z drugo besedo: Pella dela Italiji kot »tretji« ali prvi človek slabo uslugo. Italijanski generali pa naj bi se spo- mniti Shakespearove modrosti: kdor je dobro obešen, se mu ni treba slabo že- niti. Naj paradirajo, naj s parado tudi nehajo. Cim bi začeli zares, se jim bo slabše godilo. Mi pa smo veseli, da na- šo moč priznava tudi Zahod in zato ob desetletnici s slavnostmi na Okroglici pribijamo: Tujega nočemo, svojega ne damo! Ce pa misli Pella reševati zagato Italije s trkanjem na patriotične ka- mrice v demoraliziranih italijanskih sr- cih, naj mu bo. Toda taka protekcija bo popustila prej, preden bo notranja operacija Italije končana. Da so notranje zadeve tudi v avto- ritativnih državah upoštevanja vredne, kaže na priliko zdaj tudi Romunija. Odkar je za železno zaveso, se malo sliši o tej bogati deželi petroleja, lesa in žita. Kralja krvosesa, ki je sam imel 600.000 ha zemlje, se je sicer rešila, zato pa prišla iz dežja pod kap: kralja in inozemske eksploatacijske družbe so zamenjale hobotnice — velikanke z na- zivom Sovrom, kar pomeni izvažanje v Sovjetsko zvezo vsega, kar je v Ro- muniji kaj vredno in to za najmanjšo ceno. Dež, sovjetska lutka v Bukarešti, napor>eduje spremembo gospodarskih razmer, predvesm z drugačno »kana- lizacijo« investicij. Lepa reč, toda Sov- romi bodo ostali! V Nemčiji se danes odloča, kdo bo imel besedo v industrijsko najjačji evropski deželi: ali Amerika z Dullesom in njegovim protegejem Adenauerjem ali pa bodo zmagali tisti, ki bi Nem- čijo 'radi osvobodili premočnega va- ruštva. Kako bo, se bo v kratkem vi- delo. Volitve ponavadi dela tisti, ki je oborožen, posebno v deželi, ki je dva- najst let živela pod Hitlerjem in poslu- šala fašistično modrost: mož s puško ima vedno prav. Zadnje Dullesove iz- jave glede Koreje, Nemčije in Italije kažejo, da ne misli odstopiti od evrop- ske enotnosti: kolektivna varnost je po njegovem nemogoča, če ni poeno- tenja ali vsaj usmerjanja doslej tako različnih nacionalnih interesov v isto smer. To usmerjanje ni lahko, posebno če vzamemo v roko tržaško vprašanje. Tu bo Dulles prej ali slej moral izreči jasnejšo besedo, kakor je bila tripar- titna izjava. Dvotirne politike v tem 4)prašanju ima naša država dovolj. Be- seda, ki jo je spregovoril predsednik republike Tito na Okroglici, ni mogoče spremeniti. Dovolj smo se umikali z mislijo, da se umikamo zaradi miru. Kaže, da je tudi v diplomaciji najboljša obramba napad. Govor maršala Tita na Okroglici (Nadaljevanje s 1. strani.) vojno? Vodili so jo! Hoteli so cele Hrvatom vsiliti kralja. Crnogorcem so hoteli vsiliti kralja zato, ker je njihova kraljica Crnogorka. Ali vidite, kakšen je ta apetit. Pogoltnili bi vse, če bi le mogli. Danes pa so tako predrzni, da nam očitajo, kako smo hoteli priključiti njihove kraje. Mi samo hočemo, da bo zadnji košček naše zemlje v okviru naše države. To mi hočemo! (Vzkliki: Heroj Tito, heroj Tito!) Skratka, tovariši in tovarišice, oni so bili v drugi svetovni vojni premagani in izgnani iz te dežele, četudi so izgubili ne svojo deželo, marveč tujo. Sedaj ne vedo, kako bi se ponovno opogumili, pa pretijo in govore, češ, na Snežniku je naravna meja. Za nas je to nenarav- na meja. Tega nočejo razumeti. Ce bi pa nekdo oH nas zahteval kaj drugega, tedaj bi mi vsi kot en mož vstali v obrambo naših pravic. Italijanska „kulturna misija" - kianja, požiganja In uničevanja Tovariši in tovariš ice! Štiri leta so klali, požigali in uničevali brez milosti naše mimo prebivalstvo. Ne bom go- voril o tem, kaj se je dogajalo na bo- jišču. Mi smo imeli orožje, pa tudi oni so ga imeli, eden manj, drugi več, kadar ga nismo imeli mi in kadar nam je bilo potrebno, smo ga vzeli njim. Toda ne govorim o tem, marveč o njihovi »kul- turni misiji« med to vojno, o misiji klanja, uničevanja. Mi tega ne moremo nikoli pozabiti.« Tovariš Tito je nato začel navajati številke o grozodejstvih ki so jih izvršili italijanski okupatorji v teh krajih, in o njihovi kulturni misiji: »Tridesetega julija 1920 so tržaški fa- šisti zažgali Narodni dom. Italijanska vojska je streljala na ljudi, ki so bežali iz gorečega Doma. Nadalje, 17. julija 1920 je bil požgan Narodni dom v Pulju. Tudi to je bila »kulturna misija«. Dne 20. februarja 1921 je bila zažgana jugo- slovanska knjižnica v Voloski. Tudi to je bila »kulturna misija«. Osmega aprila 1921 so požgali 26 hiš v vasi Srljan, kjer so ranili mnogo lju- di, 89 oseb pa so aretirali. Za to dejanje niso nikogar kaznovali, ker je bila to po njihovem mnenju »kulturna misija«. Dne 1. septembra 1921 so zažgali Na- rodni dom v svetem Ivanu, razen tega pa še čitalnico in druge ustanove v Trstu, Pazinu in Pulju. To vse doka- zuje, kakšna je bila njihova »misija« in kakšen sistem so uporabljali nad živ- ljem v Slovenskem Primorju in Trstu. Kaj bi vi še lahko učakali, če ne bi v veliki narodnoosvobodilni vojni sku- paj z nami osvobodili to našo zemljo. Skratka, veliko število zločinov so za- krivili s terorjem, metanjem bomb itd. Ko so se kmetje v vasi Merezige pri Kopru branili pred fašističnim nasiljem, so fašisti zažgali šest hiš. Vse to je bile v mirnem času, ko je Italija po mirov- nih pogodbah že dobila od zahodnih za- veznikov to zemljo. Takrat so si priza- devali, da bi iztrebili naš živelj, uničili našo nacionalno kulturo, uničili vse tisto, kar je bilo sloVensk^ra duha. ... Mi pa odpiramo italijanslosebno proti peronospori. Površine, na katerih se je hmelj go- jil, so se pravzaprav večale in krčile na podlagi borznih podatkov, vendar je bilo prizadeto naše hmeljarstvo najbolj z okupacijo Jugoslavije. Škodo, ki je bila prizadeta savinjskemu hmeljar- stvu, cenimo na okrog 10 milijard di- narjev. Izruvanje hmeljišč se je vršuo tako korenito, da so celo nemški hme- ljarski strokovnjaki obsojali to barbar- sko početje poneumnjenega fašističnega režima. Po koncu vojne je ostalo le okoli 500 ha zemlje pod hmeljem. Naši hmeljarji si, kljub zaključkom kongresa o zmanjševanju površin zasa- jenih s hmeljem, lahko obetajo v letoš- njem letu dokaj dober dobiček, ker zmanjševanje površin, ki ga je določil kongres, ni jemati na splošno, pač pa v glavnem le na Nemčijo, ki je zelo raz- širila svoja hmeljišča, katera pa ne dajejo zadovoljivega kvalitetnega pri- delka. Evropski biro za hmeljarstvo predvideva za Slovenijo površino 2500 hektarjev in za Bačko 1000 ha, kar ti dve pokrajini dozdaj še nista dosegli. Torej je jasno, da lahko savinjski hme- ljarji vložijo še dokaj moči in poleta v vzgojo naših hmeljskih nasadov. Ce se dotaknemo dela samega kon- gresa, potem lahko vidimo iz tega, da je bü kongres za nas zelo važen in nje- ga zapiski za naše hmeljarstvo dokaj ugodni. Želeli pa ne bi več, da se kot glavna skupina gostov, p>oudarjam, ne delegatov, pojavi na kongresu kot še vedno skupina, ki ji je »Deutschland über alles« glavni življenjski cilj in čeprav so po izjavah hmeljarskega od- bora ti gostje bili pri nas na svoje stro- ške, vendar ni potrebno, da v gotovih primerih vsemogočna nemškost prodira pod krinko raznih »strokovnjakov« in provokatorjev med resno in pametno misleče ljudi, ki so se sešli iz raznih strani sveta, da oodajo prav pri nas, kar pomeni, da nas zelo priznavajo in s tem dokazujejo, da cenijo naš toliko obtoževani socializem, poročila o delu v njihovih deželah. Mislimo, da bi mo- ral hmeljarski odbor in dotični, ki na- še hmeljarstvo v evropskem biroju pi^ed- stavlja, pošteno premisliti koga povabi k nam prav v času, ko se resno sklepa o evro'pski problematiki hmeljarstva. Mislimo, da potni list še ni opravičilo za razne akcije kot jih je n. pr. delal časnikar »Münchener kleine Zeitung«, ko je s svojo beležnico letal od kmeta do kmeta in je mislü oziroma kakor je po njegovih vprašanjih sodeč verjel, da bo odkril ne vem kakšne razmere med kmeti, ki »baje morajo delati in odda- jati hmelj pod nevzdržnim pritiskom oblasti«. Prav tako nam ni jasno, zakaj bi ljudje, ki niso spadali h kongresu morali biti deležni vse naklonjenosti organizatorjev kongresa, prisostvovati raznim pojedinam, da omejimo besedo banket samo za delegate in se na kon- cu vrniti v svojo deželo, ne da bi opra- vili to zaradi česar so prišli, pač pa z dolgim nosom, edino s prepričanjem, ki ga v svojem črnem srcu ne morejo zatreti, da je Savinjska dolina bila in bo edinole slovenska in da so se kruto varali, če so mislili, da so štiri leta okupacije pustila pri nas le najmanjšo sled tistih, ki so jih oni s silo vcepv- Ijali. Da zaključimo. Naša trgovina, ne sa- mo hmeljarska, dosega na svetovnem tržišču svoje uspehe prav zaradi tega, ter kvaliteta, ki jo prodajamo izhaja iz truda proizvajalca, naj bo to zadruž- nik ali pa samostojen kmet in zato opo- zarjamo ljudi, ki nas zastopajo pred inozemstvom, x>0'sebno tov. Jošta, da naj v bodoče prikazuje uspeh našega hmeljarstva takšnega kot je, ne pa, da bi se v bodoče dogoduo, da daje predsednik Evropskega hmeljarskega biroja izjave podobne tej »Nekateri teh pogojev so dar narave, ostale pa je ustvarila duša jugoslovanskega hme- ljarstva tako glede hmelj skih nasadov, kakor glede znanstvenega inštituta za raziskovanje, hmeljarskih ustanov, pro- dajnih organizacij in ste že vsi uganili, da mislim s tem spoštovanega g. Mar- tina Jošta, ki daje hmeljarstvu potre- ben impulz.« Ne! G. Jost! Naše hme- ljarstvo je sad trudapolnega dela vseh ljudi, ki se bavijo z vzgojo tega žlaht- nega sadu in zapomnite si, da zasto- pate, kadar govorite o jugoslovanskem hmeljarstvu tisoče in tisoče ljudi, ne pa svoje lastne interese. To je bilo in se žal za ljudi, ki Vam podobno mislijo, nebo nikoli več povrnilo...... Kmetijska šola v ^епЦигји pri СеЦи je ena izmed najstarejših kmetijskih šol, iz katere je izšlo nešteto napred- nih kmečkih gospodarjev, predvsem iz Štajerske. Od ustanovitve leta 1910 do okupacije je bila ena redkih ustanov za vzgojo in pouk kmečke mladine. Po osvoboditvi je uspešno nadaljeva- la svoje delo v smislu socialističnega razvoja kmetijstva. Tri leta je delovala kot dvoletna šola, ker pa so potrebe pokazale, da je nujno izobraziti čim več kmečke mladine, se je letos pre- osnovala v enoletno kmetijsko šolo, ka- teri je priključena tudi enoletna kme- tijsko-gospodinj ska šola. Z letošnjim letom je dobila šola tudi svoje posestvo, tako da se bo teoretični in praktični pouk lahko povezano iz- vajal s ciljem vzgojiti praktičnega na- prednega gospodarja in gospodinjo. — Posestvo ima razvite predvsem tri pa- noge: poljedelstvo, živinorejo in sad- jarstvo. V sklop posestva spada tudi pašniški obrat, dobra in z vsakim dnem boljša mehanizacija pa omogoča gojen- cem spoznavati naprednejše načine dela v kmetijstvu. Vsa dela na posestvu opravljajo učenci sami pod strokovnim nadzorstvom, pav tako se v praksi na- uče samostojnega ravnanja s stroji. Učenke gospodinjske šole pa vodijo ves gospodinjski obrat ustanove, kuhi- njo, se uče ročnih del in šivanja ter vseh ostalih gospjodinjskih del. Razen tega pa pridobijo praktično znanje iz kmetijskih panog na šolskem posestvu. Vsi učenci in učenke stanujejo v šol- skem internatu, kjer imajo vso oskrbo. Pouk in vzgoja se vrši pod nadzorstvom strokovnih predavateljev in vzgojite- ljev. Ker je napredek našega kmečkega prebivalstva odvisen v veliki meri od vzgoje in izobrazbe mladine, naj se tega zavedajo predvsem starši, pa tudi KZ ter materialno pripomorejo .vsakemu, ki ima željo obiskati našo šolo. Inž. Zigon Žarko Naša mladinska knjiga Kmalu se bodo odprla vrata naših šol in konec bo počitnic. Prvemu navalu mladine v knjigarne zaradi nakupa uč- benikov bo sledila želja mladih bralcev po knjigah, saj je njih nagon »požiranja knjig« nenasiten. Zato ne bo odveč, če zapišemo nekaj besed o založbi Mladin- ska knjiga in njenih množičnih izdajah. Sedanji zreli rod delovnega ljudstva naše republike je rasel v letih pred vojno ob knjigah Mladinske Matice. Ta je izdala v 14 letih, okrog 50 knjig v nad en milijon izvodih. Po vojni je zrasla na njenih temeljih založba Mla- dinska knjiga, ki je izdala v 7 letih že blizu 400 knjig v okoli dva in pol mili- jona izvodih. Sicer beremo o težavah s prodajo knjige na splošno zaradi cen itd., toda to ne zadeva mladinske knjige v tisti meri kot ostale izdaje. Zato se- veda snuje založnica vedno nove zbirke. Tako založniško in kulturno dejanje je bilo letošnje razširjenje množičnih izdaj Mladinske knjige, ko so izšle za konec in za začetek šolskega leta namesto obi- čajnih dveh kar štiri knjige: Koledarček in tri povestne knjige. »Koledarček« je nekak stržen vseh knjižnih družb, torej ga mora izdati tudi mladinska knjižna družina. Toda to je šolski koledar, ki obsega poleg običajnega koledarskega dela (za šolsko leto) razne zapiske, v katerem ima zbrano učno snov iz najvažnejših pod- ročij in tudi kaj za — kratek čas. Zato je bila zamisel založbe, da izda tri vrste koledarja: za osnovne soie, za nižjo in za višjo srednjo šolo, prav posrečena. Ker ie to prvi poskus take izdaje, bo pra'ksa sama pokazala, kaj ie treba do- dati, opustiti itd. (Opomniti pa velja, da mora biti korektura take izdaje še posebno vestna; napake kakor: Hlapec Jernej in njegove pravice, »da je slov. (?!) sposobna za lit. udejstvovanje« itd. morajo izostati.) Izvirna knjiga, ki io založba Mladin- ska knjiga pridno goji, je v tej zbirki F. S. Finžgarja knjiga spvominov »Iz mla- dih dni«, ki obsega živalske storije o medvedu, lisici, jazbecu in nekaterih drugih živalih. Ta Finžgarjeva knjiga se lepo uvršča k Prežihovim »Solzicam« in Bevkovim »Otroškim letom«, ki smo jih dobili pred leti od MK. Branje o »Guliverju med pritlikavci in velikani« pa je knjiga, brez katere ne more živeti nobena mladinska lite- ratura. Knjiga obsega opis dveh poto- vanj (potovanje v Liliput in Brobding- neg) od štirih, ki smo jih pred leti do- bili v celotni izdaji te J. Swiftove knjige v izdaji Slovenski klasiki in v prevodu Izidorja Cankarja. Medtem ko je Finž- garjeva knjiga opremljena s slikami Ive Šubica, so v tej knjigi ponatisi iz- virnih ilustracij brez navedbe njih av- torja. Tudi kazalo manjka. Četrta knjiga pa je bogato ilustrirana izdaja pravljice o »Pep>elki«, ob kateri se začne cicibanski rod širom sveta se- znanjati z branjem. Ob tej izdaji pa bo imela naša mladina užitek tudi v lepih večbarvnih celostranskih ilustracijah iožeta Ciuhe. Zbirka, ki obsega štiri knjige z nad 300 stranmi, stane samo 280 din, kar je prav gotovo izredno ixìceni. To in od- ličen izbor letošnje množične izdaje mladinskih knjig, sili, da pridejo te knjige v roke vsej naši mladini in pre- ko njih tudi med odrasle bralce, kate- rim so bile svoj čas knjige Mladinske Matice težko pričakovano in želeno čtivo. Ko opozarjamo na te množične mla- dinske izdaje sedaj ob začetku šolskega leta, ne smemo še mimo druge zbirke te založbe — »Knjižnice Sinjega gale- ba«. Ko so se lani podražili stroški za tisk in je tudi mladinska knjiga ob- čutno poskočila v ceni, tedaj je založba Mladinska knjiga začela izdajati to knjižnico, ki naj bi dajala mladim bral- cem razgibane in — če hočete — tudi »napete« povesti. Knjige izhajajo v na- kladi okoli 15.000 izvodov in jih dobijo naročniki za 80 din, in sicer vsak me- sec med šolskim letom po eno knjigo. Tako je letos izšlo deset knjig, od ka- terih nekatere že niso več na zalogi, kar kaže brez dvoma na lep uspeh knjižnice, ki bo v prihodnjeri^ šolskem letu nadaljevala svojo uspešno pot med mladino. Letos so izšle naslednje knjige: A. Se- liškar »Bratovščina Sinjega galeba« v tretiem ponatisku (ilustracije Alberta Sirka), dve knjigi indijskega pisatelja Mukerdžija (»Mladost v džungli« in »Potovanje k Himalaji«), potem zname- nita zgodba o psu Lassieju. pa o dveh udomačenih bobrih (»Sajo in njena bobra«), junaška povest angleškega na- rodnega junaka Robin Hooda (v dveh kniigah), opis potovanja Kon Tikija in nazadnje še fantastična Wellsova »Zgod- ba o nevidnem človeku«. Vse knjige so ilustrirane, kar je nekak osnovni pogoj za mladinsko knjigo. Splošno slišimo tožbe o zastoju v pro- daji dobre knjige. Z dobro mladinsko knjigo bomo vzgojili mladega bralca in posredno z njim tudi njegovo okolje, zato bodi prav sedaj ob začetku šole skrb vsehi, ki imajo opravka z mladino, da ji s primerno besedo pokažejo pot do dobre in lepe mladinske -knjige. B.G. Mladina v Preboldu ie zborovala Pred dnevi je bila v Preboldu mla- dinska konferenca kot priprava na V. kongres LMS, kjer je bilo sumirano delo aktiva od leta 1950 do danes. Za- nimivo je, da je leta 1950, ko je bil tu še plačan mladinski funkcionar, tu- kajšnji aktiv najboljši v okraju. Po ukinitvi tega mesta in odhodu funkcio- narjev na druga službena mesta je delo aktiva padalo iz leta v leto, tako da je letos bila tamkajšnja mladina predmet diskusije vseh organizacij. Tako je bUa dana pobuda od raznih strani za skli- canje te konference, a na poziv mla- dine, da se predstavniki teh organizacij udeleže konference, ni büo prav no- benega. Na konferenci so izbrali nov občin- ski komite in si zadali vrsto raznih na- log. Tako se bodo vsi mladinci vpisali v razna društva, priredUi več družab- nih večerov in redno tedensko imeli ideološko-politične sestanke. Izgleda, da se bo po tej konferenci delo mla- dine v Preboldu poživilo, mi jim pa pri tem želimo mnogo uspehov. -urh- CELJSKO MESTNO GLEDALIŠČE GOSTUJE V PARTIZANSKI VASI BOCNA PRI GORNJEM GRADU v nedeljo, dne 13. septembra z ame- riško komedijo Normana Krasne »Dra- ga Ruth«. Ob tej priliki se bo ansam- bel gledališča poklonil spominu padlih borcev v narodnoosvobodilni borbi pred spomenikom v Bočni kjer bodo položili cvetje in recitirali pesmi partizanskih pesnikov, učitelj Milan Gombač pa bo imel spominski govor. Partizanska vas Bočna je bila med narodnoosvobodilno borbo od okupa- torja popolnoma požgana, zdaj pa so si zgradili ponosen kulturni dom, v kate- rem bo celjsko Mestno gledališče kot prva F>oklicna ustanova otvorUa v ne- deljo, dne 13. septembra z dvema pred- stavama (ob 15. uri popoldne in ob 19. uri zvečer) serijo predstav v celjskem okrožju. Dan poprej, to je v soboto, dne 12. septembra ob 20. uri bo gosto- vanje z »Drago Ruth« v Mozirju. Dr. Mejak: V Soško dolino in Mangrt Ko sem lani v našem časopisju citai, da so italijanski alpinci prišli na Man- grt (2678 m) in od tam odnesli spomin- sko knjigo in ko je PD Bovec letos na- pisal več propagandnih člankov za obisk Soške doline, sem se odločil, da obi- ščem te kraje. Četvorica nas je odšla z jutranjim vlakom iz Celja 9. avgusta t. 1. in po skorajšnji zvezi v Ljubljani in takoj- šnji avtobusni zvezi v Mostu na Soči, smo ob 18. uri prispeli v Bovec, kjer smo dobili udobno prenočišče v hotelu »Kanin«. Se pred odhodom iz Celja smo se do- govorili, da se pHDvzpnemo tudi na Ka- nin (2592 m) in na Rombon ali Veliki vrh (2208 m), znano prizorišče bojev v prvi svetovni vojni. Takoj drugo jutro smo odšli iz Bovca nad vasjo Plužno mimo karavle, kjer smo se legitimirali z vidirano planin- sko legitimacijo pri naših prijaznih gra- ničarjih lin pričeli lezti navkreber. V treh. urah 15 minut smo prispeli v pla- ninsko kočo P. »Skalar« pod Kaninom (1811 m). Skoro polovico poti iz Bovca pa do planinske postojanke pelje skozi skalnat gozd. Pri 4 studencih med potjo si lahko utešiš žejo. Vsa pot je prav dobro markirana, kar velja tudi za na- daljevanje poti od koče pa na vrh Ka- nina. Koča P. »Skalar« leži na tako ugod- nem mestu, da je ob jasnem vremenu s prostim očesom mogoče videti celo nekatere planinske postojanke v Julij- skih alpah. Koča sama ima tako čedno in prijazno urejeno jedilnico, kakor je še nisem videl doslej v nobeni planin- ski postojanki. Ta postojanka je doslej še malo obi- skana, kakor se to vidi iz sï>ominske knjige, zato temu primerno odgovarja tudi preskrba v tej koči. Oskrbnik Zaje, izredno uslužen mož in dober poznava- lec naših planin, je lansko leto mor'il večji del pripravljene zaloge, zlasti na pijači, odnesti v pozni jeseni nazaj v dolino, ker ni bilo potrošnikov, a se je bati vloma v kočo. Pripovedoval je, da so neznani storilci iz onstran naših meja, zlikovci iz Rezije, vlomili po- novno v kočo in celo odnesli iz nje žič- ne vložke. Drugi dan zgodaj zjutraj, bil je še polmrak, smo odšli iz koče in v dveh urah 50 minut prilezli na vrh Kanina. Pot cd koče na vrh Kanina je samo v zadnjem delu, ko se je treba povzpeti po zelo strmi steni navzgor, težavna, vendar izvežbanemu planincu ne dela skrbi. Tu v stenah naletiš na spomin- ski križ, ki pravi, da se je tu leta 1926 ponesrečil mladenič iz Ti-sta, padel je s poti dol na prodišče. Moral je biti že precej nepreviden, da se mu je to zgo- dilo! Sonce je medtem že izšlo in že pri- pekalo na skaloviti vrh na Kaninu. Imeli smo srečo, da je bilo tudi na ob- zorju jasno nebo in tako smo zagledali celo morje. Razumljivo, da smo videli v vsem sijaju snežene vrhove Velikega Kleka in še druge vrhove v Avstriji. Naše Julijske alpe so bile zameglene in tu smo mogli videti samo vrhove štrleti iz megle. Vetra ni bilo in tako je bilo prijetno ležati na Vrhu Kanina na son- cu. V italijanskih vaseh Rezije smo opazili, da so se ljudje že spravljali na delo na polju, ki je tukaj jako skrom- no, od nekje daleč je bUo slišati zvo- njenje zvonov iz rezijansküi vasi. Vrnivši se še isti dan popoldne v Bo- vec, smo sklenili, da krenemo drugi dan na Rombon. Ta gora je znana izza pr- ve svetovne vojne, saj so se tu vršili najogorčenejši boji, o katerih pričajo še sedaj po 35 letih najrazličnejši ostan- ki, kakor še neizstreljene granate, na kupe raznih vojaških posod, avstrijske in italijanske čelade, tu in tam tudi še kaka razbita puška, še celo človeške kosti, saj smo v produ poleg drugih ko- ščic videli tudi človeško čeljust. Pot na Rombon, dolga 5 ur, gre pre- ko planine Goričica (1330 m), ki je vsa obraščena z visoko travo in s kopriva- mi. V tej travi je prava gadja zalega, saj smo videli več gadov, ki so pred nami bežali. Ko smo o tem pozneje pripovedovali domačinom v Bovcu, so nam ti izjavili, da je to splošno znano. Ce bi bili mi prej vedeli za to, naj- brž bi se ne bili spustili na to pot, ki je vrhu tega zelo pomanjkljivo mar- kirana. Pot ob steni skozi kamin je nezavarovana in precej težavna, na- vzgor morda bolj, kakor navzdol, ker smo se pri povratku kar spustili po produ navzdol. Ko smo prišli iz kamina ven in nam je bil vrh Rombona tik pred očmi, smo še morali pasirati travnik. Na tem trav- niku raste v šopkih toliko planik, ka- kor jih še nisem videl nikdar na svo- jih planinskih poteh. Vidi se, da ima Rombon malo obiskovalcev, sicer bi go- tovo ne ostalo toliko planik, saj je bilo pred nami v spominski knjigi vpisanih doslej le 25 obiskovalcev. Z vrha Rombona je seveda prekrasen razgled na vse strani. Z vrha pa vidiš v obrisih še vse, sicer precej že raz- padle postojanke, ki so jih zavzemale na Rombonu avstro-ogrske čete, na Cuklji planini pa italijanske čete, tam je postavljen tudi padlim italijanskim vojakom spomenik. Na raznih mestih Rombona se vidijo še ostanki kavern in zgradb raznih poveljstev ter ostanek bolnice RK. Vse to je zelo zanimivo, zlasti za one obiskovalce, ki so videli vojne prizore samo na platnu oziroma v filmu. Četrti dan našega dopusta smo dolo- čui za pohod na Mangrt. Iz Bovca smo se peljali v 10 km oddaljeni Log pod Mangrtom z avtobusom in odtod dalje smo kot pravi planinci nadaljevali ix>t peš, deloma po obnovljeni avtomobil- ski cesti, deloma po bližnjicah;, s kate- rimi smo sekali cesto in tako prispeli v 5 urah 15 min. na vrh Mangrta, se- veda po stari poti, ki pa ni zadostno markirana in takb se je dvema iz naše skupine zgoduo, da sta nehote zašla na novo izdelano pot, ki gre preko za- padne stene na vrh. To pot so 23. av- gusta t. 1. otvorili. Do takrat je bila izdelana ta pot nekako 100 m visoko v steni in ko sva prišla do delavca, ki je baš na nekem ovinku pritrjeval žico, naju je presenečeno vprašal, kaj dela- va tu na tej poti, ki se šele gradi in ko nekoliko višje od njega drugi delav- ci razstreljujejo skale. Takoj sva jo mahnila n^zaj z ne baš prijetnim ob- čutkom in si poiskala staro pot in nato na vrh! Poleg mogočnega Triglava in bližnje- ga Jalovca je Mangrt najznačilnejši vrh vzhodnih Julijskih alp ki se ti zdi sko- ro nedostopen. Razgled z Mangrta prav nič ne za- ostaja od onega s Kanina, Veliki Klek v yisokih Turah se zopet sveti v snegu, na zapadu se vrstijo grebeni Karnskih alp tja do tirolskih Dolomitov, na vzho- du pa zagledaš v vsej krasoti naše do- mače orjake Triglav, Skrlatico in Ja- lovec, tam doli preko Krna se modrika sinji Jadran, v vznožju globoko pod se- boj zagledaš bele vijuge ceste na Pre- f'.el, ves vzhičen si pri pogledu na za- leno Rabeljsko jezero, a še bolj pri po- gledu na oba smaragda: Gornje in Spodnje Mangrtsko jezero! Splača se tudi največjega napora za tako doživetje. Človeku se zdi, da je življenje vse lepše, ko gledaš svet iz takih višin in srečnega se čutiš, da zmoreš tako pot na višine! Kako lepa je naša domovina! Pod Mangrtom naglo gradijo na Pla- nji planinski dom, ki bo gotovo ena najbolj obiskanih planinskih postojank v naših gorah, saj se bo vsakdo lahko pripeljal z avtobusom prav do tega doma. Nazaj v Bovec smo šli vso pot peš. V vasi Strmec so nam povedali doma- čini, da je od okroglo 100 prebivalcev le eden starejši moški in 24 starejših žensk, ostalo so otroci. Nemci so nam- reč vse moške postrelili, vas pa požgali. Sedaj je vas že skoro docela obnovlje- na. V oddaljenosti 5.5 km pred Bovcem smo si ogledali v letu 1613 sezidano trdnjavo v Klužah. Grajati je treba na tem mestu, da tu razni izletniki rišejo po notranjem zidovju trdnjave nespo- dobne slike in pišejo po stenah razne bedarije. Kaj si neki misli tujec, ko to vidi, o nas!? Predzadnji in zadnji dan našega do- pusta sem izkoristil še za obisk onega dela nekdanjega bojišča na Soči, kjer sem bil poleti 1917. leta na položaju. S svojo zvesto spremljevalko sva se po- dala iz Solkana na Sv. goro (682 m) in od tam Preko Sv. Gabrijela (646 m) in Sv. Katarine v Novo Gorico in končno sva obiskala še prijatelje v prijazni va- sici Kozaršče, 2 km oddaljene od Mosta ob Soči. Ruševine in drugi spomini na ome- njenih hribih iz prve svetovne vojne so že prav redki. V tej vojni porušeno cer- kev so Italijani po svojem okusu na novo zgradili. Od tu je lep razgled po vsej Soški dolini in daleč preko Gorice. Pri Sv. Katarini pa te prijazno vabi k sebi nedavno zgrajena pionirska pla- ninska koča »Kekec« (307 m), preden nadaljuješ pot v dolino. stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 12. septembra 1953 Stev.36 Z mladimi partizančki na letovanju Partizančke bi lahko imenovali naše partizanske sirote. Saj so taki, kakor so bili njihovi starši. Polni so parti- zanskega duha, patriotizma in tova- rištva. Njihova otroška radost je od- raz naše skrbi, ki smo jo dolžni nuditi vsem partizanskim sirotam, katerih očetje so dali življenje zato, da bi imeli ti njihovi otroci in mi vsi lepše živ- ljenje. Partizančki se zavedajo, da nas je stala svoboda ogromnih žrtev. O tem smo se prepričali že na p>oti v ko- lonijo, ko smo se ustavili ob grobovih talcev na Frankolovem. V Studenicah, ob vznožju Boča, so se malčki kaj hitro udomačili in razži- veli. Toda že prvega dne so se nava- dili dnevnega reda, ki jim ga je ob- javu vodja kolonije tov. Kline. Dan se je pričel z jutranjo telovadbo, ki jih je docela predramila in jim razgibala mišice, voda iz studenca na dvorišču jih je še osvežua. Uredui so si postelje, jih lepo postlali, nato pa so odhiteli na zajtrk. Kako jim je šla v slast kava, kruh, sir in med! Sploh je bilo pri jedi »repete« kolikokrat je kdo želel. Po zajtrku je bü prosti čas za igranje ali čitanje. Brž so odhiteli na travnik z žogo. Tudi splava, ki smo ga napravili v bazenu, niso pozabili! Bil je zaseden od jutra do večera. Ob devetih so odhiteli na malico. Sadja ja bilo dovolj. Tov. Kline jim hoče po Kazati jabolka v shrambi. »Ni potrebno,« pravijo, »že vemo, kje so.« Po malici je bil razgovor o dogodkih iz NOB, nato pa zopet prosto. Sedaj pa je že voda zavzemala prvo mesto. Po dobrem kosilu je bilo na dnevnem redu spanje. V začetku je težko šlo, a so se navadili. Spali so do treh, nato zopet v vodo in po malico. Po malici smo imeli pripravo za taborni ogenj. Nabrali smo v gozdu drv in se pripra- vili za nastop. Zvečer prihajajo k nam iz vasi. Domačini se skupno z nami raz- vedrijo ob tabornem ognju. Vedno je treba pripraviti kako točko. To ni bilo ravno težko, ker so partizančki že znali pesmi, nekateri pa so pionirji pri »Par- tizanu« in so znali že nekaj pokazati. Tudi domačini so nam kaj pokazali. Razpoloženje pa sta povečali še har- monika in kitara. O partizanih so radi poslušali. Se v postelji so podrobneje želeli vedeti o tem, kar se je govorilo ob tabornem ognju. Pa smo se še pogovarjali, a ob devetih je bilo treba zaspati. Dnevi so nam minevali v veselem, tovariškem razpoloženju. Partizančki so se tudi telesno okrepili, kar smo ugo- tovili s tehtanjem. Z domačini smo bili v prijateljskem odnosu. Ko smo se poslavljali, se je zbrala cela vas in nas je pozdravljala. S solzami v očeh so nam mahali. Kli- cali so nam, da naj prihodnje leto zo- pet pridemo. L. S. Otroci padlih borcev so taborili ob Savinii Ob bistri Savinji, nedaleč od vasi Griže so si pionirji padlih borcev Ma- ribora in mariborske okolice uredui lep tabor. Pod šotori, ki nosijo imena slovenskih narodnih herojev se blešči naipis »Tabor Kari Destovnik-Kajuh«. V tem taboru je preživljal v izmenah mladi rod svoje počitnice. Tu je pre- živelo svoje počitnice v štirih izmenah preko 300 vojnih sirot. Čeprav so tu bili otroci iz vasi in mesta so tu vla- dali zelo dobri odnosi in otroci so ži- veli v lepi bratski skupnosti. Pionirji tega tabora so bili zelo po- nosni na obisk predsednika ZB tov. Bertoncelja, obisk mestnega odbora ZVVI Maribora, mestnega odbora RK, kakor mnoge druge. Sami pionirji so pa pozvali na obisk narodnega heroja Stane Semiča-Dakija, ki jim je ob ta- bornem ognju pripovedoval spomine iz NOB. Tudi pionirji so sami prirejali obiske, saj so si ogledali vse zname- nitosti Savinjske doline, poleg tega so pa prisostvovali tudi odkritju spome- nika padlim borcem v Preboldu. Ka- kor mi je pripovedovala upravnica ta- bora tov. Kramar Ana, ki so jo vsi pionirji klicali »mama«, so prav radi prebirali spomine iz NOB, zlasti o ju- naštvu Pohorskega bataljona, v kate- rem so padli njihovi očetje. Ko sem se mudil v tretji izmeni v njihovem taboru, so pionirji stalno pro- sili svojo mamo, da ostanejo še eno izmeno v taboru. Nagovoril sem pio- nirja Polutnik Martina, učenca IV. raz- reda V. drž. gimnazije Maribor, ki mi je dejal, da bi prav rad še ostal v ta- boru, čeprav je že bil tu tri izmene, ker ima rajši »mamico« kot pa svoje rednike. Pionirji so mi prav radi povedali, da so uspešno tekmovali v odbojki: 4 krat z DTV Partizan Žalec, DTV Partizan Libo je, pomerui so se pa tudi v nogometu z žalskimi pionirji, ali so to pot imeli smolo. Tekmovali so tudi v streljanju z zračno puško in prema- gali DTV Partizan Žalec. iz Celja v nekaterih celjskih gostilnah točijo pokvarjena, zdravju škodljiva vina o raznih ned»statkih v celjskih go- stinskih obratih se je že mnogokaj go- vorilo, pa tudi pisalo. Tudi so celjske gostilne — ne. vse sicer — znane, da točijo vino po pretirano visokih cenah, ki pa je vrhu tega še pokvarjeno in zdravju nevarno. Za vse to se mestna trgovinska inšpekcija, pa tudi sanitar- na inšpekcija malo zmenita. Taki pri- meri ostanejo skoraj vedno nekazno- vani, gostom pa še dalje postrežejo z vinom sumljivega izvora. Da bi se v tem oziru napravil red, so se resno za- vzeli za stvar organi tajništva za no- tranje zadeve pri LMO Celje-mesto. V teku minulega meseca so obiskali sko- raj vse celjske gostilne in vzeli vzorce vin sumljive kakovosti. Vzorce so po- slali Inštitutu za vinarstvo v Mariboru. Tam so na osnovi kemične analize in komisijske ocene poslanih vzorcev vina ugotovili (podrobne analize tukaj ne bomo navajali), da so točile pokvarjena, ponarejena in zdravju nevarna vina te- le celjske gostilne: Vrt restavracije »Union«, ki ga obra- tuje restavracija »Pošta«, točilnica So- vine na bregu, ta je medtem že zaprta, restavracija »Beli vol« v Stanetovi uli- ci, ki je bila šele pred kratkim preure- jena v reprezentativen lokal, gostilna »Brežice« in gostilna Meštrov. Od navedenih gostilničarjev zahte- v?^'- potrošniki pojasnila, kje so na- bavili pokvarjena in ponarejena vina, oziroma kdo je v njihovih kleteh ma- nipuliral z vinom. Pri nas imamo do- volj pristnega in zdravega vina na razpolago in ni z ničemer opravičljivo, da se v nekaterih gostilnah toči po- kvarjeno in ponarejeno vino. Mnenja na smo tudi, da ne zadostuje samo ana- liza vina, temveč da morajo biti oni, ki vina kvarijo in ponarejajo, občutno kaznovani. Skrajni čas je, da se na- pravi red, da si upravniki gostinskih nodjetij kakor tudi privatni gostilni- čarji ne bodo domišljali, da lahko svo- ie prekomerne režije krijejo na tak na- čin. ESPERANTO — RAZSTAVA Esperantsko društvo v Celju nam bo pred pričetkom večernih tečajev prire- dilo obširno razstavo, s katero želi spo- znati vse orijatelje mednarodnega je- zika o vrednosti esperanta, razširjenosti, literaturi in časopisju ter današnji nje- govi praktični uporabi v svetu. Raz- stava bo v prostorih »Uniona«, na vo- galu Razlagove in Prešernove ulice (prostori Foto-društva) z otvoritvijo v soboto, dne 19. septembra ob 15. uri. Odprta pa bo do ponedeljka ves dan. Vabimo vse prijatelje mednarodnega jeziika, da si ogledajo bogat material, Dri katerem bodo na razipolago vsa p>o- jasnila. Večerni tečaji pa se bodo pričeli v začetku oktobra, in sicer v okviru Ljud- ske univerze, dne 5. oktobra. V okviru sindikalnih organizacij ali društev pa, kjer se prijavi določeno število intere- sentov. Vpisovanje bo v klubu društva, Sindikalni dom, Slandrov trg 5-1 vsak dan dopoldne in zvečer od 18. ure na- prej, in sicer od 20. septembra dalje ter preko Ljudske univerze. Učbeniki so na razpolago v vseh knjigarnah mesta. D. M. PIONIRJI MEDLOGA SO OBISKALI VELENJSKO JEZERO Terenska organizacija AFŽ je pod vodstvom sekretarke tov. Svagula Ivan- ke priredila izlet na Velenjsko jezero. Bil je krasen sončen dan s prvim je- senskim nadihom, ko smo z živahno čredico prispeli v kotlino, kjer so prid- ne rudarske roke pomagale ustvariti novo lepoto. Za otroke je bilo dovolj otroških mikavnosti od sladoleda do ko- panja. Ves dan so se pionirji kopali, čolnarui in se igrali na lepo urejenem igrišču, zvečer pa smo se vrnili utru- jeni in zadovoljni. Pionirji so se po- slavljali: »Tovarišica Ivanka pojdimo kmalu spet na izlet!« Obljubili smo jim, predvsem pa, da si pojdemo ogle- dat mestni muzej. SUROVOST BREZ PRIMERE Vest pod tem naslovom т zadnji številki po- pravljamo, da dotične ženske niso bile v gostilni v Zavodni. Pretep je bil ob Voglajni, pretepena ženska je bila prenesena т gostilno, od koder jo je rešilni avto prepeljal v bolnico. »SNAGA« Na vest pod tem naslovom v zadnji številki smo prejeli pojasnilo, da Mariborske ceste od Tovarne emajlirane posode dalje iz tehničnih razlogov ne smejo škropiti. Informacije o tej zadevi lahko vsak dobi pri Podjetju za ceste ali pri Upravi javnih naprav. Zanimalo pa bi nas vseeno, kakšni so ti tehnični razlogi. OPOZORILO! Otvoritev Poslovalnice sarajevskih cigaret bo 15. septembra in ne, kakor je bilo javljeno, dne 7. septembra. Gibanje prebivalcev v Celju V času od 29. 8. do 5. 9 1955 je bilo rojenih 10 dečkov in 9 deklic. Umrli so: Planine Gregor, kmetovalec iz Jeronima 57, star 75 let; Kegu Anton, upokojenec iz Celja, Nova vas 9, star 76 let; Povše Alojzija iz No- ve vasi 12, gospodinja, stva 78 let; calamón Karl, rudar iz Gornje Rečice 106, star 50 let; Marbl Maks, usnjarski pomočnik. Ravne 25, star 22 let; Jakob Franc, učenec, Celje, Dečko- va 25, star 15 let; Kočevar Mihael, upokojenec, Celje, Ipavčeva 8, star 72 let; Laznik Terezija, upokojenka, Celje, Miklošičeva 10, stara 55 let; Pfajfar Jožefa, gospodinja, Celje, Ipavčeva 11, stara 75 let. Poročili so se: Lenko Franc, strojni tehnik iz Celja in Per- par Ernestina, tov. delavka iz Štor; Sternad Henrik, mes. pomočnik iz Celja in Bezenšek Jožefa iz Celja, delavka; Tome Stanislav-Zlatko, aranžer iz Celja in Gril Irena, nameščenka iz Celja; Slatinšek Stanislav, zidar iz Celja in Kukovič Marija, boln. strežnica iz Celja; .Šu- meč Alojzij, miz. pomočnik iz Celja in Pu- stinšek Frančiška, trg. pomočnica iz Celja. POPRAVEK V zadnji šetvilki smo objavili cene kruhu in zemljam, ki se v pekarnah že več ko mesec dni prodajajo po 32 din kg kruha iz polbele moke, žemlje pa po 4 din, in ne kakor je bilo objavljeno po 55 din in 5 din. Iz sodne dvorane VELIKA TATVINA TRAČNIC 50-letni Roglič Franc, zaposlen pri rudniku Zagorje ob Savi, in 50-letni kmet Močnik Janez, sta dne 6. marca letos vzela na delovišču rud- nika Zagorje 9 novih tračnih v dolžini 99 me- trov in v vrednosti 232.046 dinarjev. Tračnice sta naložila na dva voza in jih odpeljala. Bile so pripravljene za nov industrijski tir, ki je bil v gradnji. Zaradi tatvine sta se oba zago- varjala pri okrožnem sodišču v Celju in bila obsojena: Roglič Franc na 9 mesecv, Močnik Janez na i leto strogega zapora. VLOMILCA DOLETELA ZASLUZENA KAZEN Gmajner Jernej, brez stalnega bivališča, je letos 26. junija vlomil v stanovanje bratov Mi- haela in Franca Pintar v Modricu pri Laškem. Iz stanovanja je odnesel 3 moške žepne ure z verižicami, eno žensko ročno uro, nekaj zlatni- ne, oblek in drugih stvari v vrednosti okrog 70.000 dinarjev. Pri okrožnem sodišču v Celju je prejel plačilo v obliki 2 let strogega zapora. DAJTE CESARJU, KAR JE CESARJEVEGA . . . Arhidiakon Tovornik Franc v Konjicah je z namenom, da bi se izognil plačilu davka, dal Upravi za dohodke nri KLO Poljčane krive po- datke o dohodkih, ki imajo pomen za odmero davka s tem, da je leta 1951 prijavil, da je imel vsega 40.650 dinarjev osebnih dohodkov, čeprav jih je imel dejansko najmanj 98.600 dinarjev, zaradi česar mu je bilo odmerjeno za razliko premalo davka na osebne dohodke. Da bo v bo- doče upošteval evangelijski nauk »Dajte cesarju, kar je cesarjevega«, bo plačal 40.000 dinarjev. NEDOVOLJENO SE JE PEČAL S TRGOVANJEM Pušić Ivan iz Bosne je leta 1952 prodajal v okolici Zreč razno blago, svinčnike, glavnike, vžigalnike in drugo drobno galanterijsko blago, ne da bi imel za to oblastveno dovoljenje. Ob- sojen je bil na 5 mesecev zapora. NEUPRAVIČENO JE LOVIL Bukovšek Ivan iz Kostгiл"nice je v tujem lo- višču decembra 1952 ustrelil zajca in ga odnesel domov. Kazen 14 dni zapora, odloži pa se mu kazen za dobo dveh let. DENAR JE ZAPIL IN PRIJAVIL T.\TVINO Mirnik Anton iz Medloga je prijavil oblasti, da sta ga napadla dva neznanca in mu vzela 2000 dinarjev. To pa ni bilo res. temveč je de- nar zapil. Zaradi krive ovadbe je bil kaznovan s 3000 dinarji. OSTRA KAZEN ZA TATVINO KOLESA Tajnšek Stanislav je 13. 6. 1935 v Hotunju pri Ponikvi ukradel Hvaleč Karlu žensko dvokolo, vredno okrog 14.000 dinarjev. Kazen 10 mesecev zapora. POVRŠNIK SI JE PRILASTIL Bauman Matija je letos 10. maja ukradel v gostilni Jelen na Polzeli moški površnik, vreden okrog 8Ò00 dinarjev, last Ivana Ožirja in ga prodal. Sedel bo 5 mesecev. NE HODI BREZ DOVOLJENJA PREKO MEJE Kramberger Ivan iz Zreč je 24. 12. 1952 y Št. llju pri Mariboru šel brez dovoljenja preko državne meje v Avstrijo. Po isti poti se je ju- nija letos vrnil iz Avstrije v Jugoslavijo. Zaradi prepovedanega prehoda preko državne meje je bil obsojen na 4 mesece zapora. OBSOJENA DOLGOPRSTNEZA Težak Dominik je 22. 7. 1953 ukradel iz pre- dala točilne mize v gostilni Smerkol v Prekopi 1500 dinarjev. Kazen 2 meseca zapora. — Caleta Pero je bil zaposlen pri trgovskem podjetju »Tehnometak v Celju. Tam si je prisvojil 12 pil, 4 navojne čeljusti in 52 spiralnih svedrov v skupni vrednosti 11.048 dinarjev. Obsojen je bil na 2 meseca zapora. Podjetje Klavnica Celje obvešča vse svoje odjemalce, da se od 10. septembra dalje prodaja v posredovalnicah Klavnice — mesnica štev. 9 v Stanetovi ulici in mesnici 7 na Mariborski cesti 42 vsak dan razen ponedeljka in nedelje sveže goveje meso II. vrste po 180 din za kilogram. V vseh ostalih mesnicah pa prvovrstno meso po dosedanjih cenah. S solidno postrežbo se priporočamo. Uprava Klavnice Delegacija sekcije jugosiovanslcega Rdečega Icriža dopotovala v našo domovino Marija Kovač in Ema Popenko, ki so jugoslovanskega porekla iz Osijeka, so obiskale po skoraj tridesetih letih svoje odsotnosti v Braziliji ponovno svojo staro domovino. Kot gostje Rdečega križa Jugoslavije bosta ob tej priložnosti obiskali domo- ve in zavode za vojne sirote in inva- lide v Hrvaški m Sloveniji, za katere so v teku zadnjih let kot članice Sek- cije JRK v San Paolo zbirale prosto- voljne prispevke in darila. Tako je ta Sekcija JRK od 1942. leta, odkar je v Braziliji osnovana, zbrala od jugoslovanskih kolonistov — izse- ljencev, živeža in obleke v vrednosti od skoraj 60 muijonov din ter vse po- slala v Jugoslavijo. Poleg tega je v našo zemljo pošiljala pakete z zdravüi in sanitetnim materialom, šolske po- trebščine itd. V razgovoru, ki so ga Marija Kovač in Ema Popenko vodue z predstavniki našega tiska, so izjavile, da je akcija za zbiranje pomoči v Brazuiji imela ve- liko podpornikov s strani vsega prebi- bivalstva te oddaljene zemlje, in da obstojijo možnosti za daljnjo akcijo v tem smislu. Generalni sekretar JRK, tovarišica dr. Olga Milosevic, ki je delegatki spre- jela, jima je v prisrčnem razgovoru obrazložila vse težave naših narodov v času narodnoosvobodilne borbe ter jih seznanila s težkimi nalogami, ki jih Jugoslovanski Rdeči Križ danes uspešno rešuje. Vsi člani in prijatelji RKJ jima že- limo prav prijetno bivanje v naši sredL Mago. j ...in zaledja Kaj je obravnavala občinska konferenca SZDL Rimske Toplice Pretekli petek je imel Občinski od- bor SZDL Rimske Toplice širšo konfe- renco, na kateri je obravnaval o nalo- gah, ki jih ima SZDL v zvezi s pred- stoječimi volitvami. Konference se je udeležil tudi podpredsednik OLO Celje- okolica tov. Krivec, ki je v svoji disku- siji nakazal naloge, ki so danes pogla- IZ SLOVENSKIH KONJIC Kmetovalci v okolici Slov. Konjic in zgornje Dravinjske doline so že pričeli z izkopavaniem krorñpirja. Letošnja le- tina bo dala zelo dober pridelek in ga bodo kmetje imeli dovolj za prodajo. Dobro kaže letos tudi koruza in ostali jesenski pridelki. Kmetje prav tako že pripravljajo zemljo za jesensko setev, posebno za ječmen, ki ga navadno se- jejo že v septembru. Konjiški železničarji so imeli pred kratkim sindikalni sestanek, na kate- rem so razen ostalih vprašanj mnogo razpravljali tudi o progi, na kateri so zaposleni, to je o edini slovenski ozko- tirni progi, ki pelje iz Poljčan preko Konjic v Zreče. Marsikaj so povedali in iz tega lahko sklepamo, da za to »edinko« v naši republiki le premalo skrbimo. Pa poglejmo nekoliko, kaj nam povedo nekatera dejstva. Kot smo že povedali, veže konjiška proga Konjice in Zreče z ostalim sve- tom, nakladalna postaja ipa je tudi za Oplotnico, kar praktično pomeni, da je na njo navezano vse območje Pohorja od Slovenske Bistrice proti zahodu. Nič čudnega ni, če zato konjiška nakladalna in razkladalna postaja po obsegu in teži tovora prekaša marsikatero večjo po- stajo ob glavni progi v Sloveniji. 2e samo večja podjetja (Konus, LIP, Granit Oiplotnica in TKO Zreče) jo vsak dan uiporaibljajo, saj po njej dobijo večino surovin za predelavo (kože, železo), ali pa jih tu nakladajo za prevoz v razne kraje naše države (les, granit). K temu pa je treba prišteti še nogonski mate- rial (premog), ki ga obe tovarni v tem okolišu porabita kar precejšnje količine. Ce k večjim podjetjem, ki to progo v največji meri uporabljajo, prištejemo še celo vrsto manjših (opekarna Loče, državni posestvi v Konjicah in Ločah, konjiški mlin, lesni odseki KZ, trgov- ska podjetja itd.), pa se le pokaže, kako gospodarsko važnost -^^edstavlja ta ozka proga. Toda, kdo bi si mislil, da vse to delo na progi opravi le ena sama lokomo- tiva. Štirikrat na dan pelje v Poljčane in nazaj v Zreče z nekaj osebnimi in tovornimi vagoni. Ce vemo za dolžino proge, nam račun pokaže, da prevozi na dan po 160 in še več kilometrov, razen vsako drugo nedeljo, ko zaradi pranja kotla in drugih del pri čiščenju odpade prvi jutranji vlak. Zdaj pa si zamislimo, če bi se lepega dne pokvarila in bi njeno popravilo terjalo več časa. Vse gospodarstvo Dravinjske doline bi to močno občutilo. Konjiški železničarji vedo povedati, da imajo v Bosni več takih lokomotiv novih, toda železniška direkcija v Sarajevu jih ne da. Dalje povedo, da je tudi na pionirski progi v Ljubljani nekaj stvari s konjiške pro- ge, ki bi jih tu zelo potrebovali, toda jih ne morejo dobiti nazaj. Konjiška postaja je o vsem že obvestila svoje nadrejene organe, vendar pa izgleda, da se bomo škode v gospodarstvu zavedali šele takrat, ko bo še ta edina lokomo- tiva morala za dalj časa na »bolniško«. L. V. vitne za SZDL. K diskusiii so se ogla- šali tudi ostali politični delavci in go- vorili o liku ter kvalifikacijah, ki jih bo bodoči ljudski poslanec kot zastopnik ljudstva te volilne enote moral imeti. Na koncu sestanka se je razvila moč- na diskusija o najbolj perečem vpra- šanju, ki obstoji danes v Rimskih Toplicah. Okrajno gostinsko ï>odjetje v Rimskih Toplicah ne popravlja napake, ki se iznašajo na sestankih ali v časo- pisju, temveč gre v drugo skrajnost ter dela še večje napake in krši naše ljud- ske zakone. Vsi uslužbenci, ne glede na to, ali so sitalni ali sezonski, so prejeli dne 31. 8. 1953 odpoved službe, ki se glasi: Ker je naše podjetje sezonsko- turističnega značaja. Vam v smislu skle- pa na sestanku dne 21. 8.1.1. z današnjim dnem odpovedujemo službo z enome- sečnim odpovednim rokom, tako da Vaše službeno ra'zmerje preneha v na- šem podjetju dne 30. septembra 1.1. — Direktor: zanj Jelka Amon 1. r. — O gornji odpovedi se jxjdjetje ni pred- hodno pogovorilo s Krajevnim sindikal- nim svetom, kar bi se moralo v smislu čl. 3 Uredbe o postopku pri odpovedi delovnega razmerja delavcem in usluž- bencem gospodarskih organizacij. Sedaj nastane še samo vprašanje, ali je tako odpoved prejela tudi tov. Jelka Amon, komercialni direktor, in tovarišica knji- govodkìYija, ki je že tako upokojena, ali pa gre za to, da se v podjetje zaposli ožje prijatelje in sorodnike vodilnih oseb podjetja. No, morda bodo tudi me- ni rekle tovarišice iz uprave podjetja, tako kot so rekle tovarišu Rudiju Vom- beku, članu vaškega odbora SZDL, ko jih je opozarjal na nepravilnosti pod- jetja, »ne praskaj se tam, kjer te ne srbi«, toda tu ne gre za posameznika, tu gre za nepravilnosti, ki se iz dneva v dan dogajajo in postajajo vedno večje ter škodujejo našim skupnim interesom. Vsi potrošniki »Izbire« v Rimskih To- plicah pa naj vedo, da je tovarišica Štefka Verdev, poslovodkinja trgovine, do nedavnega ustvarila 7 din čistega dobička pri kilogramu belega kruha ter da je na urgenco članov SZDL prišla trgovinska inšpekcija OLO Celje-okol., ki bo te sitvari in nepravilnosti spravila v red. Bastič Franc. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI HMELJ SO OBRALI Prekrasno vreme preteklih dni je omogočilo, da je bil hmelj ob pravem času obran in posušen. Dono^ je po količini večji od lanskega, î» kakovosti pa ponekod nekoliko slabši. Hmeljarski odbor je organiziral kontrolo nad obi- ranjem s ciljem, da se doseže in zago- tovi pravilno obiranje in s tem tudi dobra kvaliteta. Uspeh te kontrole je bil prav dober in ga priporočamo tudi v bodoče. MOST PREKO PARE BO TREBA POPRAVITI Most, preko katerega pelje cesta iz Šmartnega v Slatine, je v takem stanju, da terja hitrega popravua, če se hočemo izogniti kaki večji nesreči. Med posa- meznimi mostnicami, ki pa so tudi v pretežni večini trhle, zijajo odprtine, ki lahko postanejo usodne za človeka in živali. In kdo bo tiikrat prevzel odgo- vornost nase? OTVORJEN BO TEČAJ ZA GOSTINCE Gostinska zbornica bo organizirala za gostince iz vsega okraja tečaj v Šmart- nem ob Paki. S strokovnimi predavanji in praktičnim delom iz področja gostin- stva in turizma upajo odpraviti po- manjkljivosti v tej panogi narodnega gospodarstva. Upamo, da bodo doseženi isti uspehi, kakor so bili na tečaju za nameščence trgovske stroke. RECICA ob SAVINJI Mnogo bi lahko povedali o naših raz- merah na Rečici, o dobrem, pa tudi pomanjkljivem delu raznih organizacij, vendar vsega ne nameravamo obešati na veliki zvon. Toda eno le povejmo... Rečica je imela svoj čas v samem trgu pet dobro idočih gostiln. In danes? Je tu edina občinska gostilna. Menzo jo imenujemo! Pa nima nikdar na razix)- lago toplih jedil. Ne čudimo se, če ljud- je neradi prihajajo k nam. Ti prihaja- jo od vsepovsod, po uradnih opravkih iz Šoštanja in drugih krajev. Na Rečici so lahko ves dan lačni, ker ne dobe nikjer kaj toplega pod zob. Salamo in sir lahko dobe tudi drugod. Tudi sob za tujce in prehodne goste ni na raz- polago. Mišljenja smo, da se naj ta za- deva vendar enkrat uredi, če pa pokli- cani tega ne zmorejo, potem pa je tre- ba dati priložnost ljudem, ki bodo nu- dili tujcem, pa seveda tudi domačinom več ugodnosti, kakor se jim to nudi danes. Vino lahko toči vsak, kulturne postrežbe, kamor spadajo tudi topla je- dila in sobe za tujce, na Rečici danes ne zmorejo. In ravno v Zgornji Savinj- ski dolini je to nujno potrebno, če ho- čemo, da se bo razvil turizem tako, da bo v korist naši skupnosti. Treba bo vendar nekaj ukreniti, da se to stanje izboljša. Vsi vemo, da so prostori na razpolago. Kaj pa, če bi ustanovili še eno gostilno in jo dali v zakup? Potrebna bi bua! Občinski od- bor bi imel samo dobiček od tega. Saj možnost kontrole ima vsak dan. In po- štena medsebojna konkurenca bi bila zdrava. Kaj mislite? »Savinjski vestnik«, dne 12. sejrtembra 1953 Stran 8 Trst v soparici rimskega sonca (Potovalni vtisi — piše Roman Kopušar) Izstopil sem na tržaški železniški po- staji s pet sto lirami in naslovom stri- ca v žepu. Malce zmeden med števil- nimi tiri sem se priključil večji skupini ljudi, ki me je pripeljala do izhoda. ozadje gostoljubne vljudnosti... v prvem trenutku nisem vedel kam naj se obrnem. v naslednjem pa se mi že približata dekleti in me brez ovin- kov nagovorile: »Dove andate signore?« (Kam greste gospod?) Ko jima povem, se mi nemudoma po- nudita, da mi pokažeta pot. Prepričan sem bil, da sta tako vljudni in mi kot tujcu želita pomagati. Toda čim smo zavili viimo prvega bifeja sta zečeli namigavati, da bi bilo dobro nekaj po- piti, češ, vročina je obupna. Kaj sem hotel... Naposled sem prišel v stri- čevo stanovanje, bolj s svojo kot z njihov^ pomočjoi, olajšan za tri sto lir. Tako si tržaška mladina služi svoje »dnevnice*. prve zapreke — armada birokratov Ze samo to, da lahko italijanski dr- žavljani prihajajo v Trst zgolj na pod- lagi osebne izkaznice, medtem, ko vsi ostali potrebujejo potni list, kaže na privilegij, ki ga uživajo Italijani v Tr- stu s podporo angloameriške vojaške uprave. Italijani skratka zasedajo vse položaje v administraciji. Odločajo o bivanju na teritoriju mesta, odločajo o službenem razmerju, o namestitvah, odpovedih, zavarovanju itd. Slovenci, čeprav s trajno pravico bivanja na tr- žaškem ozemlju, morajo vsako leto ob- noviti prošnjo za namestitev. Vsi tujci pa morajo za bivanje v Trstu, četudi samo za en dan, imeti poleg potnega lista še posebno dovoljenje. Ko sem se prijavil na uradu, ki iz- daja tozadevni »soggiorno«. sem nale- tel na armado birokratov, ki brez dela posedajo in se trudijo, kako bi bolje lenuharili pri delu, ki bi komaj popol- noma zaposlilo enega marljivega urad- nika. Italija je zainteresirana na tem, da v uradih zaposli čim več Italijanov, s tem pa doseže dvojni uspeh. Prvič zaposli svoje ljudi in vpliva na po- litično stanje, drugič pa povečuje raz- narodovanje Slovencev v etičnem smi- slu. Po dolgem sem in tja, sem končno dobil »soggiorno*: s pripombo: e didifficile... cittadinanza Yugo- slava. (Težko je ... jugoslovansko dr- žavljanstvo.) v TRZaSKI luki Pomol ob luki... Kontrasti ob ve- černih urah. Po cesti neizmerna reka luksuznih avtomohilov, Vesp, Lamb- ret, vmes tramvaj in filovie, polne ljudi. Ob pomolu in v starem delu mesta pa razcapani, lačni in brezposelni ljudje v obupnih življenjskih okoliščinah. V limuzinah pa ekstravagandne dame z globokimi dekolteji, nakiti, brezskrbno vozijo po mestu. Kaj nebi. Plače nji- hovih soprogov, uradnikov ali zavezni- ških oficirjev so najmanj desetkrat višje plače od preprostih meščanov. Čemu ta brezposelnost? Trst je ven-^ dar včasih zaposlil tisoče in tisoče. Od- govor leži v prazni luki. Razen nekaj vojnih ladij ni v pristanišču nobene trgovske ladje. Italijani so preusmerili promet na Genovo, da celo največja tržaška pomorska agencija je presta- vila svoj sedež tjakaj. Trst je brez za- ledja mrtev ... partía fašista d' italia... Od tega »Piazza Goldoniosameznih igralcev sodijo Tri prepovedane zgodbe med dobre itali- janske fihne, kakor pač te »dobre« poj- muje pretežni del gledalcev. In če so nam ljube spremembe, če smo se nave- ličali tistih večnih veriacij na italijan- sko revščino, bomo ta fihn lahko gledali D. Hr. SIGNOR TERRA v pozi rimskega kulturonosca Basen pravi, da je volk obsodü jagnje zločina in ga potem zadavil. Tako se je novinar italijanske agencije ANSA si- gnor Stefano Terra sipričo veličastne manifestacije na Okroglici in spričo upravičenosti naših dejstev zatekel k provokaciji, ker kaj drugega res ni mogel začeti. Ko sem ga zagledal med števunimi tujimi in domačimi novinarji poleg glavne tribune v novinarski loži, sem bil prepričan, da ima močno paitiko. Nerodne kretnje, opotekanje, zaletava- nje in nebogljeno premikanje ustnic pri govoru bi opravičevale to naglo pre- sojo. Med novinarji je vzbujal ta gospod splošno pozornost, kajti njegovo nemo- goče obnašanje se je iz trenutka v tre- nutek stopnjevalo. Ko so se stenografi preselüi iz lože na travnik pred njo, da bi bolje slišaH, se je s stolom v Voki opotekal za njimi in se prav nerodno zaletel vame in k sreči brez padca zdrsnil po stopnicah na travo. Sem in tja je prevajalko vprašal, o čem Tito govori, zraven pa brundal in klatil z rokami. Vse bolj sem bil prepričan, da je »imenitni« predstavnik italijanske uradne agencije pijan. Potem se je valjal po travi sem in tja. Maršal je prav takrat govoril o >kul- tumem poslanstvu« Italije na našem ozemlju, ko se je signor Terra odločU za »mučeniški podvig«. Vstal je in od- kolovratil nazaj pred novinarsko ložo, kjer je sedelo nekaj naših žena in de- klet. Po vzoru čmosrajčnikov, ki so med vojno posüjevali slovenska dekleta, se je grobo zakadü v eno izmed žena in prav na nesramen način izzval njeno ogorčenje. Zena je storila to, kar bi storila vsaka poštena žena ob taki pri- liki. Pošteno ga je udarila in ga suvala stran, medtem ko je on »nosilec rimske kulture« süü vanjo še bolj. Novinarji, domači in tuji, so z ogor- čenjem gledali ta prizor. Nekaj foto- aparatov je š"kljocnilo, da bo g. Terra imel spomin na svoj »podvig«. V tem trenutku pa je že skočil borec brigade Garibaldi k njemu in na kratko rešil nadlegovano pred nasunežem. Seveda, signor Terra je svoj namen dosegel. BU je odstranjen. Sedaj je imel možnost napolniti italijanske iredenti- stične liste z mastnimi naslovi, s tožba- mi in izmišljenem »mučeništvu«. Kaj potem, če je bua vsaka črka zlagana, v tem so vendar oni mojstri. Po mojem ne bodo držali komentarji, da se je delal pijanega. Prej bo držalo to, da se je v prvi krčmi, do katere je prišel, napü za »korajžo«, pa je spil več, kot bi mu bUo za to potrebno. To mi- slim zaradi tega, ker bi trezen vendar- le našel kak drug povod za svoj »novi- narski incident«, nikakor pa ne takega, ki je izzval ogorčenje med tujimi novi- narji, na katere je verjetno najbolj ra- čunal, da bodo potegnili z njim, pa se je seveda ušteL Slabo uslugo je signor Terra storil svoji agencijL Preveč očividcev je büo, ki so sedaj tem bolj prepričani v lažni- vost dela italijanskega tiska, ki iz ne- gramnosti leu j e mučeniško ikono. stras e »Savinja vestnik«, dne 12. septembra 1953 Stev. Зв Telesna vzuojain šport Kako je z množičnim tekmovanjem Nagibamo se že v drugo polovico septembra, v zadnjo polovico, kjer je določen termin za Množična tekmovanja v vseh vejah telesne vzgoje, ki bi naj zajela vso našo mladino т industrijskih naseljih, mestih in vaseh. Bilanca i-edanjih nastopov nas ne more zadovoljiti, še ^ eč, navdaja nas s skrbjo, da bodo ti razpisi Partizana in Zveze športov ostali le na papirju. Vendar v Celju še niso obupali. Prizadevanja OSS bodo realizirana prav т tem mesecu, ko se bodo izvedla tekmovanja ▼ nogometu, atletiki, streljanju, namiznem tenisu, kegljanju in ka- jaku. Tekmovanje v odbojki je že zaključeno, za »zaključeno< tekmovanje lahko smatramo tudi plavanje — saj je Savinja že toliko hladna, àa ne moremo pričakovati >množične< udeležbe pri eventuelnem razpisu tega tekmovanja. V odbojki v Celju udeležba ni bila zadovolji- va. Nastopilo je le 9 moštev, ki so bila razde- ljena v 5 skupine. Pa o zmagovalcih več v drugi itevilki lista. Tudi prijave za druge panoge tekmovanja od delovnih kolektivov Celja niso zadovoljiva. Tako je n. pr. za nogomet prijav- ljenih le 11 moštev, za kegljanje 6 moštev, za namizni tenis 13 moštev, za streljanje le 24 po- sameznikov, za atletiko pa se je prijavilo le * kolektivov. Celjska društva, ki bodo v drugi polovici septembra izvedla razna tekmovanja, apelirajo že sedaj, da se pri ponovnih podobnih razpisih tekmovanj prijavljajo tudi netekmo- »alci, začetniki v kar največjem številu. Smisel in namen teh množičnih tekmovanj je vendarle v pritegnitvi novih ljudi v organizirani telesno- vzgojni pokret. Tudi T celjski okolici kljub formiranja posa- meznih štabov še nimamo razveseljivih poročil. Od vseh sektorjev moramo pohvaliti le Partizan v Gomilskem, ki je za množično tekmovanje razgiDal severno polovico Savinjske doline. Že dejstvo samo, da je v tem okolišu v vsaki občini TVD Partizan, kaže zanimanje prebival- stva za telesno vzgojo. Vodilno vlogo zavzema TVD Partizan Gomilsko, dobro mu stoji ob strani Partizan v Polzeli. Za množično tekmo- vanje so postavili sektorski štab in še za vsako občino posebej. Gomilsko je že imelo tekme т odbojki na Gomilskem in Taboru. Polzela bo iavecila letni javni nastop pripadnikov Partizana. Gomilčani so pritegnili k tekmovanju, ki bo 12. in 15. septembra, še gasilce in druge mno- žične organizacije. Naslednjo nedeljo bo na Gomilskem množično tekmovanje kolektiva Be- ton (iz Celja, Zagorja, štor), kjer bo nastopilo okrog 300 tekmovalcev na vaški poljani. Gomil- čani so pritegnili k tekmovanju tudi sosedno vasico Trnavo. V tem predelu je delo res raz- gibano in se je tekmovanje malo zakasnilo le laradi obiranja hmelja in priprav ter udeležbe na Okroglici, kamor so člani Partizana kolek- tivno pohiteli. Nekoliko manj delavnosti kažeta društvi v Vranskem in Preboldu, upajmo pa, da bo sektorski štab razgibal tudi ta kraja. Zgledu TVD Partizan v Gomilskem naj sledijo še partizanska društva na sedežih drugih sek- torjev (Zalee, Kozje, Sentjurij pri Celju, Roga- ška Slatina, Šmarje, Vojnik, Konjice itd.). — Skrajni čas je že, da izkoristimo prijetni jesen- ski čas za ta tekmovanja, po tekmovanju pa bi naj sledilo redno sistematično delo po vseh društvih, ki smo ga doslej marsikje pogrešali. Nogomet MLADINA KLADIVARJA SE NI UVELJAVILA V TEŽKI KONKURENCI Preteklo soboto in nedeljo je mladina Kladi- varja sodelovala na polfinalnem nogometnem turnirju zahodne skupine za državno prvenstvo. Na turnirju so poleg Kladivarja, prvaka LRS, sodelovala še mladinska moštva Hajduk in Kvar- ner kot najboljši hrvatski ekipi in Velež iz Mostarja kot prvak BiH. Kladiva r se je v prvi tekmi srečal z Mostarci, kjer ni poznal sistema njikove igre, še manj pa je bil seznanjen z njihovim nogometnim znanjem. Močna trema mladincev Kladivarja je pripo- mogla Bosancem, da so dobro polovico prvega polčasa imeli iniciativo v svojih rokah in močno oblegali Kladivarjeva vrata. Po tem pritisku so sie Celjani le zbrali, uredili svoje vrste, zaigrali kot je treba, vendar zaradi neodločnosti napada miso dosegli nobenega gola. Tudi Velež ni uspel v prvem polčasu izkoristiti terensko premoč. V borbi za zmago v drugem polčasu, kjer je bila iifra povsem enakovredna, pa je Kladivar zamudil idealno priložnost, ki je ni znal izko- ristiti Vodeb. Velež je zopet prevzel iniciativo in končno le dosegel zmagoviti gol. Splitski Hajduk je le z največjo težavo ob- kladal izvrstne mladince Kvarnerja iz Reke (Kvarner je eliminiral mladino Dinama iz Za- greba z t : 0) v igri, ki je navdušila preko 1000 gledalcev. Tekma omenjenih moštev je bila za cel razred boljša od prvega para. Naslednji dan je Kladivar nastopil s Kvarner- jem. Celjani so predvedli dobro igro, bili so v polju celo enakovreden nasprotnik Rečanom, pred golom pa je njihovo znanje povsem od- povedalo. Mladinci Kvarnerja so bili prav v za- ključnih akcijah uspešnejši in so dosegli kar ~i gole. Tudi v tej tekmi Vodeb ni imel sreče, naj najidealnejšo priliko za dosego častnerra gola ni izkoristil — žoga je namreč zadela vratnico! Prvak tega turnirja in finalist za državno prvenstvo je postal Velež, ki je po ostri borbi šele v podaljšku premagal Hajduka z 2 : 1 (1:1). Zmago Bosancem je pravzaprav priboril njihov vratar, ki je reševal prav >nemogoče< žoge. Kladivar ni uspel na turnirju doseči boljšega mesta. Pokazalo se je, da imajo mladinci še premalo izkušenj in da jim manjkajo težji na- stopi z močnejšimi klubi tudi na tujih igriščih. Od vseh sta se najbolj odlikovala Rojnik in Coklič v obrambi, Letner in Vodeb pa v napadu. Sodniški zbor je bil neoporečen in je odlično •pravil svoje delo. PET TEKEM DOMA - ŠEST NA TUJIH IGRIŠČIH Kmalu se bo pričel >nogometni ples« za točke T hrvatsko-slovenski ligi, v katero se je kot zmagovalec vzhodne skupine slovenske lige uvrstil tudi celjski Kladivar. Ljubitelji nogo- meta že težko čakajo nastopov Kladivarja s kvalitetnimi moštvi. Žreb je že določil termine za jesenski del tekmovanja, v katerem bodo Celjani odigrali pet tekem doma in šest na tujih igriščih. Se v tem mesecu bodo v Celju kar dvakrat prisostvovali zanimivim tekmam — 20. septembra bo v gostih ljubljanski Železničar, 27. septembra pa Tekstilac iz Varaždina. — V oktobru bo najprej gostoval v Celju in to 11. oktobra Kvarner iz Reke, 25. oktobra pa Ko- rotan iz Kranja, v novembru pa še Izola iz Kopra. Na tujih igriščih bo Kladivar moral dva- krat nastopiti v Zagrebu, enkrat v Borovem, Varaždinu, Reki in Splitu. Toliko v informacijo gledalcem zaradi planiranja nedeljskih izletov, komentarji bodo sledili po odigranju posameznih tekem, prognoz pa je bolje, da ne dajemo — »aj vsi pravijo, da je žoga »okrogla«! LIBOJSKI FIZKULTURNIKI SE PRIPRAVLJAJO NA MEDREPUBLIŠKO TRADICIONALNO TEKMOVANJE Sindikat Keramične industrije, v Libojah je sklenil, da se bo udeležil republiškega tekmo- vanja, ki se bo vršil v prvi polovici tega me- seca v Zagrebu. Tekmovanje pripravlja sindi- kalna zveza kemične industrije Slovenije ia Hrvaške. Tekmovali bodo v odbojki, namiznem tenisu, šahu, streljanju in najbrž tudi т ke- gljanju. Spričo tega se je fizkulturno življenje т na- šem kolektivu zelo poživelo, zadnje čase pa dobilo več novih aktivnih pristašev. Na pobudo sindikalnega odbora in nekaterih agilnih fizkul- turnkov prirejamo tedensko med kolektivi sre- čanja. Tako smo se pretekli teden srečali s fizkulturniki »Gradisa« v Šoštanju. Srečanje je bilo zelo prijetno in tovariško. Navzlic tema, da nimamo kegljišča in mize za namizni tenis, smo nastopili tud v teh panogah. Ta teden se bomo pa srečali s fizkulturniki gradbenega podjetja >Beton« Celje. Na podobnih fizkultur- nih srečanjih bomo izbrali najboljše izmed naj- boljših, ki nas bodo potem zastopali v Zagrebu. Navzlic temu, da so za tekmovanje resne priprave in veliko zanimanje s strani poedin- cev, pa z druge strani ni pravega zanimanja za redni in sistematični trening, posebno v od- bojki in šahu. Za 27. avgusta je bila napove- dana redna šahovska ura, pa so prišli od na- šega kolektiva in rudnika samo štirje tovariši. To se je že večkrat pripetilo. Sličen primer je tudi g člani odbojkarske ekipe, ki se tudi zelo redko pokažejo na domačem igrišču. Treba bo več športne discipline in sistematičnih vaj in ne kakor do sedaj, ko pride disciplina do iz- raza le takrat, kadar gremo na gostovanje, brez- dvoma bodo potem tudi rezultati boljši. Fizkul- turniki so dobili veliko oporo v novo sprejetem delavcu Bizjak Rudiju, ki je dober in požrt- vovalen fizkulturnik. Njemu gre največja za- sluga za povečano fizkulturno aktivnost. Skoda, da stanuje v Šoštanju, kamor se dnevno vozi, vse pa kaže, da mu bo uprava dodelila sta- novanje v neposredni bližini. Nekaj se tudi sliši o nameravani gradnji pro- ▼izoričnega kegljišča. Vse kaže, da bo fizkulturno življenje poživo- lo, saj se dnevno pridružujejo novi člani, kar dokazuje, da je zanimanja dovolj, samo da ne bi popustili vodilni fizkulturniki. Sa. DROBNARIJE T zadnji številki smo objavili neke nepra- vilnosti o trafiki v Prešernovi ulici. O očitani zadev je bil napravljen zapisnik, ki je bil po- slan na upravo Tobaka v Ljubljano, ki bo za- devo dokončno raziskala. O izidu bomo poročali. POPRAVEK T tretjem odstavku od zgoraj se je v 13. vrsti članka »Nekaj o Tovarni barv v Ljubiji« vri- mila tiskovna pomota, ki spremeni smisel član- ka. Biti mora razčistiti in ne razširiti. LOGARSKA DOLINA postaja zbirališče pijancew Najlepša gorska dolina v Evropi, ki po izjçivah planinskih poznavalcev v celoti prekaša celo tako slovečo dolino Gavemie v Pirenejih, tako po svoji prekrasni legi med gorskimi velikani, kot tudi po bujni, skoro edinstveni za- raščenosti do vegetacijske višine iglav- cev, po flori in favni, se je v zadnjem času košato razmahnila v pritoku obi- s'kovalcev. Največ zaslug za to ima se- veda delavno Planinsko drtiátvo, ki je v rekordnem času restavriralo vandal- sko uničene postojanke. — Obisk teh novih, p>ovečanih in prav okusno oprem- ljenih domov pa je tolik, da že sedaj težko zmagujejo obratovanje ter se ka- že nujna potreba, da se razširi še naj- manj za enkratni obseg. Naravno je, da bo na ta račun pač utrpelo okolje na svojem gorskem zatišju. Odbijajoče pa je, kadar navrejo semkaj taki ko- lektivi, ki pripeljejo s sabo obune pi- jače, da je potem razgrajanje razgre- tih izletnikov neizbežna, naravna po- sledica. Da ni Tx>tem v pozno noč in še v porajajoče se jutro miru, in se ljud- je, ki so iskali tu odmora po svojem utrudljivem delu ter so potrebni živč- ne okrepitve, razburjajo in pritožujejo, je menda pač vsakomur umljivo. — Ce p>ojde v tej smeri naprej, potem Lo- garska dolina ne bo več tisto, kar je bila doslej. Mnenja smo, da PD izdela v tem ozi- ru rigorozna navodila, katerih smo se potem dolžni držati striktno in neiz- prosno vsi! Tu ne sme biti potem prav nobene izjeme in obzira napram prav nikomur! Logarska dolina naj vendar ne posta- ne poligon za načrtno pivsko »razigra- vanje«! Ohranimo vendar to dobrino, ki nam jo je tako ra2Ucošno podarUa narava neizmaličeno! Bezek IZ CELJSKE O K O L i C E RUDNIK ZABUKOVCA GRADI STANOVANJSKI BLOK Nad Grlžami na »Farovškem hribu« gradi rudnik Zabukovca tri stanovanj- ske hiše. 2e pred leti so bile tu dogra- jene tri hiše, toda število delavcev v rudniku se stalno povečuje in stano- vanjska kriza je vedno večja. Da bi stanovanjsko vprašanje delno rešil, bo rudnik letos zgradil omenjene stavbe, poleg tega je pa nakazal več gradbenih parcel zainteresiranim delavcem. Sta- novanjske hiše bodo opremljene z naj- niiodernejširni instalacijami. PO CESTI GRIŽE—SeSCE RASTE TRAVA Avtomobilska cesta, ki vodi iz Griž v Sešče, je v zelo slabem stanju. Potnik ima vtis, da je cesta v profilnem pre- rezu v obliki enakokrakega trikotnika, pri čemer pa trpe predvsem notranje gume obremenjenih kamionov. Da je cesta prepuščena zgolj sama sebi, je pa dokaz močno zelena trava po sredini ceste. ZABUKOVSKI GASILCI SE BODO POMERILI V nedeljo bo v Zabukovci tekmovanje gasilskih čet, ki se ga bodo poleg doma- činov udeležili tudi rudniška gasilsika četa, PGD Griže, Liboje, Sešče in Pre- bold. Kakor gasilci za nastop se pa za presto zabavo pripravljajo zabukovški nergači, ki v naprej opozarjajo na pre- tep okoličane. Zato naj pristojni organi že v naprej poskrbe za red, da ne bo Zabukovca stalno prizorišče pretepov. —urh— NOVICE IZ PREBOLDA VODOVOD GRADE Dela so bua začeta že leta 1951 in sedaj so že zgradui dva 105 m' rezer- voarja, letos pa že instalirajo vodovod v gornjem delu vasL Vodovod, ki bo stal okrog 70,000.000 din bo preskrbel z vodo vasi Prebold, Dolenjo vas. Kap- ljo vas, Latkovo vas in oddaljeni St Lovrenc kakor tudi Tekstuno tovarno Prebold. Gradnja temelji na popolno- ma prostovoljni bazi. denar za insta- lacijski material so si pa dobili z zbi- ranjem starega železa, papirno akcijo, tombolo, mažkarado. nekaj pa so dobili od OLO Celje-okolica in od ra^iiih podjetij teritorija FLRJ. Letos bodo položni osnovni vod, dru- go leto bodo pa pristopud notranji in- stalaciji. V delo so do sedaj vložili že nad 20.000 delovnih ur in okrog 30 mi- lijonov dinarjev. Najbolj so se pri delu izkazali člani SZDL in ZK, dočim je mladina stala bolj na strani. Omeniti je treba, da je vodovodna zadruga na- letela na največji odpor pri gradnji pri raznih špekulantih in veleposestnikih. S SILO JE HOTEL ODPELJATI LJUDSKO IMOVINO 26. avgusta je občinski odbor Pre- bold dal v najem opremljeno sobo, ki je bila do 1. maja 1953 last kmetij- skega posestva Zovnek. To pa ni šlo v račun upravniku posestva, ki je izdal nalog, da se odpelje pohištvo iz ome- njene sobe. Ker pa je bila soba za- klenjena, je upravnik Kovačič izvršil vlom v sobo in zapovedal svojim de- lavcem, da pohištvo nalože. Uslužbenci občinskega ljudskega odbora so pa iz- koristili priliko, ko so bui delavci ▼ sosednji gostilni in pohištvo vrnili v sejno sobo. ki so jo zaklenili. Razibes- neli Kovačič je še hotel vlomiti v to sobo, pa so ga močna vrata zadržala, zato je hotel naprositi tamkajšnjega matičarja, kateremu je bua soba dana v najem, a se je pravočasno umaknU. Da bi svojo jezo potolažil, je odšel v bližnio gostilno in pozneje po vasi zmer- jal uslužbence občinskega odbora, ZK in našo vlado. Prebivalci Prebolda obsojajo posto« pek Kovačiča, ki je bil kot informbi- rojevec že v zaporu in zahtevajo, da se Kovačiču preskrbi »mesto, kamor spadajo takšni upravniki!« IZ BRASLOVC V trgovini Kmetijske zadruge že dalj časa ni dobiti cigaret »Drava«. Tudi moke ni na zalogi. Oudimo se, kako je to mogoče, ko je teh artiklov vendar povsod dovolj. Celotno poslovanje v trgovini KZ je nekam mrtvo. Zato že- limo, da upravni odbor KZ podvzame temu primerne korake. T. F. Gibanje prebivalcev v celjski okolici T času od 29. 8. do 5. 9. 1953 je bilo rojenih !• dečkov in 8 deklic. Poročili so se: Gošnik Leopold, kovač iz Zg. Zreč in Kotnik Stanislava iz Stenice, obč. Vitanje; Kline Sta- nislav, miz. pomočnik iz Razdelja, obč. Strmec in Koštomaj Jožefa, gospodinja iz Vizor, občina ista; Videnšek Ivan, tesar iz Loč in Brecl Ma- tilda, kmetovalka iz Smartna v Rož. dolinic Stucin Andrej, krojaški pomočnik iz Zg. Po- nikve in Pečnik Marija, delavka, stanujoča isto- tam. Umrli so: Pavlic Avgnštin, zasebnik iz Trlična, občina Rogatec, star 35 let; Krnšel Marija, gospodinja iz Trlična, občina Rogatec, stara 69 let; Za- veršek Franc, prenžitkar iz Sv. Janeza, občina Slivnica pri Celjn, star 75 let; Breznikar Ama- lija, prenžitkarica iz Orle vasi, občina Bra- slovče, stara 75 let; Pnsovnik Franc, kmetova- lec iz Založ, občina Polzela, star 56 let; Ger- zina Franc, posestnik iz Krivice, občina Le- sično, star 61 let; Beuc Franc, posestnik iz Dobja, občina Lesično, star 72 let; Resnik Ma- rija, upokojenka iz Vojnika, stara 79 let; Pe- voršnik Martin iz Vojnika, star 89 let; Kveder Kari iz Vojnika-okolice, krojaški mojster, star 78 let ■( O BJUVE m OGtftSI )■ EKONOMSKA SREDNJA SOLA V CELJU sprejema še delavce in uslužbence z dovršeno nižjo gimnazijo v prvi razred DELAVSKO-USLUZBENSKEGA ODDELKA OBJAVA »Avtobusu promet« Celje podaljša avtobusno progo Celje—Frankolovo do Zreč. Odhodi iz Celja do Zreč: 13.10 in 20.5в. Ddhodi iz Zreč do Celja: 5.55 in 14.80. Na avtobusni progi Celje—Griže—Prebold od- haja od 10. t. m. dalje avtobus ob 13.18 nri iz Celja. OBJAVA Za prevoz na zagrebški velesejem razpolaga Putnik Celje z lastnim avtobusom. Interesente prosimo, da svoje želje glede prevoza prijavijo čimprej zaradi razporeditve avtobusa. Putnik. KMETOVALCI IN MLINARJI POZOR! Izdelujem prvovrstne mlinske kamne vseh velikosti za mletje vseh vrst žita kakor tudi sadne valje, vse po konkurenčnih cenah. Priporočam se za naročila! Stojnšek Franc, Donačka gora 10, p. Rogatec. UGODNO PRODAM leseno šupo z dvema okno- ma (na pol kozolec), strešno opeko vred. Na- slov v Hpravi lista. ZELO POCENI prodam veliko leseno kad, pri- merno za pranje, kopanje ter dvokolesni voz (gare). Naslov v upravi lista. DVOSOBNO STANOVANJE v centru Ptuja za- menjam za enako v Celju. Vprašati pri Me- dvešek, Razlagova 3a. KUPUJEM fini kristal »Kobalt<. »Rosental< (okrasne predmete) in fino perzijsko prepro- go. Informacije v upravi lista. ŠOFERJA, hemanika sprejme P. g. d. Gaberje. prednost imajo gasilci. Stanovanje v gasil- skem domu. Interesenti naj se javijo pri upravniku »Ojstrice« Celje. PREKLICUJEM izgubljeno osebno izkaznic* št. 5869, na ime Podhraški Stjepan, Podgrad. NUDIM HRANO upokojenki (z znanjem kuha- nja) za pomoč v gospodinjstvu. Informacije T upravi lista. KOMERCIALIST z daljšo prakso, verziran, z znanjem nemškega jezika, išče zaposlitve т Celju. Informacije v upravi lista. DVOSOBNO sončno stanovanje v mestu (v bli- žini kolodvora) zamenjam za dvosobno sta- novanje v mestu. Informacije v upravi lista. NUDIM STANOVANJE mlajši upokojenki, sam- ski, ki bi bila v pomoč v gospodinjstvu. — Naslov v upravi. PRESO ZA GROZDJE ugodno prodam. Premer koša 40 X 90 cm. Naslov v upravi lista. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Vpisovanje abonmaja Za dosedanje abonente od soDote, 12. do sre- de, 16. septembra 1953; za nove abonente pa od četrtka, 17. do ponedeljka, -1. septembra dnev- no od 16. do 18. ure, ob n. 'Irljah tudi od 10.30 do 12. ure pri blagajni Mi'-(i!(ga gledališča na 1 Slandrovem trgu. — Vse c lalo je razvidno iz lepakov in prospektov. Sobota, dne 12. septembra i'»')'^ gostovanje т Mozirju ob 20. uri z »Drago Riith«. Nedelja, dne 13. septembra 1953 gostovanje v Bočni ob 15. in 19. uri z »Drago Ruthe KINO UNION CELJE Od 11. do 17. 9. 1953: »Onstran Missourija«, ameriški barvni film Od 18. do 24. 9. 1953: »Pet prstovc, amer, film KINO DOM IN LETNI KINO Od 9. do 14. 9. 1953: »Izobčenec iz otokov<, angleški film Od 15. do 17. 9. 1953: »Mandy«, angl. film Predstave v kinu »Union« Celje dnevno ob- 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. Predstave v kinu Dom dnevno ob 18.15, ob nedeljah ob 16.15 in 18.15 uri. Predstave v Letnem kinu dnevno ob 20.15 uri. IZIDOR HORVAT KAMNOLOM Tako je Jernej Skutnik ostal v kamnolomu. S Tončko sta se stisnila pri stari, napol slepi Marjani na Železnem vrhu nad Belo rebrijo. Kakor bi Marjana čutila, da je v koči v troje pretesno, se je obenem z zimo poslovila od Železnega vrha in tega sveta. Jernej in Tončka sta ostala sama in sta bila zadovoljna, da se je tako naredilo. Občina je dala Marjano zagrebsti, za stroške je pobrala, kar je bilo celga, razpadajočo kočo s črvivo ropotijo pa pre- pustila došlecema: »Tu imata, pa popravljajta, da se vama na glavo ne sesede,« so odločili in jima dali poslej mir. Pomladanski žarki so se igravo lovili po hribih in dolinah, po Beli rebri in Železnem vrhu in potrkali tudi na srci Jer- neja in Tončke. Jernej je hodil na delo, Tončka pa je gospo- dinjila. Prepričevala sta se, da sta našla kotiček, kamor lahko naslonita glavi in povrhu še reženj kruha za sproti. Objela sta se in si tolažljivo zrla v oči in se ljubila. Toda na svetu je že tako, da je za življenje potreben denar. Denarja pa je Jernej prinašal malo, veliko premalo, da bi ga bilo iz dneva v dan, iz rok v usta, kaj še le za večje nakupe! Potreb pa je bila grmada, kakor je visok Železni vrh: obleka, obutev, posoda, skleda, vrč, milo, brisača, svetilka, šivanka... Strahovito dolga vrsta potreb in potrebščin za novo gospodinjstvo z zijavo praznino in pa v rokah, ki so spretne j e segale po frizuri in zrcalu, ko po sajastih loncih in bodeči šivanki. Ob sobotah je Jernej prinašal denar. Vsega tudi ni mogel kar tako stresati v lonec; pri napornem delu človeka žeja in se mu prileze kak požirek, čevlje pa je 'itak nosil Jernej brez podplatov. In še kadil ne bi! Tri sto kosmatih, saj je to manj, kakor je bilo na cesti! Tončka se pa tudi ni pustila naprošat zastran nedeljskih sprehodov in užitkov, dà, še sama je priganjala in gorje Jerneju, če je ugovarjal! Vse bolj so potrebe rasle; vsakdanjost jih je nametavala na kupe. Nastajale so kakor luknje na prepereli suknji, mašiti jih pa ni bilo s čim, ne kako. Jernejev žep je bil zmeraj bolj mlahav ko poln. Tončka pa je imela prevelike oči in pre- prostrane želje. Namesto da bi jim ustrezala, se je morala ubadati z delom, prekladati pomanjkanje in tolči oguljeno revščino. Tako ji je začelo borno življenje presedati z raz- padajočo kočo vred in Železnim vrhom povrhu. Ce je že šla v svet, potem bi rada kaj več, več udobja, več veselja in večji delež na življenjskih dobrotah. In ta Jernej? Ali ni nekam vse bolj zaspan? Pride in se zlekne ko klada. To je bilo včasih vse drugače... O, Sle- mene!... Zazibala se je v spomine in prijetno povasovala pri dražljivih izkušnjavah. Ta puščoba tukaj, ta glad tako rekoč! Pa se še ujeda, para beraška, ki ji doslej še spodnjice ni kupila. Ona naj ga pa pere in oskrbuje. In kako dolgočasno je na Železnem vrhu, v tej bajti in s Skutnikom nasploh! — Slemenški fantje... Nič! To je pa Grobi j ar vse kaj drugega! Da, Grobi j ar... Rad jo vidi in — rabi... Dokler je delila Tončka z njim dobro in zlo, se Jernej ni dotikal njene preteklosti. Ko pa je opažal, kako sama z dopadanjem brede po minulosti, je postal nezaupljiv. Ni mu ušlo, da mu je zadnje čase vse raje prinašala malico, da se je vse skrbneje napravljala in se motala okrog Grobljarjeve barake. Prej jo je moral rotiti, naj mu prinese za deveto uro kaj toplega, sedaj je ni mogel zadržati doma; prva je v kamnolomu, odhaja pa zadnja kakor s hrzanjem mlada žre- bica. Ljudje opažajo, mu dvoumno namigujejo in se hudo- mušno posmihajo. Tistega dne, ko je ostala posebno dolgo v baraki, je Jerneja podilo domov, da je sopel navkreber. V njem je vrelo in vrtalo in imel je občutek, da ga bo razklalo kakor jeklo skalo. — »Tako, jaz se bom ubijal, ti se boš pa gonila s tisto zverjo!« je zakričal na pragu. »Vem, da si maloprid- nica,« se je trgalo iz njega, »toda vsaj v obraz se mi ne rogaj. Ne spakuj se s človekom, ki ga nič prida ni in ga nihče ne mara!« »Kaj se pa dereš? Le kdo te bo poslušal?« se je Tončka malomarno vmešala in mu obrnila hrbet. »Ti me boš poslušala!« je grmel naprej. »Ne potajuj se,, povej raje, kaj si delala danes pri njem?« »Nič! — Se mar ne smem pogovarjati z ljudmi?« »Ne s takimi... Ne z njim! Samo z njim ne! Tega ne prenesem.« »Tako-o? Na delo te je vzel, a?« »Pa te nič ni sram? Se zagovarjala ga boš, podleža? Da se mi ne prikažeš več tja blizu!« Zadel jo je. Ranil je njeno samovoljnost. Kljubovalno mu je zalučala: »Sla bom in še jesti ti ne bom prinašala, ti... ti, siroté, naj ti bo prav ali ne!« »Raje te zadavim prej ali pa vpričo njega,« je vzrojil in se zapodil vanjo. »Ubijalec!« »Candra!« Pograbil je poleno in stekel za njo. Bila je spočita in tako^ urnejša od njega. Poleno je zalučal za njo. Zavila je za drevesa in izginala izpred oči. Molče je zrl Jemej v soparen popoldan. Žar je migotal nad travo, kakor bi mu nedoločeno pomežikoval. Vrgel se je v travo in grebel po nji, po rožah, po zemlji. Zgrebel bi se vanjo, ali pa vsaj to svoje spoznanje in bridkost. * * * Ponedeljkovo jutro se je zbudilo v megli. Pršilo je na gosto in vztrajno. Ob pričetku dela je bila Bela reber še na pol v temi. S ceste ni bilo videti golih sten, ki jih je naliv opral, da so stale ko umite. Po tleh med kamenjem so^ bili sledovi neštetih curkov, ki so splahnili prah in smeti in se blatni odtočili v obcestni jarek in naprej v bližnji potok.