PoStnhMi phlfsin t cutovlnL
Leto Xm., štev. 2SS
UpravniStvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Goapoeka ulica št. 11. — Teflefon št. 2445.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pcšt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Ljubljana, torek 1« novembra 1932
Cena t Din
Naročnica znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
LJubljana, Knafljeva ulica 5. Tel«, foo št 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440
Celje, Kocenova ul. 8. Tel. št. 190.
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu.
ES
Ureditev kmečkih dolgov
Novi zakon predvideva maksimiranje obrestne mere, podaljšanje amortizacije in daje v primeru prezadolženosti možnost znižanja dolgov - Varstvo vlaga teljev* pri denarnih zavodih
Beograd. 31. oktobra. N. Novi zakonski m črt o zaščiti kmetov in o ureditvi kreditnih odnošajev v državi, ki ga je vlada predložila danes Narodni skupščini, določa poleg zaščite kmetov potom od godi t ve prisilnih prodaj trudi znižanje kmečkih dolgov pod določenimi okoliščinami, zaščito denarnih zavodov in vlagateljev. Glavue določbe zakona so:
Odgoditev plačil in izvršb
§ 1. A) Za dobo enega leta od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, se priznajo dolžnikom kmetom olajšave za ureditev njihovih dolgov pri denarnih zavodih in ostalih upnikih po predpisih tega zakona.
B.	Po tem zakonu se smatra za krneti dolg oni dolg, ki izvira iz dobe pred 20. aprilom 1932. Predpisi tega zakona ne ve* Ijajo za one osebe, ki so se pred 20. aprilom 1932 zadolžile v svojstvu kmetov, pa so pred koncem veljavnosti tega zakona prenehale biti poljedelci
§ 2. A. Za kmeta v smislu tega zakona »e smatra vsaka o&eba, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine in katere obdavčeni dohodki izvirajo pretežno od kmetijstva (vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva. živinoreje itd.) in če njihovo posestvo ne obsega več kakor 50 ha obdelaue zemlje, ali pri rodbinskih zadrugah 100 ia.
B Za kmeta v smislu tega zakona se smatrajo tudi one osebe, ki zaradi bolezni ali telesnih hib ali pomanjkanja delovnih sil rodbinskih članov obdelujejo zemljo « pomočjo dragih najetih l-judi, nadal;e mladoletna deca kmetov za dobo mlado-lemosti in zapuščine za kmeti, dokler ee ne izroče pravnim -naslednikom.
§ 3. A. Kmefki dolžniki bodo zadostili svojim obveznostim v času, določenim v § 1. naoram upnikom tako da bodo plačali leino 8 odst. na račun obresti in 2 odst. na račun odplačila dolga. Jri amortizacijskih posojilih letna anuiteta ne »me zna ga ti več kakor 10 odst.. a obrestna mer« ne več kakor 9 odst Če je dogovorjena nižja obrestna mera ali nižji obrok odplačila, je veljaven za dolžnika ta dogovor. V kolikor obrestna meTa ni dogovorna niti določena od sodišča. velja obrestna mera. predpisana po zakonu. To plačilo bo vršil dolžnik tako, da bo polovico plačal ▼ dc-govorjenem roku. ali če je za odplako dogovorjenih več rokov, v prvem roku, e drago polovico najdalje do 30. oktobra 1933 Ce roki plačila niso posebej dolo5e» ni more plačati dolžnik prvo polovico naj dal i e do 31. d ecembra 1932 drugo polovico pa do 30. oktobra 1933 Žiranti m so-dolžniiki, ako to niso denarni zavoda z-polnjujejo obveznosti enako, kakor glavni dolžnik
B V maksimalni iznos letne obrestne mere se morajo vračunati vse postranske dajatve, na katere se je dolžnik obveza' poleg obrestne mere, kakor provizije, kon-v en do n al ne kazni, režijski stroški itd
C.	Do uveljavi jen ja tega zakona neplačane obresti, v kolikor ne presegajo višine, dopustne po obstoječem zakonu odnosno višine po § 3. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932, se priračunajo glavnici
dolga.	„„„„
Č. Upniku, ki je po 20. aprilu 1932 zahteval od kmeta dolžnika višje obresti, kakor pa jih dopušča za^on o zaščiti kmetov, z dne 19 aprila 1932, »e več plačane obresti odračunajo od glavnice dolga.
D.	Menični dolgovi se morejo regulirati ne samo s plačilom obrokov in obresti v smislu odstavka 1. tega člena, nego tudi z izdajo novih trimesečnih menic, ako niso dogovorjeni dragi roki o dospelosti prejšnjih menic glede zaostalih dolgov, in to s podpisi za prejšnje menice. Če pa to ni modoče s podpisi enake vrednosti. Axo dolžnik tega ne ston. mora nositi stroške protesta in eventualne pravdne stroške.
E.	Ce unnik ne bi hotel sprejeti vsote, ki mu jo dolžnik ponudi v smislu predpisov točke 1 tega člena, odnosno nove menice po točki D tega člena l«hko dolžnik to vsoto odnosno menico založi pri pristojnem sreskem sodišču, ali pri pristojnem sreskem načelstvu in ima to vse pravne posledice, kakor veljajo za pologe pri sodišču po snlošnem državljanskem redu.
5 4. Če bi upnik zahteval in dogovoril večjo obrestno mero od one. ki jo predvideva § 3 tega zakona, sodeče teUa viška ne sme prisoditi niti iztirjati, niti zavarovati Kdor bi plačal večje obresti, kakor jih določa ta zakon, bo kaznovan z zaporom do šestih mesecev in denarno globo do 5000 Din.
§ 5 A Za dobo, označeno v § 1. se od» gode vse prisilne proda ie premičnin in nepremičnin kmetov. Za isto dobo se ustavijo tudi vSe prisilne uprave in odvzetje premičnin (transferacija), izvršeni v ciljo zavarovanja. Nove prisilne prodaie n prisilne u-orave (sekvestracije) kakor odvzem premičnin, se smejo dovoliti samo zaradi prisilnega iztnrjan;a obrokov in obresti po prednisih tega zakona in za teriatve. kn so po § 6 tetfa zakona izvzete od določb tega zakona. V takem primeru se odgodena
izvršba lahko nadaljuje.
B.	Odlok o odgoditvi prodaje rtd. vdAš. irvr^-o .volišče po ?l'"*bfni dolžnosti, če rrra ft, ^^»c	kmet, sicer pa na zahtevo stranke. Sekvestracija se ustavi samo na zahtevo stranke. Če stranka sama ne predloži uverenja t>o tretjem odstavku t&ga člena, mora sodišče zahteva M to po svoji službeni dolžnosti.
C.	Uverenje, ali je kdo poljedelec (kimet), izda občinska oblast. V«aka zainteresirana stranka lahko zahteva, da sresko ^načelstvo izdano uverenje prouči ter ga uniči, če ugo-
tovi, da ne odgovarja dejanskemu položaju. Proti temu je dopustna pritožba na bana, a njegov odlok je izvršen.
Č. Zahteva v smislu odstavka 3. nima «ipliva n.a postopanje po določbah odstavka 2. Če je s pravomočmim odlokom uverenje uničeno, bo sodišče na zahtevo upnika odrejeno ustavitev sekvestracije ali transfera-ci-je uveljavilo.
§ 6. A Od predpisov §§ 1. do 5. so izvzeti poleg javnih dajatev in dolgov iz nakupa potrošnik predmetov iz zadnjega leta pred uveljavijen jem tega zakona tudi dolgovi kmetov, napravljeni po 20. aprilu 1932 ali v dobi veljavnosti tega zakona. Nadatje so izvzete terjatve rta račun vzdrževalnine, ki jo mora plačati kmet dolžnik kaki osebi, ter terjatve, ki potekajo iz kazenskih dejanj; terjatve na račun plač in mezd oseb, ki so zaposlene v gospodinjstvu ali gospodarstvu dolžnika; terj.atje za kupnino in stanarino; terjatve zdravnikov in lekarnarjev za stroške lečenia dolžnika ali članov njegove rodbine, ki žive v skupnem gospodarstvu; zaostali pogrebni stroški in terjatve obrtnikov za izvršena obrtniška dela. ki potekajo iz dobe zadnjega leta pred uveljavljen jem tega zakona.
B. Za dolgove, napravljene po 20. aprilu 1932, se lahko smatrajo samo oni dolgovi, ki so stvarno novi. ne pa taki dolgovi, ki so nastali z novačijo to je z obnovo starih dolgov potom prolongiranja menic in stično.
Znižanje dolgov prezadolženosti zavodov
§ 7. Kmet, čegar dolgovi presegajo 70 odstotkov vrednosti njegovih celokupnih premičnin in nepremičnin, lahko v roku treh mesecev po uveljavi jen ju tega zakona za-h*rva znižan '<? dolgov.
§§ 8., 9., 10., 11. in 12. predvidevajo proceduro, kako se zahteva znižanje dolgov. Prošnjo je treba predložiti sreskemu načelniku in obenem predložiti uverenje, da je prosilec res kmet. ter toono cenitev vrednosti posestva in natančen seznam vseh dolgov. Čim predlož; dolžnik tako prošnjo, se morajo ustaviti vse tožbe, ki so v teku proti dolžniku To se morp zabeležiti tudi v zemljiški knjig'. Za dobo. dokler sodi ?če ne izda odloka, ne sme dolžnik ničesar odprodfttf ali obremeniti, marveč sme s svoVm imetjem razpolagati samo v mejah rednega gospodarstva. Sresko sodišče odredi nato narok ki se objavi službenim potom. Zakon določa, da se mora ves post"; pek vršiti tako. da so stroški čim manjši. Naloga STeskega sodišča je. da ugotovi pravilnost vseh v prošnji navedenih podatkov Upniki imajo pravico vpogleda v te spise
§ 13. Sresko sodišče ima pravico uradne cenitve vrednost' posestva. Na narok se morajo pozvati vsi upniki, kojih naslovi so znani. Za cenitev vrednosti posestva lah-k- sodišče določi enega ali dva strokovnjaka. O tem, kdo morebiti strokovnjak in o višini nagr-^e. bo izdal minister pravde d osebno uredbo.
§ 14. Če se po taki ugotovitvi dolgov in vrednosti posestva dolžnika izkaže, da presegajo dolgovi 70 odstotkov celokupne vrednosti, bo sodišče s svojim odlokom ugotovilo višino dolgov, računajoč pri tem glavnico, obresti in druge postranske dajatve, ki jih je dolžnik dolžan plačati do dneva odloka, nadalje komu dolguje ter bo istočasno znižalo posamezne terjatve tako, da celokupni iznos dolgov ne bi presegal 70 odst. vrednosti posestva dotičnega dolž-
§ 15. Znižanje terjatev po določbah § 14. se izvrši na sledeči način:
A.	Z zastavo zavarovane terjatve, ki imajo po svojem vrstnem redu kritje v 70 odstotkih vrednosti posestva dolžnika, se priznajo s 100 odstotki, če dogovorjena obrestna mera ne presega letno 10 odstotkov; z 90 odstotki, ako presega obrestna mera 10, a ne 16 odstotkov in z 80 odstotki, če dogovorjena Obrestna mera presega letnih 16 odstotkov.
B.	Če celokupni iznos zavarovanih terjatev, znižan v smislu predpisov točke 1. tega člena, ne iznaša 70 odstotkov vrednosti dolžnikovega posestva, se ostale terjatve najprej znižajo na 90, odnosno 80 odstotkov ravnajoč se pri tem po višini obrestne mere za dotične terjatve in se nato tako znižane terjatve priznajo na ostanek do 70 odstotkov vrednosti dolžnikovega posestva sorazmerno z njihovo višino.
C.	Ako celokupni iznos vseh na omenjeni način priznanih terjatev ne bi znašal niti 70 odstotkov, se bodo do ostanka prizma le vse nadaljnje terjatve, lri so ostale nepri-zmaine, sorazmerno po njihovi višini.
§ 16. Zoper odlok sueškega sodišča ima upnik pravico pritožbe na okrožno sodišče, a zoper od.Wc okrožnega sodišča na apela-cijsko sodišče, čigar odločitev je končno-veljavma in izvršna.
§ 17. Za sodni postopek po tem zakonu veljajo, v kolikor ni drugače določeno, predpisi zakona o sodnem postopku v civilnih pravdah, ki veljajo v posameznih
pravnih področjih.	#
§ 18 Čim rrostane odlok o znrzanju dolgov pravomočen, se objavi završni postopek na način, predpisan v § 10. Istočasno se odredi izbris zabeležbe v zemljiški knjigi.
§ 19. A. Z znižanjem dolgov, odrejenim s pravomočnim odlokom sodišča, se opro-šč-a dolžnik obveznosti, da nadomesti dolžniku primanjkljaj, ki ga je utrpel zaradi znižanja.
B Pravomočni odlok sodišča o znižanj1 dolgov valja v pogledu terjatev določeni! s tem odlokom kot izvršna osnova.
G Določbe § 1. in 6. veljajo tuda ▼ pogledu terjatev, ki so po predpisih tega zakon .a znižam e.
§ 20. Stroške postopanja za znižanje dolgov mora nositi dolžnik, v kolikor to ni drugače določeno.
§ 21. Dolžnik, ki bi v svoji prošnji za znižanje dolgov ali pri naroku podal neresnične podatke ali prijavil terjatve, ki jih ni ali obstoječe terjatve zamolčal, se kaznuje s strogim zaporom naj,manj mesec dni in z izgubo častnih državljanskih pravic. Enako se kaznuje tudi oni, ki bi v sporazumu ali brez sporazuma z dolžnikom prijavil terjatve, ki ne obstojajo ali več kakor mu je dolžnik dolžan.
Maksimiranje obrestne mere
§ 22. A. Ministrski svet bo na predlog finančnega ministra, kmetijskega ministra in ministra za trgovino in industrijo, a po zaslišanju udruženja deneirnh zavodov in Narodne banke z uredbo od časa do časa po banovinah določil višino obrestne mere za izposojeni denar ala odobrene kredite.
B.	Obrestna mera za vloge ali odobrene kredite, določena na ta način, je 9bvezoa za vse denarne zavode, društva in osebe, ki so pooblaščene za sprejemanje hranilnih vlog.
C.	Družbe in osebe, ki ne »padajo pod nobeno skupino, ctnenjeno ▼ točki 2, ne smejo za izposojeni denar a& odobren« kredite zahtevati višje obresti od najnii jih, ki se računajo pri denarnih zavodih t dotične m kraju. Če pa v dotičnenu kraju ni nobenega denarnega zavoda, veljajo glede višine obrestne mere denarni zavodi v najbližjem kraju.
§ 23. V maksimalni iznos letne obrestne mere za izposojeni denar ali odobreni kredit v smislu določb § 22. se morajo vračunati vse stranske dajatve, kakor pirovi« zija, konvenaionalne kazni, režijski stroški itd.
§ 24. Dogovor o obrestni meri za izipo-eojcni dienaT ali odobreni kredit je neveljaven, v kolikor določa višjo obrestno mero, kakor je predpisana po § 22. tega zakona. Obrestna mera preko višine, določene po tem zakonu, se nt »»ne niti prisoditi, niti zavarovati, niti rztirjati. četudi bi bila sicer priznana s pravomočno razsodbo aH s kakim drugim izvršnim naslovom.
§ 25. Obračun o dolgovih »e mora pri vsakem izplačilu vršiti pismeno na monopoli ziranih formularjih, kakor jih bosta predpisala sporazumno finanč«ii in trgovinski minister.
§ 26. Predpisi o višini obrestne mere veljajo tudi za dolgove, izvirajoče iz nakupa potrošnih predmetov (živil, semena, živeža itd.)
§ 27. Obrestna mera, dogovorjena pred uveljavljanjem tega zakona, se lahko z izjemo primerov, navedenih v § 3., točka 3., do dneva uveljavljenja tega zakona plačuie po dogovoru, po uveljavljenju tega mfro-na pa sam« v višini po predpisih tega za* kona.
§ 28. Predpisi §§ 22 do 27 »e ne nanašajo na določbe § 3. glede višine obrestne mere za kmečke dolgove. Prav tako ne valjajo za pooblaščene zastavljalnice, za katere veljajo tozadevni predpisi obrtnega zakona z dne 30. novembra 193V
§ 29 Kdor stori karkoli, d« bi Izigra! določbe o višini obrestne mere, se kaznnie z zaporom do šestih mesecev in z denarno globo.
Zaščita denarnih zavodov in njihovih upnikov
§ 30. Ako zaide denarni zavod ▼ težko-5e glede izpolnjevanja svojih obveznosti zaradi težkoč v kreditnih odnošajih, izzvanih zaradi splošne gospodarske krize in prekomernega dviganja vlog, lahko zahteva, da ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo izda posebno uredbo z zakonsko močjo, s katero se dovolijo doti čne mu den arnemu zavod u posebne olajšave in zaščitijo interesi njegovih upnikov (vlagateljev). Tako uredbo bo minister za trgovino in industrijo predložil samo. če se poprej s strokovnjaškim pregledom stenja zavoda ugotovi, da je bilanca v redu in da je imovina zavoda vežia od njegovih dolgov, če se ugotovi, da je namenoma netočno prikazano stanje zavoda. bodo člani upravnega in nadzornega odbora kazensko zasledovani.
A.	31. A. Denarni zavod, ki je zahteva* tako zaščito, ne sme od dneva, ko je vloži! prošnjo, niti odtujiti, niti obremeniti niti zastaviti svoje imovine, niti vršiti izplačil svojim upnikom, dokler se ne izda urediba, razen v primerih, ki jih predvideva § 33. Vsako tako dejanje ostane neveljavno. ako se za dotični zavod izda za» htevana uredba
B.	Denarni zavod mora takoj obvestit* sodišče, pri katerem je izvršena registracija zavoda, da je zahteval uredbo.
C.	Nad denarnim zavodom se ne more otvoriti korkurz od dneva, ko je zahteval uredbo in do dneva, dokler se ne izda o tem odlok.
§ 32. Z uredbo se bo določil način izplačila vlog in ostalih dolgov zaščitenega zavoda, brez ozira na prejšnje dogovore m roke. upoštevajoč pri tem možnost čila teriatev po stanju zavoda. V uredbi morajo biti tudi pooblastila za reorganizacijo denarnega zavoda, za revizijo tn razveljavi jen je posebnih tiogodib z višjimi funkcionarja zavoda (direktorji itd.), k predstavljajo pri sedanjem stanju z«™da za zavod neznosne obveznosti.
g 33. Omejitve uredbe (moratorija) ne veljajo za naslednje primere: 1. Za neizvrže-ne dispozicije stranke na (»novi njihovih terjatev in inkaso-posle, a na osnovi pologa gotovine v izrecno določene svrhe. 2. Za ostale regularne depozite, vložene pri zavodu. 3. Za zaostale davke in javne dajatve zavoda. 4. Za izplačilo pupilarnega denarja, v kolikor služi za vzdrževanje mladoletnih oseb in oseb pod skrbstvom. 5. Za obveznosti zavoda, prevzete z nakupom na iavnih prisilnih dražbah v svrho zasiguranja zavo-dovih terjatev. 6. Za izžrebane zavodove za-etavnice, kupljene zastavnice in za izplačilo dosegljivih kuponov istih
§ 34. V dobi veljavnosti uredbe (moratorija) denarni zavod ne sme izplačevati divi-dend, tantiiem in nagrad Članom upravnega odbora, a čisti letni dobiček se mora v celoti prenesti na novi račun.
§ 35. Za dobo veljavnosti uredbe se ne more dovoliti nobeno zavarovanje ali izvršba na tožbo upnikov proti zavodu.
§ 36. Minister za trgovino in industrijo imenuje takemu zavodu svojega komisarja. Za komisarja se smejo imenovati samo osebe. ki pri zavodu niso materialno zainteresirane.
§§ 37. in 38. določata dolžnosti komisarja, ki ima pravico prisostvovati sejam upravnega odbora in staviti svoj veto na vsak sklep upravnega in nadzornega odbora. Proti temu vetu je dopustna pritožba na ministra za trgovino v roku 15 dni.
§ 39. Uredbo ukine s svoJim sklepom ministrski svet
Kazenske določbe
8 40. član; uiprtvnjh organov, ki bi b svojim delto m namenoma kršiM svoje dolžnosti jn bi zavod zaradi tega trpe! izgubo in zaradi tega ne bi mogel zadostiti 6vodrim rednim obveznostim napram upnikom, se kaznuje s strogim zaporom najmanj mesec dni ta z denarno gflobo do 200.000 Din ter izgubo častnih državljanski!h pravic. Ce ta ke osebe kršijo svode dolžnosti vBled malomarnosti, 6e kaznujejo z zaporom ta * denarno globo do 100.000 Din. Kdor kot člam upravnega ali naiteornega odbora, kot li'kivuia>tor, upravni; uradnik aki pooblia&če nec zavoda, s manriipniacijami ali izjavami namenoma napa&no predstavlja stanje zavoda, nijagove dolgove ta terjatve, ali za-molfi; dejstva, kd so važna za ugotovitev pravnega položaja, ee kaznuje * zaporom najmamj 14 dni ta denarno gilotoo do 100.000
D § 41. Kdor na kakršen/koli način namenoma ovira »n prespre« revteftjo denarnega zanroda, ku je predpisana s tem zakonom »r s naa-edbo ministra trgovine, ae kazanje k zaporom do enega leta ta demamno globo do 50.000 Dim.
5 42. Kdor kot Slan upravnega aM nadzornega odbora, kot MkvAdaitar, upravni uradnik ali pooblaščenec zavoda toda tajnosti, ki lahko Škodujejo zavodu, in zbuja s tem nenaaipanje proti zavod«, se kaznuje z zaporom do šestolh mesecev ta de namo gtabo do 10.000 Drta. Ce pa zaradi toga nastopijo za zavod Skodli ve posledice, se poviiša kazen na <lve* leti ta giloba do 200.000 Din. Ne kaznujejo pa se osebe, ki store to v izvajanju svodih pravic ali izpolnjevanj« svojih dolžnosti, ki jfim jih nalaga zakon, osebe, ki so Me raarešeme dolžnosti čuvanja tajnostrf ta osebe, krt so oborile to v vlogi na oblasti z namenom, da preprečijo nedopustno postopanje.
Zaključne odredbe
S 44. Za denarne zavode v smislu tega zafkona se smatrajo denarne ustanove, ki so osnovane kot delniške družbe aM zadruge, nadalje hranilnice samoupravnih teles
(mestne, okrajne, občtasfke in banovinske hranilnice) in one denarne ustanove, ki so osnovane s posebnimi zakoni, sprejetimi za vsako posebej (Državna hipotekama banka, Privilegirana agTarna banka itd.).
§ 45. Pooblaščajo se m:n:ster pravde, minister za kmetijstvo in minister za trgovino te industrijo, da predpišejo uredbe, potrebne za izvrševanje tega zakona, v kolikor se nanašajo na njihove resore. Minister pravde bo skupno z ministrom za kmetijstvo avtentično tolmačil vprašanje, koga je smatrati za kmeta v smislu določb tega zakona in kaj je smatrati za rodbinske zadruge po tem zakonu.
§ 46. Določbe tega zakona ne veljajo za Narodno banko.
§ 46. Ta zakon dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenih Novraah«. Z istim dnem prenehajo veljati vsi predpisi drugih zakonov in uredlb, ki se nanašajo na zadeve tega zakona, zlasti zakon o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932, razen predpisov 5 4., ki ostane v veljavi ■* izjemo odstavka 2. točka 2.
Seja Narodne skupščine in senata
Beograd, 31. oktobra p. Danes dopoldne sta se sestala k otvoritvi rednega zasedanj« senat ta Narodna skupščina Senat je donel sejo ob 9.20. Takoj po otvoritvi je r prisotnosti članov vlade ministr&ski predsednik dr. MiiJan Srskdč prečital kraljev ukaz, 6 katerim se z današnjim dnem otvarjajo seje senata v rednem zasedanju. Senat je nato sklenil, da bo prihodnja seja že popoldne. Popoldne je imel senat sejo ob 4. ter je izvolil člane stalnih odborov. Izmed senatorjev dravske banovine so izvoljeni: v verifiikaoijski odbor: dr. Gregor in, namestnik dr. Rožič. V admim-etratrivni odbor: dr. Janko Raj ar, v Imunitetni; odbor dr. Vladimir R a v n i h a r, namestnik dr. Gre gor in, v odbor za prošnje ta pritožbe dr. Valentin Rožič v fiinančni odbor dr. Miroslav P1 o j, in kot namestnik dr. Vladimir Ravnihar. Prihodnja seda senata bo sklicana pismeno.
Narodna skupščina se je sestaila dopoldne ob 10.30. Takoj po otvoritva je ministrski predsednik dr. S r š k i č preči tal ukaz o otvoritvi rednega zasedanja, nakar je skupščina prešla na dnevni red. Predsednik je v svojem poročilu omenil, da je minister za trgovino ta industrijo v sporazumu z mm. za kmetijstvo ta mi in. pravde predložil Narodmi skupščini načrt zakona o zaščiti kmetov ta ureditvi kreditnih odnošajev, kd ga objavljamo na drugem mestu. Po prečitanju raznih prošenj ta pritožb ter interpelacnj, kti so bile vložene, je bito seja zaključena ta prihodnja seja določena za četrtek dopoldne. Na dnevnem redu bo izvolitev stalnih skupščinskih odborov ter izvolitev odbora za proučitev zaikona o zaščiti kmetov.
Seja poslanskega kluba
Beograd, 31. oktobra p. Poslanski klub JRKD bo imel 3. novembra ob 9. dopoldne v skupščinski dvorani sejo, na kateri bo določil kandidature za stalne skupščinske odbore.
Živinska krma za Prekmurje
Beograd, 31. oktobra p. Prometni minister je na intervencijo narodnega poslanca g. Josipa Benka dovolil 50-odstotni popust za prevoz 400 vagonov živinske krme za s reze Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer ta Ptuj.
Navdušen sprejem Herriota v Madridu
Španci pozdravljajo Herriota kot zagovornika miru in predstavnika prave demokracije
Madrid, 31. oktobra. AiA. Predsednik francoske v!ade Herriot je davi ob 9.15 prispel v Madirid. Na postaj so ga sprejeli najodEičnej&i zastopniki madridskih političnih, literarnih in irnietmrških krogov s predsednikom vlade, admiralom Azano na čelu. etika množica Ljudi, lri se je zbrala pred postajo, je navdiušeno pozdra-vijala Herriota in vzkilikaJa Franciji
H&rriot je takoj po prchodu izrazfil žeflo, d-a bi si rad nekoliko ogledai mesto, preden se odpelje na francosko poslaništvo. Zato je krenil sprevod odfličnikov po glavnih uJicah, ki so bie vse okrašene s francoskimi zastavam. Prebivalsirvo je Herriotu navdušeno vzklikalo, posebno de-lavci. Nato se je Herriot odpeljal na francosko poslaništvo.
Prvi obisk, ki ga je Herriot napravil po prihodu v špansko prestolnico, je bH pri predisednikiu španske republike Zamori. Pri tej priliki ie predsednik fraircoske vlade izročil Zamori red velikega križa častne legnije.
OpoMne je bH Herriot i»a torfomnem obeduj pri predsedniku španske vlade Azani. Obeda se j« udeležilo tudi reč drueih političnih voditeljev.
Dfjpoldne se ie Herriot sestal tn<H s predsednikom parlamenta Be-steirom. Po tem sestanku Je izjavil novinarjem, da se je razgovarjal ž nJim le o snlošni politiko in da njegovemu obisku v Španiji ni treba pripisati nobenega tajnega namena, ker gre le za prijateljski posel
Zunanji minister Zulueta Je novinarjem tej a vrl:
Obisk predisetfnika francoske vlade Herriota mi Je v veMko zadoščemie in prepričan sem da tako mislilo tudi vsi drugi Spanci. Francoski premier si bo s svojim talentom in odkritim demokratskim znača-iem pridobil nede^eme sitmatiiie vsega španskega naroda. Herriot je kot intelektualec ena izmed največjih sodobnih oseb-
nosti, kot politik pa ena izmed največjih dragocenosti demokracije. V Herriotu so na čudovit način utelešena in poosebljena tri načela: mir, demokracija in kultura — trije glavni temelji naše nove Španije.
L^sti posvečajo dolge pozdravne Sanke Herriotovemu prihodu v špansko prestolnico. »Libertad« pozdravlja Herriota kot zagovornika miru in pravice v mednarodnem živlijenjtu in pravi, da je njegovo delo v Ženevi, Lausanni in Londonu oža ri en o z ideali pravičnosti. Predsednik francoske vlade je mož pacifizifia. ki ga nihče ne zagovarja v tako Ssti in nesebični obliki. »LiberaJ« pa piše, da je Španijo posetil zastopnik najpristnejše demokracije. Herriot zasluži vso pozornost in spoštovanje Spancev ne le kot zastopnik velike Francije temveč tudii kot človek, ker je obenem kipar duš in g radii teli novega stoletja
Dve vladi na Pruskem
Berlin, 31. oktobra, g. Od danes naprej obstojaita dve kompletni pruski vladi: stara vlada Brauna in komisarska vlada, ki je bila danes izpopolnjena z novimi imenovanj«. Državni predsednik Hindenburg je namreč imenoval za državna ministra brez poptfeHa komisarska ministra za notranje zadeve in za finance dir. Bracbta in dr. Po-pifaa. Stara pruska vlada smatra, da pomeni to postopanje državne vlade vmešavanje v njen suverena pravice. Tudi bavarska vlada je protestirala proti ukreoom, ki kršilo razsodbo tipskega vrhovnega državnega sodišča, čeprav je državni kan-celar Papen v brzojavki bavarskemu ministrskemu predsedniku Heldu zagotovil, da ukrepi proti Prusijii ne pridejo vpoStev za kako drugo deželo.. Pričakujejo, da bosta bavarska in wurttemberška vlada skupno vložila tožbo pri državnem svein, čegar seja bo M). novembra.
»JUTRO« §t. 255
2
= Torek, 1. XL 1932
Dan mrtvih
Orumenelo listje polagoma odpada. Poletje je umrlo, jesen umira. Ali mi vemo, da vse umira le zato, da napravi prostor novemu zelenju, novemu življenju.
V to dobo melanholičnega življenja je postavil .prastari običaj dan spomina mrtvih. Dan odmora v begajočem razvoju, dan, ki stoji v življenju kakor staro znamenje z napisom: »Popotnik, postoj in ozri se nazaj!«
Kakor list za listom pada tudi človek za človekom, generacija za generacijo. Koliko jih je že odšlo v kraje, iz katerih ni vrnitve, naših najboljših
mož, graditeljev, glasnikov in vodnikov. #
Toda dan mrtvih ni dan slave velikih imen. Ta imena živijo po svojih delih, po svojem slavnem spominu. Njihovi grobovi so cilj romanja potomcev. Tudi naš narod ima svoje glasnike in preroke, pesnike in umetnike, junake in voditelje. Ali današnji dan velja predvsem spominu vseh listov, ki jih je smrt pobrala z narodnega drevesa, vseh onih, ki jim ne vemo imena niti števila, ki pa so vendarle, kakor strohneli jesenski listi, dali rodno zemljo za novo življenje, za narodovo pomlad.
Bili so skromni ljudje vsakdanjega življenja. Delali so in trpeli za borni kruh in revni obstanek. Vendar so ttidi ljubili in sovražili, pa tudi verovali in upali. Zavedati se moramo, da brez teh ljudi, ki ne poznamo njih imen, ki zanje ni bil izklesan marmor in ne zasajen zeleni lovorov grm, tudi ne bi bilo onih velikih mož. katerih imena spadajo v narodno zgodovino.
V turških bojih nam je ohranil domača tla neimenovani narod: zgodovina nam poroča le o graščakih, voditeljih. Ko je kmečko trpljenje prikipelo do vrha, so vstali Gubec, Ilija Gregorič, Pasanec. Kje pa so vsi oni, ki so zakričali k nebu in žrtvovali življenje in imetje? Padli so, kakor pade in strohni jesensko listje; njihovi potomci so se vrnili zopet v tlako in v trpljenje, ohranili pa so /ero in upanje. Gubčevo ime živi, ali brez stotin in tisočev brez-imenih bi tudi ne bilo Guhca.
Ni bilo dano posameznikom, da izrazijo, kar je živelo v njihovih srcih, dušah, glavah. Orali so svoja polja, opravljali svoje delo. Živeli so in umirali, ali zapuščali so svojim otrokom svoj kleni domači jezik, svoio vero in svoje upanje v odrešenje. Bili so vojska kra-lia Matjaža, tri v resnici ni umrla. Ohranili so nam naš narod, dokler ni našel poti v obljubljeno deželo narodne svobode.
V?em njim mora veljati naš spomin posebno te dni.
*
Živeli so naši ljudie svoje bedno živ-]*enie ka<meie še v tlačan^i habsbur-rkAora nemštva. R>'lj so ponižani in razžaljeni. ah' občutili so to oorJ*am*e le
v nn-d^avesti ?amo ksdf?'* ie	pri-
tisk bil le presilen in prebruta.!en, so si
dali duška v bolestnem kriku. Dolgo potlačeni gnjev je bruhnil na dan. In pri eni takih prilik sta padla Adamič in Lunder. Nista bila ne glasnika ne voditelja. Njuno ime je sporočila sodobnikom in potomcem šele njima smrt Bila sta, kar je neznani vojak, ki mu vsi evropski narodi postavljajo spomenike. Adamič in Lunder pa še nimata spomenika. To je greh nehvaležnih sodobnikov. Vsi neimenovani člani naroda, mrtvi in živi, kličejo po tem spomeniku, ki nf velja toliko osebam, ki pa naj bo v kamen izklesan ali v bron vlit spomin trpljenja ponižanega naroda in mejnik preokreta k njegovi skupni volji za osvobojenje.
*
Z odkrito glavo stojimo pred spominom vseh, ki so prelili kri v polpozab-Ijeni dobi grozot svetovne vojne. Tudi njim ne vemo imena. Niti ne vemo, kje počivajo a ji h smrtni ostanki. Ah jih krije zemlja skupnih grobov, ali troh-nijo na širnih bojnih poljanah, v zako-pih in strelskih jarkih. Tudi oni, ki so šli na svetovno morišče na povelje tujega oblastnika in padli za njega, so po svoje pripomogli do velikega razodetja in spoznanja, ki nam je rodilo našo svobodo.
S spoštovanjem in občudovanjem se klanjamo spominu dobrovoljcev, katerih kri je bila prelita daleč od doma za svobodno domovino. Klanjamo se spominu mučenikov, ki jim je vzel življenje tuji oblastnik v lastni domovini. Na Suhem bajerju, v Radgoni, v Judenbur-gu, v graških ječah in avstrijskih kon-finacijskih taboriščih so pustili svoje življenje, preden so zagledale njihove hrepeneče oči svoj Kanaan. Spominjamo se z globoko hvaležnostjo onih, ki so prelili kri za svobodo zibelke našega naroda, za Koroško.
u
Globoko klonimo glavo pred vsemi onimi, ki počivajo v naši zemlji, pa vendar v tuji. V naši domovini, ki nam jo je vzela tuja sila Njihova rodna, pa nesvobodna zemlja jih je sprejela v svoje krilo. Na zadnji noti pa jih ni spremljal sladki glas. v katerem jim je pela mati, tuji jezik jim je še nad grobom pokazal svojo moč.
Bridek, pa tudi svetal nam je niihov spomin.
•
Popotnik, postoj danes in ozri se nazaj! Ozri se pa tudi naprej in pomisli: Iz grobov klije novo življenje! In veruj ter lipai kakor so verovali in upali oni. ki spe nevzdramno spanje.
Veruj v moč in svobodo svoje domovine, v silo mladega zedinjenega naroda!
Hvaležno se spominjaj danes vere in ljubezni, dela in trpljenja onih. ki počivajo, v srcu pa si prisezi, da boš uravnal svoje delo in svcie življenje tako. da bd te bili veseli najboljši med njimi!
Slatinske tablete»
hujšanje odstranijo oso preobilno tolščo m f as napravijo vitke, mladostne in lepe.
Apoteka BA HO V EC, Ljubljana
Tragična smrt pri prekoračenju meje
Nad Poljansko dolino je bH ustreljen neki moški, ker ni sledil pozivu straže — Natančna preiskava na kraju dogodka
Desetletnica fašizma v Julijski Kraiini
Preko 300 aretacij - Bivši poslanec Srebrnič znova zaporu - Podtaknjeni komunistični letaki
Postojna, 31. oktobra. M. V vsej Ju Hiški Kra jini je zavladalo silno vznemirjenje zaradi novega preganja-raja jugoslovenskega živiija. Po bučnih proslavah 10-letnice fašK stičnega režima, ki so j,:h orga\zirali fašisti z velikanskimi stroški vzdolž vse meje in v vseh krrajih Julijske Krajine, so fašistični voditelj,: silno ogo-rčeni. da domače prebivalstvo n,j hotelo sodelovati. Iz Rima je prišlo Doveije. da morajo fašistični voditelji povsod gledati zlasti na to, da bo domače prebivalstvo v čim večjem številu sodelovalo pri proslavi fašistične obletnice. Kljub hudi gospoda,rslci stiski in finančnim težavam je bi<lo iz Rima naročeno, naj pn tem ne štedijo ne s trudom ne z denarjem, samo da se pred zunanjim svetom pokaže, da v Italiji ni narodnih manjšin, kii b' ne bile za fašistični režim. Ta načrt fašističnega vodstva pa je kljub vsem grožnjam m obljubam propadal. Domače prebivalstvo ie bilo napram fašističnim proslavam povsem apatično Pred par ane-vi se je zaradi tega vršila v Trstu konferenca glavnih fašističnih vodittoev tz vse Julijske Krajine. Na toi konferenci je bUo sklenjeno, da se izvede mašče-valna akcija. Po sum,u. da so rovarili proti režimu, je bilo zadnje dni v obmejnih pokrajinah zlasti v vaših med Ilirsko Bistrico in Sv. Petrom na Krasu ter v Soški dolini aretiranih nad 300 lijudi. ki so jih odpeljali v zapore v Gorico in Trst
Na planinah nad Poljubinom so aretiral' celo 25 pastirjev, ki so bili vse leto na pašnikih in z drugimi ljudmi skoro niso prišli v stike. Tudi ti pastirji so osumljeni da so rovarili proti režimu in to samo za rad' tega. ker nilo v proslavo fašistične obletnice zažgali kresov.
V Tolminu je bil med drugimi aretiran tudi bivši poslanec iz Istre. Josip Srebrnič. brat krškega škofa dr. Srebrroiča. ki se je šele nedavno vmiil iz konfinaciie. BH je pod stalnim policijskim nadzorstvom, a za povod aretacije so vzeli njegov razgovoi z rojaki, fci so se nedavno vrnili iz Francije.
Da pa bi pred inozemsko javnostjo ne
izgledalo, kakor da se hočejo fašisti maščevati nad iugoslo vensko narodno manjšino. ker ie ostala zvesta svojemu materinskemu feziku in ni hotela sodelovati pr fašističnih oroslavah so fašisti dali vse' akciji komunistično obeležje. Zadmie dni so raztrosili po raznih vaseh vse polno letakov komunistične vsebine. Tržaška okolica ie bHa polna takih letakov. Bi!,i pa so sestavljeni v tako slabi slovenščini, da je bilo takoj vsakomur jasno, da jih je sestavil Italijan Splošno se je razširila novica, da so jih raztrosili fašisti sami. da bi tako ob fašistični desetletnici našli no.v Dovod za preganjanje naših Mudi.
De misija Venizelosove vlade ' S°VOrfla vprašanje razorožitven* konference zaradi nadaljnjega podaljšanja te-
Atene, 31. oktobra, š. Vlada Venizelosa je podala ostavko. Predsednik republike Zai-mis je poveril mandat za sestavo nove vlade vodrtelju monarhistične ljudske stranke Ts^ldarisu, ki je bil že na zadnjem sestanku zastopnikov opozicijskih strank v petek designiran za bodočega ministrskega predsednika. Vse kaže, da Tsaldarisu ne bo uspelo sestaviti nove vlade, ker je proti ijemu Kafandaris. Zaradi tega so se razkrila tudi v tisku domnevanja, da bodo raz-»isane nove parlamentarne volitve.
NemčHa in premirji4 v oboroževanju
Berlin, 31. oktobra, g. Jutri 1. novembra poteče rok. ki ga ie določba «kunščina Društva narodov za premi-rie v oboroževanju. Nemška vlada izjavlja sedaj, da ni od-
ga premirja za štiri mesece in da toliko časa ne bo odgovorila, dokler ne bo ugodeno njeni zahtevi po priznanju enakopravnosti. To stališče nima niti pozitivnega niti negativnega pomena, vendar pa namerava nemška vlada os>tati še nadalje pasivna v vseih vprašanih, ki se tičejo razorožitve.
Sklicanje svetovne gospodarske konference
ženeva, 31. oktobra s. TajmStvo Društva narodov je te dni razposlalo vabila za svetovno gospodarsko konferenco, lri bo v Londonu nafbrž meseca februarja prihodnjega leta Skupno Je pozvan !h 67 držav, da pošljejo svoje poobla^ene zastopnike Med njimi je 10 držav, ki niso članice Društva narodov.
Dogodki na dunajskih
visokih šolah
Dunaj, 30. oktobra. Dumarslra univerza je zopet zatvorjena Posiopfle je zastraženo s policijskim karbonom. Zopet je eksce<lira>La »akademska svoboda<, kakor j0 razumov«;o nemški bur-ši
Kdor izmed Slovencev Je študriral pred vetjno na dumajskrh ali graških visokih šolah, j« imel leto za letom priliko od blizu gledati, kako se je šopirila ta.kozva.Tia svoboda na akademski'.h tieh. Burševske organizacije so se smatrale za absolutne gospodarje na univerzi. Ne morda nemško drijaštvo kot celota. Baš oni, po števcu najmočnejši del rosne mladine, ki j« univerzo smatrala kot glavno torišče izobrazbe, ki je redino poBečala predavanja, obiskovala kinijižnico in samviarje in polaga!« teprite, na objestnosti burševstva ni mela deleža Na umiverzi ni gospodarila glava, ampak bairvasta kapa*
Pritožbe onih, ki so hoteli resno gojiti šturtfije, n«:'iso mnogo fadale. Odločevala »o glasna grla manjšine in našla potuhe in zaščite pri državnih in akademskih oblastih. Izv-atjalj so v onem času svoj terorizem pod pretvezo nacionalnega boja kot hrannkii »nemškega značaja* visokih šol Rekitor, akademski! senat in varnostni or gaia. so kar tekmovali med seboj, kako b' se naobolj priku-niLi teroristom. PoUoija m smela na akademska tla. Avtonomni var-nostni orgam pa se todii niso udejstvo valil.
Takrat Je bih) avstrijskim univerzam lahko. Nenemški študenti iz Avstrije »o biii v vel/iki men; navezani na avstrijske nemške uniiverze. Posebno je to veljalo za Sloven-ce, kii svojih visokih šol niso imel'. Takirait so bJli buirši vsenemško usmerjena, vzgled hi ideail so jim bili možje kaikor Schonejrer in Wolf
Danes je seveda nemškemu buršu vzornik Hirtler. Pač vedno orni, kri najglasneje krrči .ia pripušča natjsveč nasilja
Da je nemški burš ostal isti kakor pred vojno, dokazujejo zadnijri dunajski izgredi. Hitlerjev®ko usmerjeni buišl, nekateri v pri sani h čepicah, drugi v rjavih srajcah, so uvedili zadmjii čas pravo strahovlaido. Povzročali so pretepe ne le v avji, temveč tudi: v siušaJnicah, v institutih. Oborožen«? gruče so hodtile po hodnikih in stopnicah in napadale neoborožene posamnike, pred vsem žide ta socialne demokrate, pa tud-' nenemške diijake, oelo Inozemce. Prišlo je do težkih poškodb.
Toda zdaj so drugi časd, kakor pred vojno Isgovor, da je treba vatovati in braniti nemški značaj dunajske univerze, je izgubil tla kajti! karakter se od nobene straaii ne osporaiva inozemakii studiti pa tudi n>iso navezani na visoke šole, kjer niso varni pred brutalnimi napadL Vrhu tega pa tu-di niso voijmi mimo prenašati brutaikiosti domačih Lričačev male Avstrije.
In tako je poslanik amerrSkth Zed-lnJenih držav ogorčeno zahteval od avstrijske vlade zadoščenje za ameriške študente, ki so biflii napadeni in ranjeni. Rektor dunajske univerze je moral nastopit; pot spokoruiika in izraziirtj svoje obžalovanje nad izbruhi nasilij« na aikademskih tleh. Pričaikuje se tudi intervencija drugih diplomatskih zastopnikov
Stile sedad so akademske ohlasti obču-tiile potrebo, da nastopijo proti teroristom Rektor dir Abel je zaitvoriil univerzo in te-dal proglas, ki hudo obsoja nastop hailcen-krajjclerskiih junakov Ali zdi se, da se ho če burševstvo roga/ti svoji najvišjii avtoriteti Kajti komaj so se zaprla vraita univerze. so se MČeli izgreda na tehnikii in visoki šoli za zunanjo trgovino. Seveda so akademske oblasti same krive, da vlada na akademskih tleh anairbija Skoa; leta in leta niso nikdar uveljavljale svoje disciplinske moči Id tako se je razvija tra-ii!oidonalna praksa, da je resnični gospodar na visokih šolah samopašna manjšina organiziranih buršev, kii tudi po inteligenci in pridnosti ne prevladuje.
Razmere so dospele tako daleč, da se bodo starodavni: prirvdlegitfri hi svoboščine visokih šol težko dale ohraniti neokrnjene Akademska svoboda pač ne predpostavlja discipliniranosti študentov jn respekt pred avtonomno avtoriteto.
Prosvetna uprava bo morala misliti na remedu.ro, ako noče spravljati v nevarnost slovesa svojega vrisokega šolstva in delati škode vseučiiicškim mestom hi ceH držanri Ameriški študenti se pripravljajo na to, da prekinejo študiiie na dumaiski univerz' in 8e izse.iilo Na o-ihod z Dunaj« se pr'-nravlla zlasti ameriška zdravniška kolonija, ki obstoji iiz več kakor 200 zdravnikov in mediicincev. Zelo drvom'tjivo je, alii se bo mrzličnemu prizadevanju avstrijskih vlad-n h krogov posrečilo preprečita to nevarnost
Pa tudi ostali Inozemoi resoo prerolSlijn-jejo. ali se ne bd še on-i pridružili ameriškemu vzgledu
Jugosloven; niso na Avstrido hi njene So-ie navezani. Saij imajo domače visoke šoJ^. če pa hočejo spoznati tundri inozemstvo, se jim. pred vsem kaže pot v Prago in Brno Pa tudi v ostalem inozemstvu bodo sprejeti z odprtimi mrtrami. Naši študent) pač nimajo povoda, igrati vlogo tolerirancev in prenašati slabe manire arogantnih ko-militonov.
Dunaf, 31. okt. d. Zachiji i^fjredi na dunajskih visokih šolah so prisilili vlado, da v bodoče z vsemi sredstvi prepreči ponovne 9ipo<pade. A/ko bo v nevarnosti življenje napadenih dijakov, ne bo več iw>o$tevala univerzitetne avtonomije ter bo poslala v notranjost univerze n^licijo, da napravi zooet red in mir. Oblasti »o že pozvale r^ktorat. naj smoroči i^d preiskave o zaxl-njih izgredih. Na podlagi preiskave bo po-liciia ukrenila vse potrebno, da so povzročitelji izgredov kajsnujejo po zakonu. Na dunajski univerzi bo osnovana tudi poseb na straža, ki bo pričela poslovati že prihodnji četrtek. Stražo bo tvorilo 40 povsem zanesljivih uradnikov, ki bodo imeli posebne znake in nalogo, da takoj posredu-;ejo pri najmanjši krčitvi miru.
in ostani ~ član Vodnikove družbe i
ftfcofja Loka, SI. oktobra
Prekoračenje meje brez potnih listov Je vselej zelo nevarna stvar. Obmejni organi so podnevi in ponoči budno na preži. Kljub temu, da ljudje sami to dobro vedo, se čestokrat podajajo v smrtno nevarnost in -ta vi j a jo svoje življenje na kocko. Do takega, nad vse tragičnega dogodka Je prišlo v nedeljo ob 18.30 na jugos o-vecsko-italijanski meji v sektorju pri Ko. pačnici, ki spada politično apravno pod škofjeloško sresko izpostavo Po prvih poročilih ki 90 prispela iz Poljanske doline danes okrog poldne, Je bila zadeva naslednja:
Dva modka sta na nedovoljen način prispela v JugosJavijo in sta se v omenjenem času hotela po enakem potu vrniti v Tta-lijo. Dvojica je bila tfk d-2avre meje ko ju je opazil obmejni vojak Ta je pozval neznanca* naj obstaneta. 'Eden je res takoj na mestu počakal, dočim drugi ni bil vo"a.n slediti vojakovemu pozivu, marveč
Je hoteJ nekako zagovarjati upravičenost prekoračenja državne meje brez potrebnih dokumentov Ker moški le ni hotel počakati. je oddal vojak nanj več strelov, ki so fa smrtno nevarno ranli. Baje je dobil 3 krogle v trebuh in eno v giavo. Nesrečnež se je zgrudil mrtev Ker je bi:a popolna tema. je volak streljal tako. da si je svetil z električno žepno svetilko.
O dogodi-u je uvedena natančna preiskava, da se ugotove vse podrobnosti in vzroki, ki po dovedli skupino do prekoračenja meje. Poklic ub tega ni znan — nekateri trdijo, da je gostilničar — tudi njegova identiteta tren-it.no še ni ugotovljena Tragična smrt na meji je zbudila med ljudmi veliko pozornost Danes popoldne je odpotovala iz škofje Loke na krai doeodVa posebna komisija v niej sta po^g d-nigh vodja sreske iz7*>>tave g Ivan Lerat in sodnik okrajnega sodišča s. Ltudevit P?.-tisfa. O dogodku so bila takoj obveščena tudi pristojna cblastva v Ljubljani.
Roparji it mari&orsksra parka
Obsojeni so trije delavci, ki so oropali mešetarja Schafferja \z Gradca
Maribor, 31 oktobra r>anes so stali pred malim kazenskim senatom 231etni pekovski pomočnik Avgust Rebemik iz Zgornje Voličine. 251etn; delavec Feliks Likavec s Pobrežj* in 321etni Anton Kraner iz Maribora, obdolieni na podlagi podrobne preiskave, izjav nekaterih prič in delnega dokazanega protislovja v zagovoru, da so dogovorno napadi' v noči na 3 maja letos v mariborskem mestnem parku v Mariboru se mudečega najemnika in konjskega mešetarja Franca Schafferja iz Gradca ter mu uropali 50 šilingov, razen tega pa so ga občutno poškodovali na glavi.
Schaffer je prišel 2 maja fe Avstrije v Maribor, kjer je hotel nakupiti nekaj konj in jih nato izvoziti čez mejo. Popoldne se je oglasil tudi v gostilni »Pri roži« na Koroški^ cesti, kjer je kmalu sedel v družbi današnj:h obdolžencev, ki so se z njim orav dobro razumeli, zlasti, ker jim je Schaffer zelo kavalirsko plačeval pijačo. Ponoči ko je bil Schaffer že močno vinjen, pa so vsi zapustili omenjeno gostilno in odpeljali svojega »milega gosta in prijatelja« v mestni park. češ da ga peljejo v neko gostilno v Krčevini. kjer bo pil zelo dobro in ceneno vino. Med potjo »ta se pa Kraner in Rcbernik odstranila ter je spremljal Lakavec svojega novo pečenega prijatelja sam Ko sta prišla globoko ▼ mestni park. je Likavec nenadoma zažvižgal. v naslednjem hipu pa sta planila iz grmovja dva moška, ki sta Schafferja pobila na tla in mu urooala denar. Z njima je seveda izginil tudi Likavec Schaffer je 1e-žaJ nekaj časa ▼ nezavesti, nato pa se je zavedel m s težavo ipravil $ pomočjo nekih pasantov na reševalno postajo, kjer so
ga obvezali ter mu nudili vso potrebno pomoč. Schaffer je tedaj trdil, di mu ie bilo oropani h 2400 šilmgov. pozneje pa je to preklical in povedal, da mu manjka samo 50 šilingov.
Vsi trije obdolženci so dosledno zan;knli vsr.ko krivdo, ki pa je skoro pooolnomi jasna. Likavec je trdil da je spal vso noč doma, kar pa odločno zanika njegova gospodinja. potem neka njegova prijateljica, ki jo je naslednjega jutra STečal na cesti in jo nagovoril, n.aj reče vsakomur, ki bi jo vprašal, da je bil vso noč doma, slednjič pa to zanika tudi neki delu vec s katerim je nočeva! Likavec v isti postelji. Pa še neka drug.a priča ga j« videla že ob 4. zjutraj na Glavnem trgu. Prav tako se ni posrečil tak dokaz Kranerju. ki trdi, da je spal v drvarnici svoje družice v Studencih Rebemik pa je dokazal, da je sicer bil r Grajskem kinu, ni pa dokazano, če ves čas predstave.
Svoj čas se je razprava proti omenjeni trojici že vršila, a je bila preložena zaradi razčišcenja rovfh momentov7, ki so nastali v procesu. Današnjo razmravo je vodil višji sodni svetnik dir Tombak. votanta sta bila sodnika dr Kolšek in dr Čemer obtožbo pa je ^asto«oal državni tožilce« Sever. Sndba: Avgust Rebernik fe bil obsofen na 6 let in 4 mesece robi je. na trafno izgubo častnih državljanskih pravic in na odškodnino 50 Šilingov Feliks Likavec in Anton Kramer sta na bila obsojena vsak no 6 let robije in trafno izgubo častnih državljanskih pravic, po prestani kazni pa bodo vsi trije obsoienci izgnani iz Maribora S kaznijo niso bili zadovoljni rn so prijavili pri-ziv.
Nevaren požar na Golica pri Konjicah
Konjice, 31. oktobra. Prebivalstvo našega trga je sedelo te dni pri obedu, ko je rog gasilnega društva naznanil ogenj v bližini trga Veliki ognjeni jeziki so švigali proti nebu v smeri Tepanj in že so se slišali klici, da gori Golič Gasilci so bili v trenutku zbrani in so pohiteli z motorno brizgalno na kraj požara, kjer so naši kozolec goliškega gradiu v plamenih in je grozila velika nevarnost sosednjemu gospodarskemu poslopju, v katerem je vsa zaloga sena, slame in žita goliške graščakinje ge. Hertlove. V nevarnosti je bil tudi grad sam Z na<Jčloveškim naporom so gasilci neprestano oblivali gospodarsko poslopje in po skoro polurnem trudu se jim je posrečilo odstraniti nevarnost za razširjenje požara. Vode v graščinskem vodovod« in v obeh vodnjakih je zmanjkalo in sa-eča je bila, da je bil zaradi deževja v zadnjih dneh narasel mimo gradu tekoči potok Bezina, iz katerega je motorna brizgalna mogla črpati nadaljnjo vodo za gašenje.
Kozolec je pogorel do taL V njem se je nahajal pridelek letošnjega fižola in ajde. Pod kozolcem sta stala s temi pridelki napolnjena vozova, ki sta tudi zgorela, kei jih ni bilo mogoče več potegniti izpod kozolca. Na kozolcu samem je bila zaloga sena tukajšnjega odvetnika g. dr. Rudolfa Iva ki je seveda tudi postala žrtev nesreče Pod kozolcem so bile urejene drvarnice najemnikov, ki stanujejo v stranskih poslopjih graščine. Tem je seveda zgorela vsa zaloga drv za letošnjo zimo. Zlasti je hudo prizadet najemnik, upokojeni orožniški komandir g. Krivec. Kozolec je imela lastnica griaščakkiija ga. Klavdija Herflova zavarovan, vendar ne bo zavarovalnina kriia škode.
Kako Je nastal požar, je $e nepojasnjeno. Se pol ure pred nastankom požara so delavci deJali v bližini, ne da bi opazili kaj sumljivega.
Zopet velik požar v Župečji vasi
Ptuj, 31. oktobra
V	Zupečji vasi so požari na dnevnem redu. Tako je te dni spet nastal požar, in sicer pri posestniku Francu Žunkoviču. Ogenj je objel gospodarsko poslopje, obstoječe iz skednja, kolarnice in listnjaka, ter ga upepelil do tal. V zgradbi je zgorelo 10 stotov sena in 14 stotov slame, tako dn zimaša skupna škoda okoli 30 000 Dan. Skoda je k sreči krita z zavarovalnino.
V	kritičnem času ni bilo ne v vasi m ne v bližini posestva opaziti nikake sumljive osebe. Domačija je ograjena s plotom in bi moral vsak tujec pakirati stanovanjsko hišo. pri kateri je priklenjen hud pes Za to torej o požigu po zlobni roki v tem primera ni govora. Kako je nastal požar, še ni jasno.
Požrtvovalnosti gasilcev od Sv Lovren ca m Mihovcev se je zahvaliti, da je bila obvarovana pred ognjem stanovanjska hiša. Žunkoviču je že letos v ^-t^mbru pogorela ena stanovanjska koča.
Zanrlsep-a nove 5*1. vlade
Pr»ga 31. oktobra AA. Včeraj je pred secln-k češkoslovaške republike Mnsarvk spreiel predmetnika nove vlade *Taivpctra ln člane v^ade Pri tel p^fVI * bila nova češkoslovaška vlada zaprisežena.
Dramatičen prizor , na sodišču
Nor. o mesto, 31. oktobra-
Letošnjo nedeljo 5. julija se je odigrala v vasi rsnušah pni Krškem družinska tragedija, pri kateri so bili udeleženi kočari-ca Marija Sati ar jeva. njen preko 30 let stari sin Franc in .jegov 70-letni stric, posefrtnik Rudolf Lip Posestnik Lipar se je ta dan mudil v koči pri svoji sestri Mariji Med njima je prišlo zaradi nekih malenkosti do prepira ki '■s je Lipar dejansko lotil sestre. Zenica je pričela klicati na pomoč in je na njen krik pirihitel v kočo sin Franc, oborožen s kolom, s katerim je udaril strica L5-parja po glavi s tako močjo, da je starec nWežal z razbito lobanjo. Visečega med žtv-ljeniem in smrtjo so Lšpairja pripeljali v kr^ko bolnico, kjer so mu po večkratnih tenkih operacijah, pri k.akrSrih se i^m^d tlicnč rirVneTiov ttvvo?f» nrtereči le en'*, rešili bed^o življenje. Vendar trpi mož hude Tios-ledice. ohrrmidl je m dftsni strani
Pri današnji razpravi v Novem mestu se je ohromeli starček odrekel pričevanju v korist obtoženemu nečaku Francu, ki je v joku skesano priznal nenremišlieno delanje, storjeno v razburjenosti in nerazsodnosti. Ko so sodniki videli pri Liparj-j na levi strani glave, nad ušesom, posledico bndega udarca, je predse-dirk senata obtožencu dejal, da si je domala prislužil smrtno kazen. Ob teh besedah je obtožencev^ mati globoko vzdihnila in se ie že tudi zgrudfi ;z sodne klopi na tla. Sin je takoj skočil k omen-e^čeni materi na pomoč, k njej pa sta "»ohitela tudi oba navzoča zdravnika izvedenca, gg. STe«ki sanitetni referent dr. Viktor -regorič in dr. Marjan Polenšek. Po potrebni pomoči sta jo zonet osvestila. Sod:šče. ki je u^štev.alo v«e olaišalne okol-nosti in izjavo posestnika Linaria da nečaku dejanje nopolroma or>rosti. je Franceta sxer obsodilo na leto dni ječe. vendar pogojno za dobo 4 let Mora na rdač^+i stro-*<Ve kazeriis.Vega postopanja in 2X?5 T>;n bolnici v Krškem za Liparjevo zdravljenje. Frr-n^e je bil z milo kaznijo povsem zadovoljen. nakar so vsi trije složni zapustil sodno dvorano.
Druga razp:- vi se je nato bavila z mnogimi tatvinami ir drugimi oreoreški mladoletnega člana neke ^tm•>» ^tVirT nri Semiču i"! «o mladoletnega krivca v vno-števaniu ena i si ah šega vzgoi-nfra okolja iz-rroili državnamu vzgojevalilču.
V a*« e I.
ntnmiTo

Zagrebška vrpm?n«ka napovod za danes: Oblačno, mestoma Hežpvno - Sitnaoiia razčnjega dne: Široko področje nizkprra pritiska prevladuje nad večjim delom konti-Rpnta. posebno na nad sevemzanadno. ppp-tralno in Jugovzhodno Evropo Samo v ftpa-niii imajo relativno <'išji nrit'sk Zato nre-vladuje v Evropi cjnbn vreme Pritisk ie znatno nadel ker sp ip oiačila sekundarna depresija nad Jadranom in «irer za 5 do mm. najboli v severozapadnih. manj v južnih in vzhodnih krajih države Temnera-ture so ostale nespremenjene v sredniem in iužnem Primoriu. dni^od pa so narasla ra 1 do 5 ctonini. najbolj v zaoadni Hrvatski ;n na vzbodu
Dnnaiska vremenska napoved za torek* Ven nomn oblačno, od casa do Pasa nadavi-ne. zlasti v južnih in vzhodnih Alpah.
T
Maši kraji in ljudje
Alojz Gradnik
Zadnji prag
To zadnji dom je tvoj in zadnji prag in zadnje duri so in zadnji ključ: pozdravi dan in vzemi v roke luč, da ti svetila bo na potu v mrak•
Vse lažji zdaj bo tvojih nog korak, ne boš več vedel, kaj je šum besed, kaj so prepadi duše in kaj sled okov srca in strup krvavih srag•
Verige snemi: v Smrti kraljevini zdaj ne boš drugim več, ne sebi rob in kraljem boš enakovreden drug.
če bolečine te je rezal plug,
tvoj grob bo senčil zlatih klasov snop
in kruh na mizi boš nas vseh družini.
Bohinj v pripravi za zimsko sezono
Vojaško pokopališče nad Zlatorogom Je tudi letos skrbno okrašeno za praznik
Vseh svetih
nimah Laz, Jezero te Čežervrnk je vei posestnikov ziboljšalo planinske stanove za prenočevanje m bodo na razpolago onim smučarjem, ki ljubifjo. visokogorske terene. Tujih gostov tačas Bohinj nima. V naši sredi biva kot s-tal en gost Nj. kralj. Vfeo-čans>tvo knesz Paivle, ki ostame pri nas do pozne jeseni. To je najboljši dokaz, kaiko se je Bohinj visokemu gostu priljubil.
Na obnovljenem vojaškem pokopališč« nad Zlatorogom bo maša zadušnica 3. novembra. Vsak, ki pride v Bohinj, naj si ne pozabi ogledati vzorno urejena pokopali-šča.
Sveti Janez v jeseni
Bohinj, 31. oktobra.
Braz vsakršnih posebnih doživljajev pre-tfrvldamo mrtvo sezono in pričakujemo skorajšnje zime. Bohinj se nanjo pripravlja. Že ■ob prvem snegu se pričnejo smučarski tečaji, ki bodo trajali vso zimo. Zanimanje za ta lepi in zdravi šport je našlo vnete pripadnike tudi med preprostim ljudstvom. Ali »e bodo vršile letos državne in druge tekme v Bohinju, še ne vemo. Upamo pa, da se bodo pristojni činitelji glede na vsakoletne ugodne snežne razmere pri nas odločili gotovo za Bohinj. Znižana železniška vozna eena bo omogočila tudi manj s-ituiranim smučarjem peset Bohinja. V decembru, januarju in februarju imajo posetnilkd ob desetdnevnem bivanju, od 26. decembra do 17. januarja pa že pri petdnevnem bivanju pravico do brezplačnega povratka. Na pia-
Smrt vzornega narodnjaka
^	Zagorje, 31. oktobra.
Davi je v Toplicah zatisniil očd upokojeni računski vodja bratovske skladinice in posestnik g. LavosLav Jarin v 77. letu starosti. Zagorska dolina je z njim izgubila blagega moža in poštenjaka. V dolini sko-ro ni bilo človeka, ki ga ne bi poznal, saj so ljudje vedno iskali pri njem nasveta in pomoči, posebno še staroupokojeni rudarji in vdove. Skromen in nesebičen ni iskal ne dobička ne časti za svoje delo. Ves čas svojega življenja je neupogljivo stal v naprednih vrstah ter deloval pri raznih prosvetnih in humanitarnih društvih. Posebno mu je bil pri srcu Sokol, katerega soustanovitelj je bil. Nekaj časa je Sokolu tudi nodstaroštoval.
Ker je bil odločen narodnjak, so ga oWa-stva v stari Avstriji imela hudo na piki. Že v balkanski vojni je javno pokazal sim-
Pri razdraženih živcih, glavobola, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
potijo do Sbrbfje in je ▼ tem dnini napsaJ
več člankov v takratnem listu »Dnem«. Posebno so avstrijska obLasrtva pazila nanj, ko je njegov sin Jurče, gimnazijski abitu-rijent rn član Sokola L v Ljubljani, sklenil oditi kot telovadni učitelj v Krivo Palan-ko, pa ga oblastva niso pustila. Ker ta ni dobil potnega lista, je (preplaval Drino in stopil na srbska tla. Straža je streljala nanj, a ga ni zadela. Padel pa je kot srbski do-
brovoljec 16. septembra 1916 na Kajmak-čadanu. Eden sinov, posojilniški uradnik ▼ Celju g. Lojze, je znan kot sokolski telovadec in načelnik celjske župe. Sin g. Albert je šolski upravitelj pri Sv. Lovrencu pri Storah. Pokojnikove tri hčerke so vse vnete sokolske delavke. V svetovni vojni je pokojnik brez strahu kazal simpatije do srbske vojske in delal propagando med ljudstvom za današnjo Jugoslavijo. Zaradi t^a so mu dali naziv Paši d, na kar je bil zelo ponosen.
Pred 14 dnevi je pokojnik tako oslabel, da je moral opustiti svoj dnevni sprehod.
Jaz bf s! tudi želela kaj takšnega! • „Saj ni nov, samo oprala sem si ga, da je kakor nov!" • Opran je saTio? Ni mogoče! • ,,Vidite, jaz si tudi ne morem omisliti veliko novega. Zato perem vse svoje reči z Luxom. In vse je kakor, novo, če perem
£3 10-3«
Ležal pa je le zadnje tri dmi. Včeraj je še zahteval »Jutro«, da je prebral podlistek. Zjutraj ob 2. uri je hčerki rekel, da bo malo zaspal, in ji je podal roko, pa je za-smJ za vedno. Pogreb blagega moža bo v sredo ob 14. Pokojnika bomo ohranili v blagem spominu, preostalim pa izrekamo naše globoko sožalje!
Pojoča mladež pojde v Zagreb
Kaj vse so si trboveljski slavčki prislužili s petjem — Za Zagreb so
pripravili povsem nov program
Ljubljana, 31. oktobra.
Prihodnjo -oboto bodo nastopili trboveljski slavčki v Trbovljah. Mladinski pevski zbor Trbovlje - Vode pozna že vsa Slovenija, saj so peli že v vseh večjih krajih. Vzljubili so jrih tudi v Beogradu in prepričani smo, da se bodo ob njihovem go-sbolenju navdušili tudi v Zagrebu.
Srečam v ljubljanski kavami dirigenta učitelja g. Avgusta Š u 1 i g o j a. Z največjo vnemo pripravlja nastop svojih otrok v Zagrebu in komaj, da si je utegnil ukrasti pol ure, da sva pokramljala o trboveljskih slavčkih, o prvem slovenskem mladinskem zboru, ki se je povzpel na umetniško višino in si pridobil tako obsežne simpatije.
—	Kaj vas je napotilo, da ste ustanovili mladinski pevski zbor v Trbovljah?
—	Tak zbor sem imel že v zasedenem oeemlju, kjer sem vztrajal do L 1927. Ba-kulov zibor v Pragi in pa Wiener Sanger Rnaben so me pa navdušili, da sem v Trbovljah začel gojiti le sodobno mladinsko glasbo. Na to me je pa opozorila krasna zbirka mladinskih skladb, ki jo je izdal prof. Srečko Kumar.
—	Kdo vas je podpiral pri ustanavljanju zsbora?
—	Pred vsem prof. Srečko Kumar, ki mi je nudil tudi največ glasbene izobrazbe. Pa txi" še upravitelja g. Bučar in ga. G r i 1 -č e va ter ravnatelj meščanske šole v Tr-bo-ljah g. Moli, ki je nadarjen glasbeni učitelj.
—	O vašem moralnem uspehu pričajo kritike; kaj pa gmotni uspeh?
—	V pretekli sezoni nam je bila usoda tudi v tem pogledu naklonjena. Z dobičkom vseh koncertov smo mogli nuditi vsem 110 pevcem, ki so večinoma sinovi bednih trboveljskih rudarjev, trimesečne počitnice ob morju, nad polovica najrevnejše dece je dobila obleko in obutev, 90 otrok je dobivalo v počitnicah vsak dan pol litra mleka in hleb kruha. Razen tega smo iz dohodkov nekaterim plačali šolnino, a vsem otrokom iz meščanske šole, katerih je ena tretjina v zboru, smo preskrbeli vse šolske potrebščine. Seveda je naše stremljenje, da bi mogli nuditi vsem trboveljskim šolskim otrokom, ki jih je okoli 2200, in od kate-
rih »ta dve tretjini potrebni vse pomoči. Kadar nam bo to mogoče, bo nepotreben tudi mladinski zbor iz gorenjih Trbovelj, ki upamo, nudi sedaj pomoč svojim revnim pevcem iz dohodkov svojih prireditev.
Avgust šuligoj
—	V Mariboru ste imeli izreden uspeh?
—	Da, Maribor je bil druga Ljubljana. Dvorana je bila do poslednjega kotička zasedena in s tem je vse povedano. Uči-teljstvo v glavnem aranžira naše koncerte in tako pomaga do uspeha. Za naše koncerte se zanimajo vsi sloja, zastopani so vedno predstavniki civilnih, cerkvenih in vojaških oblastev. Na naših koncertih vidiš delavca in inteligenta, mlado in staro, kmeta in meščana.
—	S čim se boste predstavili zagrebškemu občinstvu?
Na programu za Zagreb imamo slovenske, hrvatske in srbske skladbe, ki bodo to pot prvič izvajane. Zastopanih je deset skladateljev, ki žive vsi, razen Mokranjca, tako: Adamič, Kogoj, Premrl, Mirk, Gr-gosevič, Tajčevič, Pozaič in Matetič. Zave- '
damo se, da bomo s tem koncertom stopili tudi pred najstrožjo glasbeno kritiko v Jugoslaviji Doslej smo obiskali že vso Slovenijo, ki nas dobro pozna, v Beogradu smo priredili pomladi dva koncerta, med počitnicami na morju smo pa zabavali s pesmijo domačine in tudi tujce, ki so se zlasti navdušili za Adamiča, Mirka, Grgoševiča in Mokranjca.
Tragična smrt živčnobolnege moža
Ljubljana, 31. oktobra.
V poljanskem okraju in v Hradeckega vasi je danes globoko pretresla vest, da s? je končal življenje prejemnik Dohodarstve-nega urada 5S-Ietni Ivan Benedik, stanujoč v hiši poleg mosta, v kateri se nahaja tudi mitnica.
Benedik je bil že dalje časa hudo potrt. Zaradi živčne bolezni je iskal pomoči pri raznih zdravnikih, ki pa mu niso mogli pomagati. Bel je mračen in strt v službi še bolj pa je prišla do veljave njegova bo-lezen doma in o krogu njegovih prijateljev. V soboto je šel zgodaj spat in je celo naročil svoji soprogi, naj ga zbudi zgodaj zjutraj, češ, da ima v pisarni mnogo dela. Žena se je držala njegovega naročila in je moža res tudi pravočasno zbudila. Benedik je odšel iz svojega stanovanja v pisarniške prostore, nato pa je na lepem izginil. Šele okrog 7., ko je žena stopila po opravku v klet, je našla nesrečnega sopro ga — že mrtvega poleg vrat
Žena je takoj poklicala druge strank^ nakar so pozvali zdravnika dr. Misa, ki j« prihitel nemudoma. Bila pa je vsaka pomol z^man. Truplo so po ogledu prenesli v pokojnikovo stanovanje, od koder se bo wš9 pogreb na pokopališče Sv. Križa. Nesrečni Benedik, ki je bil po značaju zelo dober in soliden človek, je obupal najlbrž t trenutni duševni zmedenosti.
Vlom v kmetijsko zadrugo
Videm - Dobrepolje, 31. oktobra.
V noči na 29. oktobra je bilo vlomljeno v prodajalne prostore tukajšnjega Kmetijskega društva. To je že drugi vlom letos v iste prostore. Vse kaže, da je bil vlomilec obakrat en in isti.
Tat je ukradel nekaj sto dinarjev gotovine, kolo in še nekaj dragih predmetov. Ugotoviti se je moglo, da je nesel vlomilec dva zavitka proti Grosuplju. Kolo je mo ral skriti nekje pred prvo vasjo v gozvkt, ker ga ni im~l več s s-eboj. Sled je precej jasna in je mnogo upanja, da bodo naši vztrajni orožniki imeli storilca morda že •prej v rokah kakor bo ta članek objavljen. Zadruga je zavarovana proti vlomu.
KULTURNI PREGLED
f,Nasedli brad'* Toneta Seliškarja
Obisk pri piscu novega slovenskega romana
Tone Seliškar, eden najinarkantnejših pesnikov naše povojne književnosti, je pravkar objavil v založbi Tiskovne zadrusre svoj novi roman »Nasedli brod«. Avtor zbirke »Trbovlje«, ki je pesniško najsočnejši plod proletarske smeri v naši poeziji, se je zadnja leta oglašal v »Ljubljanskem Zvonu« z značilnimi novelami, dočim so ameriški listi že prej priobčevali njegovo prozo, ki si je pridobila med našimi izseljenci onkraj Oceana precejšen slovas. Med tem mu je dozoreval veliki tekst; lani je zasnoval roman >Nasedli brod«. letos ga je napiisal. Tako se je po daljšem presledku zopet pojavil na našem književnem trgu nov obsežen slovenski roman. V poplavi prevodov iz tuiih književnosti je to izvirno domače delo dogodek, ki je vreden tudi pozornosti širokega občinstva, saj obravnava značilno dobo našega narodnega življenja in razčlenja pojave, ki segajo v sedanjost.
Obiskal sem 2- Seliškarja na njegovem stanovanju v veliki občinski hiši na Poljanah. Soba. ki je okusno okrašena z mnogimi originali slovenskih umetnikov — avtor »Nasedlega brodat ie častilec naše likovne umetnosti in duša »Umetniške Matice« — je dajala najinemu sestanku prav prijetno okolje. 0 literaturi, se mi zdi, najlažje kramljaš med knjigami in lepimi slikami....
Najprej, kajpak, nekaj o »Nasedlem bre-
du«.
G. Seliškar je izjavil o svojem romanu
to-le:
— Snov za ta roman sem našel ▼ grofi
neposredni bližini, tako da sem io dodobra spoznal od vseh strani. Snov sem vzel iz resničnega življenja, vsi moji »junaki« 90 ustvarjeni po živih modelih. Za nič na svetu bi se ne maral lotiti snovi, ki bi Jo samo površno poznal. Že več let sem se pečal z mislijo, da bi pisal veliko prozo. Od mnogih načrtov sem se odločil za »Nasedli brod«. ker mi je bil od vseh zamislekov najbližji, najbolj viden in dostopen. Vsebina tega romana, ki sem ga razdelil ▼ tri značilne dobe — v čas pred vojno, v vojno vihro in v leta po vojni, je zgoščena v življenje zakoncev Ane in Justina. Tipi vseh ljudi mojega romana so malomeščanski: mali trgovci. gostilničarji, premožni kmetje, trgovski potniki, študentje, potem pa je y romanu cela vrsta silhuet: vojaki, oficirji, zdravniki, prostitutke, vojni ujetniki, begunke, starci in mladci. Če izločim iz vseh teh najvažnejše osebe romana, tedaj so te-le: Adam. tovarniški preddelavec, skrbni oče številne družine; Justin, njegov sin je izu-čen trgovstva in Je vojak pred vojno potem mali trgovec, je na fronti, v bolnici, v tabo*
rlšču za vojne ujetnike, po vojni verižnik, posestnik, pijanec in paralitik; Ana, njegova žena, hči bankrotiranega lesnega trgovca, mati dveh otrok; Dolinar, njen oče, lesni
trgovec, oderuh, požigalec in samomorilec; Marta, učiteljica, žena kmetovalca Jošta, Ju-stinovega prijatelja; Kristina, prostitutka in sestra Rdečega križa; Wydra, slikar, praporščak in Anin ljubimec; Goriup, teolog.
pozneje medicinee in Anin ljubimec; Nastja, begunka, Justinova priležnica. Dejanja se vrste zdaj ▼ vojašnici, potem v javni hiši, na kmetiji, na žagi, na fronti, v gostilni, v bolnici, ▼ fabriki, ▼ taborišču in še mnogo-kje. NaJ ie omenim kraje: Ljubljana, Celje, Savinjska dolina, Gradec, gališka fronta, etapa na Krasu, Brežice. Toda da se vrnem k vsebini. V obliki zakonskega življenja Ane in Justina, ki sta oba i vsemi drugimi ljudmi vred, ki nastopajo v romanu, izvzem-ši Marte in Jošta, tipična pripadnika malo-meščanstva, slikam krizo sodobnega zakona in družine. Justinov zakon je za počet in zgrajen kakor večina zakonov v sodobni družbi. Moji ljudje žive v romanu kakor v resnici: ženilo se, rode otroke, hrepene po bogastvu, v katerem vidijo vso srečo na zemlji, so razočarani, drug drugega varajo, pijanSujejo. se vlačugajo, požigajo in se ubi-
£jo samo iz nagiba, da se obdrže na površ-družbe, kler ti ljudje drugače niti ževeti ne morejo, zakaj ta družba bi jih sicer izob-fila ali p« vsaj osmešila. Zato nisem samo pisal dejanja za dejanjem, nisem samo slikal, kajti takšnih romanov, v katerih nam je podana zgoLJ sama gola vsebina, je nešteto. V romanu obtožujem! Ne moje ljudi, obtožujem sistem ustroja, ki je napravil iz teh ljudi požigalce, prostitutke, propalice — obtožujem sistem in vse njegove pojave: silo, lakomnost, krvoločnost, vojno, razuzdanost, prostitucijo. In sredi tega je postavljen zakon in družina. Mož in žena in otroci, ki se zaman otepajo tega zla. »Nasedli brod« ie torej socialno poudarjen roman!
Od tod je prešel razgovor k dragim vpra-
šanjem. Kako je s poeziJo Ali boste kmalu izdali novo zbirko? Kako je z Vašim pesn> škim razvojem od »Trbovelj« do danes?
Immanael Kant
je celo čislal kavo Vendar je smatral njeno olje za škodljivo ter je kavo popolnoma odklanjal.
Takrat še ni bil znan kofein, pravi vzrok Šesto škodljivih učinkov kave.
Po slabih izkušnjah, ki jih je imel Kant s kavo. lahko presodimo, s kakšnim navdušenjem bi pil kavo Hac
Kava Hag je najfinejša zrnata kava, ki j« je sploh dobiti, toda oproščena kofeina, zategadelj popolnoma neškodljiva vsakomur, bodisi zdrav ali bolan, bodisi mlad ali star.
Ako se kava Hag kje še ne dobi, prosimo, da pišete na:
Kava Hag d. d^ Zagreb, Kaptol 10.
S
adni Sejem
od 5.-7. novembra na Ljubljanskem velesejmu
Poslužite se te prilike za nakup sadja za zimo po ugodnih cenah.	12786
lovnače vesti
Za vse one spoštovane naročnike, Id
jim je potekla naročnina, je uprava »Jutra« v današnji številki priložila položnice in jih prosi, naj blagovolijo po njih obnoviti naročnino za mesec november. Prosimo vse, naj zaradi olajšanja poslovanja in zaradi reda v dostavljanju lista nakažejo naročnino v teku prvih dni v mesecu in blagovolijo hkrati poravnati tudi morebitne zaostanke. Pravočasno plačilo naročnine je v interesu naročnikov samih, ker velja, kakor znano, »Jutravo« zavarovanje za primer smrtne nesreče zaradi nezgode samo za one naročnike, ki so poravnali naročnino vsaj za ves čas do 14 dni pred nezgodo. — Uprava »Jutra«.
Usta in grlo
so pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Otroke varujejo nalezljivih bolezni vratu in gTla okusn'
Dobivajo se v vseh lekarnah. — Cena malemu zavojčku Din 8, velikemu zavojčku Din 15.
■» ^.araoj prazniKa Vsen svetin Do uu^-a. pcrihodnja števaflka »Jutra« v četerbelk. Današnja številka obsega 10 strani.
♦	Sinclair pride v Jugoslavijo. Naš rojak g. Louis Adamič, znani ameriški pisatelj, ki je letos posetil staro domovino in se v zadnjem česu mudi v Dubrovniku, je ne« < lavno prejel pismo znamenitega amerri-kega pisatelja Uptona Sinckura, ki mu javlja, da namerava še letos ali vsaj prihodnjo pomlad priti v Jugoslavijo, kjer 6e bo mudil več mesecev. V spremstvu roja-ka Adamiča bo Sinolair posetil razne kraje naše države.
*	Slovo našega poslanika t Argentini. Kakor poroča v Buenos Airesu izhajajoča »Domovina«, je pretekli mesec naš bivši tamkajšnji poslanik dr. Ivan Švegel priredil v Jockey Clubu poslovilni banket, katerega so se udeležile ugledne osebnosti argentinske republike in več tujih diplomatov. V svojem poslovilnem govoru je dr. Švegel izrazil hvaležnost Nj. Vel. kralju Aleksandru, da je dal njemu, ki je dolgo vrsto let preživel v Severni Ameriki priliko, spoznati se tudi z razmerami Južne Amerike in zlasti Argentine. v kateri je veliko število naših rojakov našlo svojo drugo domovino. Dvignil je čašo na zdravje predsedniku republike ter za napredek in blagostanje Argentine-Za zdravico se je dr. Šveglu zahvalil argen-
Elitni kino Matica
Naj gran diozne jši vel ©film vseh časov!
Po znamenitem romanu pisatelja
HENRIKA S!£NKIEWICZA
Preganjanje kristjanov pod rimskim cesarjem Neronom. — Nad 50.000 sodelujočih
Predstave ob 3., §., -8 in 1410 zvečer
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure.
POVRŠNIKE. OBLEKE ..-. I Tisti, ki to vedo,
tinski minister vnanjih zadev dr. Savedra Lamas ter zaključil svoj govor s pozdravom našemu vladarju.
♦	Pomembna slavnost v Splita. Ob pri« liki proslave petdesetletnice, odkar je splitska mestna občina prešla v hrvatske roke, je vseni udeležencem dovoJ<jeaa če-trfcin-ska voana cena na železnicah, na ladjah Jadranske iti Dubrovačke plovitbe pa poo^-ična cena. Popust na železnici veija za dobo od 7. do 14. novembra, na ladjah pa za dobo od 5. do 13. novembra. Legitimacije izdaja Split sik i savez za una.predje-•nje turizma, lahko pa se dobe pri vseh podružnicah »Putnika«. Za legitimacije je potreben pečat železniške postaje, za po-vratek pa potrdilo o udeležbi na proslavi v Splitu poleg žiga železniške postaje.
♦	Vojaške vesti. Z naredbo ministra vojske in mornarice 90 imenovani: slušatelj višje šole vojne akademije artilerijski kape-tan 2. razreda Dragotin Dogan za komandirja 1. baterije artilerijskega polka I. armij-ske oblasti*, nižji vojaški uradnik ekonomske stroke Ivan Varšek za vršilca dolžnosti blagajnika 2. konjiškega polka kraljeve garde: artiLjerijski podporočnik Ludovik Cucek pa za pomočnika referenta artiljerije pri komandi dravske divizijske oblasti. Poročnik korvete Fran Prelog. absolvent hidro-izvidniškega tečaja, ie prideljen na službovanje šolski hidroeskadri, poročnika fregate Franc Rauš in Ivan Gašperin. oba doslej na službovanju pri komandi pomorsko-zrako-plovne šole. pa sta kot hidroizvidnika pn-deljena 21. hidroeskadrili. Kot pripravnika za generalštabno stroko sta sprejeta arti-Ijerijski poročnik Ivan Babič in pehotni poročnik Ermin Rataj, artiljerijski poročnik Dragotin Prosen pa je sprejet za slušatelja višje vojne geodetske šole. Sanitetnemu poročniku Janezu Gantarju je odobrena poroka z gospodično Gogomilo Gorjančevo, hčerko profesoria Martina Gorjanca v Liubljani.
♦	Promocija dveh Slovencev v Zagrebu. Ne medicinski fakulteti zagrebške univerze sta -včeraj promovirala za doktorja vsega zdravilstva gg. Miroslav Hribar in Marijan S v e 11 i č, oba iz Ljubljane. Čestitamo!
♦	Sestanek pogodbenih poštarjev dravske
banovine. V nedeljo 6. novembra bo sestanek v Mariboru pri »Orlu«. Začetek ob 16 Govoril bo g. Engelman. Legitimacije za četrti nsko vožnjo se dobe pri poverjeništvu v Cirkovcih za ceno 5 Din.
♦	Redna služba božja na Šmarni eori ob nedeljah in praznikih se bo danes za letos zaključila, vendar bo pa ob ugodnem vremenu sv. maša 8. decembra, 25. decembra. 1. januarja in 2. februarja, in sicer ob navadni uri. Kdai se bo spet pomladi pričela redna služba božja, bo javlieno v časopisih.
♦	Igra narave. G. orožniški komandir iz Št. Vida nad Ljubljano nam je prinesel užitni goban (jurček), ki ima na klobuku dobro razvitega mladiča. Ta fenomen je razlagati tako, da se je mieelj (pajčevinasta mrežica v zemlji) raztezal po strmem pobočju, najbrž v melju nad kolovozom ali potom v
gozdu.
♦	Zagrebški zoološki vrt ee je te dni po-
množiil m zanimiv eksemnlar iz živdlsfcega canstva. Baron Born od Sv. Ane pri Tržiču je zoološkemu virtu poklonil mladega alpinskega kozoroga.
♦	Poročila sta se v nedeljo v Beogradu g. Miodrag Vukovdč, carinski uradnik to gdč. Ema TJršlčeva Iz Lašlkega. Bilo srečno!
♦	Avtomobilska nesreča bana dunavs*e
banovine. Na povratku iz Sente, kjer se je udeležili slavnostnega odkritja spomenika kralju Petru, se je v nedeljo ponesreči/! ban dunavske banovine g. Nikolič. V bližini Petrovega Sela je na vožnji proti Novemu Sadu njegov avtomobil treščil v
NACE NAROBE, tapetnik. Ljubljana ffosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225
Urbas Marija nasl., najfinejše Kranjske klobase, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2865
Na grobovih ljudstva bo obilo,
danes tja hiti kdorkoli more.
A potem na malo okrepčilo
E Slamiču naj t mirne gre prostore!
1275
Predpogoj Vašega zdravja
so vlsokokvalitetnl čevljarski Izdelki tvrdke
A. Žibert, LJubljana
Prešernova ulica
Snežke, galoše, športni, promenadni in plesni čevlji modernih oblik.	12696
Velika izbira!	Nizke cene!
za gospode in otroke nudi najugodnejše •J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova 12.
brzojavni drog, fcatko da je bana in šoferja v loku vrglo iz avtomobila. Ban si je zlomil desno nogo, šofer pa je dobil nevar.ie notranje poškodbe. Bora so prepeljali v v sanatorij v Starem Bečeiu. šoferja pa v novosadsfko bolnioo. Nesreča se je zgodila zaradi tega, ker je počila desna guma.
♦	Nov| grobovi. V ljubljanski bolnici je ntmrl upokojeni šolski upravri-telj g. Luka Blejec. Pogreb zaslužnesa moža bo jutri ob pol 15. izpred bolnišfte mrtvašnice k Sv. Križu. _ V Vuzencicil de u.mrla učiteljica gdč. Zlatka Serajnlkova. K večnemu počitku jo bodo položili ju<tri ob 16. na ondotnem pokopališču. — Pokotoi-ma blag spornim, žaLmjočim naže iskreno soža'fe!
DR. ČERNETOV POSLOVNI KOLEDAR IN ADRESAR ZA 1933 DIN 30. (DVOR-_NI TRG III.)
♦	Na grobu moža je umrla. Na zagrebškem centralnem pokopališču je v nedeljo popoldne vdova po nattff-'arju Ana Cvitko-vioeva posetifa grob svojega moža, Nened-no je razžaloščeni ženi postalo slflibo ter se je nezavestna zgrudila na tla. Posetnvki grobov so ji premočili na pomoč ter pokli« cali reševafno dTUŠtvo. Preden pa je prispel crvto reševalnega društva, je nesrečna žena izdihnila. Zadela jo je kap.
Kadar se odločite za
trajno ©NDULACIJO
tedaj si boste to dali narediti samo
v česalnici »VESNA«, last. Olga Gorazd Beethovnova ulica (Dunav)
♦	Smrtna nesreža na cesti. Preteklo sredo se je po državni cesti proti Ormožu peljal z dvema konjema posestnik Torič iz Fran-kovcev. Nasproti mu je privozil neki do sedaj še neznani avto. Konja sta se avta ustrašila in zdirjala. V kritičnem trenutku pa se je približala 851etna zasebnica Marija Canj-kova, ki sta jo konja podrla na tla ter je šel preko nje voz. En konj jo je s kopitom udaril tako močno po glavi, da je pri priči obležala mrtva- V zadevi 6e vrši preiskava.
Magazin Teokarovič, Gradi• šče, javlja, da je dobil iz tovarne sledečo brzojavko: „Prodajajte zopet po starih cenah!
♦	Uradnik z lažnim izpričevalom. Sreski načelnik v Novem Bečeju je državnemu pravdniiku v Velikem Bečkereku ovadil Cedcmira Marjanovica, bivšega mestnega tajniika, ki se je poslužii lažnega izpričevala, da je absolviral gimnazijo v Senjju. Uradno pa se je dognalo, da Čedomir Marjanovih 9ploh ni bil vpisan kot dijak na senjski gimnaziji. V zaporu je Marjanovič priznal, da je izpričevalo dobil od neke osebe, kri je že bala obsojena zaradi falzdfika-cije spričeval
♦	Hudo kajenje povzroča tvorbo rwnenlh, rjavih in črnih naslag na zobeh. Za kadilce im kadilske (je zato neobhodno potrebno, da al očtstfjjo redno večkrat na dan z Odokjvo zobno pas.to zoibe, da preprečijo potemneoae, Odolova aobna pasta čisti vedno zobe pri tem pa ne poškoduje sklanL ne. Odolova zobna pasta taa zaradi svoje velike množiine koflofrd/ndh delov prav veliko absorboicsko moč. Zato odstrand vse nečistofti, neprijeten duh ta vbo umazano-sti, ki cstanedo po kajenju, jedi in piijačfl na zobeh ta povzročijo njrihovo gTdo barvo. Odolova zobna pasta napram; bed zobe in da prijeten dih.
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Telefon 2730.
Liiciano
Albertini
film senzacionalnih pustolovščin
Ob 8., pol 5., 6., pol 8. tn 9. Najnižje cene!
vzemajo za zajtrk in malico vedno Ovo-maltine, ker daje telesu vse snovi, ki so potrebne za njegov razvoj in za očuva-nje zdravja. Ovomaltine daje zdravje in
♦	V obupu je pila lizol. V sredo se je za-
srtru'pila 19 leitna služkinja Antonija K. na Dobrovi pri Škooi;jamu I>ekle je imelo razmerje z #nekim fantom, kar ni ostalo brez ztfh pos-lediic. Lirudje so pričeli obrekovatl uibogo mladenko, kar ji je zaetmrlo življenje. V sredo je odšla s svojim bratom. k<i služj pri istem gospodarju, na njivo Pospravljala sta repo. Ko sta d-e!o v glavnem dogotovtta, je brat šel v bližnja gozd sekat brezovo šiboe za metlo čez dobre pol ure se je vrnral in našel sestro ležečo na tleh. Brž je skočil k nji in zavohal lizol. Fant tega duha ni poznal in ni vedel, da je setra zastrupljena. Vendar je poklical neke v bližini zaposlene delavce, fc' so mu pomagal' sestro naložitii na voz. Potem pa jo je hotno od,pe'jaJ na gospodarjev dem. Tu so zaman iakušali obuditi dekle k za-vesiti. Nar>os!ed se je vendar nekdo swm-nil bolnnšnijce in so jo odpeljali v Novo mesto v žensko bolnico. Tam so jrt seveda taikoj izpraLi želodec. Ker pa je tako pozno prišla k zdravniku, je malo upanja, da hi okrevala.
*	Vlom v trafiko. V noči na 27. oktobra so neznani tatovi vdrli v trafiko vdove po invalidu ee. Marije Anderluliove v Šmarju pri Jelšah. Trafika se nahaja v pritličju. Iz 6lepesa okna so na vrini strani izdrlj nekaj opek in napravili precejšnjo odprtino. Skozi to odprtino so odnesli znamke, kolke, tobak in eotovine v vrednosti 5000 Din. Detektiv je s policijskim psom sledil vlomilcem v bližnjo okolico, vendar brez uspeha-
*	Vlom v Čermljenšakn. Nedavno ie bilo vlomljeno v stanovanje viničariev Mesarca Franca in Terezije v ČermiJenšaku, občina Bišečki vrb. Vlomilec je odnesel iz omare mnogo moškega, ženskega in posteljnega perila in pobral več moških in ženskih oblek, med- njimi dve novi zimski suknji- Odnesel je tudi okoli 25 kg suhega mesa in prav toliko svinjske masti. Vlom se je izvršil pri belem dnevu v času, ko se ie vsa družina nahajala na polju pri delu. Orožnikom 3e kljub vsestranskim poizvedbam še ni posrečilo izslediti vlomilca, odnosno vlomilcev.
♦	Z nožem In kolom. Te dimi so biiH fantje Jiz Madšiparga ta okolice zbrani pri posestniku Brumcu Jožefu v Saivimskem, občina S topno, iln pdili vinski mošt, kj jftm je kmalu razgrel duhove. Najprej je začel razgrajati KosimLk Jaikob iz Majšperga, ki pa so ga kmalu vrgili yz hiše. Na/to pa je že večkrait zaradi tepeža kaznovani 24 letni Unuk Rok potegniti Iz žepa nož in zabodel 22 lednega Friderška 11 Ptujske gore v levo ramo ta v čelo, dokler ni ta nezavesten obležali. Friderška so za silo obvezali in spravili domov. Zadevo ima v rokah sodilšče. — Drugi pretep je bil med pijanimi fanti v Dežnem. 25 letni Godec Ciril, 17 letni Krneža Anton ta 19 letni Mesarič Štefan so prišl" okrog pol 22. močno vinjeni k posestniku šoštartju Ivanu to tam raizgraJ-aJl Ko je ta prišel ven, ga je eden udarffl s kolom taiko močno po glavi, da se je Soštar onesveščen zgrudil, nakar so &e ležečega tolkli s kOlom po vsem telesu bi mu prisadjali hude telesne poškodbe. Tudi 6 tetmi pretepači bo obračunalo so-dlčče.
•	,Ljudaka samopomoč« v Mariboru,
Grajska trg 9t 7 naznanja članom, kakor tndfl vsemu olbčsinstvn, da sprejmejo društveni poverjeniki z današnjim dnem nova pooblastila a fotograiftjo ta so torej stara pooblastila neve&ja-vna. Poverjeniki, bi ni-majo novih pooblastili, n/lso upravičeni nabirati nemih članov. Ugledne osebe se sprejmejo kot poverjenuki za vBaik kraj Jugoslavije.
♦	Odvetnika dr. Ivo Bon kovic In dr. Fran Skaberne sta preselila svojo odvet> niSko pisarno v I<jnbljanii na Aleksandrovo cesto št. 6, palača Dunarr, vhod iz Be-thovmove ulice Št. 16.
Blago po zadnji modi — KONFEKCIJA AVGUST IGLIC, Tavčarjeva 3.
MED. UNIV
DR. LOJZE KRAMARIČ
specialist za kirurgijo in Sef zdravnik sana-torija »SLAJMERJEV DOM«, se je PRESELIL, in ordinira od 2. do pol 4. ure od 1. novembra naprej v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10, □• nad., nasproti hotelu »Štruklju« Telefon 81—58	12757
Vsem obiskovalcem Sv. Križa
priporočam, da si dgledajo mojo specialno IZLOZBO na Šmartinski cesti 6.
Modistka Stana Gregorc - Jančigar
12770
moč, osvežuje živce, povečuje telesno silo in pornag-a bolniku, da ponovno dobi izgubljene moči.
♦	čiščenje deteljnega semena. Kr. ban-
ska uprava sporoča, da je pričela 15 okt. delovati banovinska posta.'a za 6;ščen;e deteljnega semona Postaja, ki obratuje v žrebčarni na Selu pri Ljubljani, s^ficma od interesentov, kmatovaioev in trgovcev d«eljno seme. ki vsebuje predn:co (cu-scufa), v čiščenje proti pr;stojb.ni 1 dinarja za vsak kg očiščenega semena. Uprava postaje je v Ljubljani. Gosposka ulica št 15, telefon 2047 in 3426 Upravljanje postaje urejata pravilnik za ustanovitev i.n vzdrževanje postaje jn poslovniik postaje, kii ju bo kT banska uprava obijaaniia v Službenem listu
♦	Primerjajte »Diana« pasto za zobe s katerokoM drugo, pa boste stalno samo njo u.porabb'a!i. Cena: normalna tuba 5 Din, dvojna tuba 8 Din.
]
Ali potrebujete čistilno sredsivo ?
Zgodaj zjutraj dosežete nor-"" nalno lahkotno izčiščenje, če vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobilo se v vseJi lekarnah. -fcV s e b i n a ! škatlice po Din 8 —
zadostuje za 4 do 6 krat
Odobreno od Mini.tar. »oc. pol,like in narodnega zdravja San. oddeL S. Br 12258 od 12. juUja 1932.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pHsira in lika tovarna Jos. Reich.
♦	Vsaka dobro oblečena dama nosi stea-nike od Adele Besednik, Ljubljana, šeier»-bur^ova ulica 6.
Iz Ljubljane
U_ Kdo ima največ zaslug za staroupo-
kojeno tobačno delavstvo, čujem, da se vrši veliiika gonja proti gospema Marii>i že-leznikairjevi in 'Ivani Banovec, kaitesrinia se očiita, da kot zastopnici tobačnih staroupo-kojenk nista za svoje tovarišiice ničesar starilli, temveč sredstva, nabrana med njfir mi, uporabili zase. Obe omenjeni gospe poznam menda že pet leit Spoznal sem ju v Beogradu L 1S27, ko sta prv.ič prišli kot zastopnici željj in zahtev staroupokojene-ga tobačnega delavstva po izboljšanju pokojnine. Od tedaj pa do letos ste obe omenjena gospe veljali u v Beogradu pred tam-kajšnoiimi oblastmi, i med namri narodnimi poslanci kot glavni predstavitedodci upokojenih tobačnih delavk. Priznam, da se je samo jnjdtju energiija, vnemi in požrtvovalnosti zahvaliti, da vprašanje staroupoko-jenega tobačnega delavstva m biilo odstavljeno z dnevneera reda. dokler vsajj v naj-
Na novi zvoeni aparaturi
najfenomenalnejši velefilm slovi-teja pevca Poljaka
Jana KUpute

3Iagda Schneider — Fritr Schulz Otto Wallbnrg — Ida Wiist
Najnovejši UFA zvočni tednik.
Predstave ob 5., 5., 7. in 9» zvečer
Predprodaja vstopnic od pol 11. do pol 13. ure.
i

G. Seliškar mi je pripovedoval:
—	Zbirka »Trbovlje« je razprodana, novo knjitro poezij sem hotel izdati že pred leti, med tem se je močno izjx>polnila in bi rad šel z njo v svet. toda sedanji čas se mi ne zdi nič kaj ugoden Od »Trbovelj« do zadnjih pesmi se je kajpak tudi pri meni izvršila evolucija. Od eruptivnosti prve dobe svoiesa pesniškega udejstvovanja se usmerjam v globino in strožje presojam svoje naloge. Če bi bil danes izdal »Trbovlje«, ne bi sprejel v zbirko niti polovice tam natisnjenih operni. Izmed novih pesmi mi je najljubši ciklus »Tz zbirke komisarja za ljudsko štetje«, ki je izšel v »Liubljanskerr, Zvonu«. Prav ste pripomnili, da sem se tudi motivično razširil. Ne živim več v »Trbovljah«. zanima me tudi usoda drugih socialno šibkih slojev; opazili ste. da opevam služkinje, predmetne delavce in prebivalce kletnih in oodstrešnih stanovanj.
Ali se delavski sloji splob kaj zanimajo ca poezijo?
—	Zdi se mi, da se celo precej zanimajo: 2e pa bi delavsko Sasopisie v to smer vzgajalo svoie čitatelje. bi lahko bilo zanimanje še večie. V Trbovljah prirejam že več let recitacijeke večero; poslušalcev je vedno zelo veliko. Kaipak. ni vseeno, s kakšr.o poezijo stopiš pred preprostega človeka- — Ni pa prav, da zmerom govore in pišejo samo o delavstvu, ker ie pojem in značaj proleta-riiata mnogo širši.
Kateri pisatelji so Vaše simpatije? Zdi se se mi, da Vam ie bil pri »Nasedlem brodn« posebno blizu vzornik socialnih in družabno-moralnih romanopiscev Emil Zola?
—	Rad priznam, da mi je Zola zares blizu. Pri pisanju »Nasedlega broda« sem imel Zolaja pred očmi glede vsebine, Flauberta pa pri iskanju forme.. Njegovo krasno dikcijo občudujem vedno znova. To je pisatelj, ki je znal pisati! Dalje čislam Knuta Ham-suna, pa moderne Američane in Ruse, izmed prvih osobito Johna Dos Pasosa, ki ga bolj cenim kakor kakšnega Uptona Sinclar-ja, to pa predvsem njegova prva dela, najnovejša so me razočarala. In še enega ne pozabiva: Barbussea, a tudi njega samo v prvih 6pisih.
Kaj še pripravljate?
—	Začenjam pisati nov roman. Skušal bom zajeti vse pomembne kulturne in druge pojave, ki so se v zadnjih dveh desetletjih zgodili v Ljubljani. V njem bo zastopana obsežna galerija naših znanih osebnosti. Roman bo nekaka avtobiografiia v pripovedni obliki. Dalje pripravljam dramatsko delo. V svoji drami hočem pokazati, kako ne-smiselen je sistem, ki je tolikanj povzdignil stroj. Sai je stroj eden največjih povzročiteljev današnje krize in brezjsoselnosti. l~>Tama bo napisana že v enem mesecu, za roman pa je treba mnogo več časa in ne morem reči. kdaj bo dovršen. Sedaj zbiram gradivo, ki ga je obilo.
In Vaši stiki z našimi Američani?
Že v začetku svojega literarnega delovanja sem navezal stike z našim emigrant-stvom v Ameriki Delavski listi so z navdušenjem priobčevali moje pesmi in prozo in tako je skoraj vsa moja proza bila objav-liena v tamkajšnjih časopisih in revijah. Ob tej priliki bi rad poudaril tole: V zad-
njih mesecih je v naši literaturi i neko neverjetno naglico vzklil kult angleškega pisatelja naše krvi — Adamiča. Nobenega povoda ni, da bi odrekal Adamiču važnost in j>omembnost v ameriški literaturi, tudi se ne maram prerekati s smehom, ki ga v njegovih delih nikjer ne izsledim, pač pa zamerim našim ljudem tole: V Ameriki živi več kakor četrt milijona naših ljudi. Ti ljudje imajo svoje časopisje, ti ljudje so si v štiridesetih letih svojega emigrantstva ustanovili — skoraj bi rekel svojo lastno ame-riško-slovensko literaturo. Med njimi so lite-rati, ki tudi v tridesetih letih svojega emigrantstva niso pozabili svoiega jezika (Ivan Molek. Frank Zaje, Slabe in cela vrsta drugih). Na vseh teh, ki so našemu emigrant-stvu ohranili jezik in ki se vidno in z uspehom bore v svojih lastnih vrstah, pa ni pri nas niti besedice! Poudarjam, da bi brez teh ljudi že zdavnaj bilo konec naših tiso-čev v Ameriki, in poudarjam, da jih tudi bo, ko bodo le-ti poslednji borci padli.
Odtod sva se vrnila k razgovoru o »Nased lem brodu«. Knjiga, ki obsega ve? kot 400 strani, ie eden največjih izvirnih slovenskih spisov zadnjega desetletja. 'Značilna nota. ki jo daje Tone Seliškar svojim epičnim spisom, slonečim na realističnem opazovanju okolja in materialističnem razčlenjevaniu ljudi in njihovega živlienfa. famči »Nasedle mu brodu« za uspeh med občinstvom. Vedno smo tožili, da pisatelji zanemarjajo naše sodobno življenje in današnje pojave, ker ie udobnejše pisati o preteklosti nego o krvaveči sedanjosti. Tone Seliškar se Je opogumil in je po svoje epsko izoblikoval kos na-
šega sveta in današnjega življenja. V ospredje je postavil enega najbolj perečih problemov zapadnega Človeštva: krizo zakona, problem rodbine. Ali ga je režil? Ali pa je samo kakor zdravnik pokazal, kje je gnojno središče in kje zdravje? 0 rsem tem in še o mnogem drugem se bo čitateli lahko pogovarjal neposredno z avtorjem, ko bo či-tal njegov »Nasedli brod«. Nič boljšega ne bi mogel povedati pisec v razgovoru, kakor je povedal in nazorno pokazal v 6vo;em spisu.
„Turandot" v ljubljanski operi
V deloma izpremenjeni razdelitvi nekaterih partij smo včeraj prvič v novi sezoni poslušali Puccinijevo lirično dramo »Turan-dot« z dirigentom Neffatom in režiserjem Šestom. Turandot je pela ga. Majdičeva kot gost Liu ga. Ribičeva, ki ie menda vskočila za go. Gjungfenac-Oavellovo že po izvršene tisku lepakov. Kalafa g. Marčec. Timura s. Zupan, trojico ministrov gg. Janko. Banovec in. če se ne motim, mesto Rusa g. Mohorič. dalje so sodelovali še gg. Golovin. Magolič. Frelih ter pomnoženi zbor.
Kliub prizadevanju mladih italijanskih komponistov, odvrniti pozornost od ooere ter io koncentrirati na koncertno simfonično glasbo, ni italijanska opera še prav nič izgubila svoiega hindamentalnega značaja !n pomena niti doma, niti izven doma-
Najmočnejše trlasbeno izrnžanie. glasbeno izživetje so našli fn še vedno iščeio italijanski skladatelji v tradicionalni »melodrami«
v najširšem pomenu besede, za starejšimi mlajši Mascagni, Leoncavailo. Puccini, Gior-dano, Montemezzi. Zandonai. in pri nas že deloma poznani* še mlajši Wolff-Ferrari, Respighi. Alfano. Malipiero, Pizzeti itd. Zdi se pa, da vsi ti novi ne bodo še dolgo mogli izj>odriniti z odra naipriljubljenejšib in najpopularnejših tovarišev romantične smeri, med njimi zlasti ne genialnega melodika in spretno, trezno računiajočega. silno glasbeno potentnega Puccinija »Turandot« je manjšim odrom zaradi velikih nastopajočih mas obsežnega sceničnega aparata bogate, razkošne opreme in odHčnih pevcev težje dosegljiva in zaradi pravljične snovi sodobnemu. treznemu, razumskemu interesu poslušalca dokaj oddaljena. Dokaj slabo obiskana predstava in nien materialni prihod ni mogel računskega vidika, kriti naporov in stroškov za naše razmere r>rav odlično podane »Turandot« Za naše razmere izvrstno w> bile porazdeljene in izvajane tudi vse velike in male partije. Tako ie gdč. Majdičeva podala princeso močno dostojanstveno in rx> težki naporni pevski p1 a ti presenetljivo sigurno in lahkotno: nagrajena je bila z 7a=lu?enim aplavzom. G Mnr-čec ie bre^dvomno glasovno napredoval. Mešana lirsko - junaška ulo^a Kalafa mu ie glasovno lepo uspela, položiti pa bi mu nedvomno kazalo več pozornost v igro. Zdi se, da absorbira r>etje vse niegove moči in mu flh za i?ro ostane le malo Oa. Ribičeva more dostojno nadomeščati go Gjungjenac-Ga-vellovo: zelo radovplini smemo hiti z g. Zupanom. zabaven, gibčen, pevski dobro izenačen je ministrski trio, v zboru se je sem-
dfcrommedšfi. metri zadosbOo zaMeram tega,
zaposrtaivljenega dela javnih uslužbencev. Kar sem mogel jaz pomagati!, sem pomagal, ali P®"i obilici poslov bi bili dostikrat na zadevo lahko pozabili, aiko ne fotf obe omenjemi gospe trkali na našo vest. Ce se imajo torej starouipokotjene tobačne delavke komu zahvalit; za skromni pribolljšelk, ki so ga dobLle, se morajo v prvi vrsrtri zahvaliti požrtvovalnost} lm izredni vafaraj-nostfl ravno tema dvema gospema. — Dr. Albert Kramer, nar. poslanec IjubljanskL
Naše obuvalo Je nepremoč-Ipvo in trdno
pa bodisi, da gre za smučarske, lovske ali športne čevlje, gojzerje ali škornje, kajti izdelano je iz najboljše inoz. juhtovine in čvrstih podplatov. Mi smo specialisti za te vrste čevljev. Delamo jih po meri, na željo pa tudi po številkah. Naši izdelki se mehko oprijemljejo noge in se ji popolnoma prilegajo, če si jih nabavite, boste imeli trajno veselje z njimi. Cene so nizke. Pi-žite po prospekte!
BRATA NAGLIC,
industrija čevljev, ŽIRI
ti— 25 letnico umetniškega udejstvova-
nja bo praznoval g. Peček Baj-ain, čilan našega gledaliiSoa v petek 11. t. m. v opernem gflediališču. G. Peček je priljubljen član našega ansambla im ima v vseh slojih našega prc-bi'vai'st/va »teviHme prijatelje. Za njegov jubilej se uprizori v petek 11. t. m. opereta >Emka«. Vstopnice so v prodaji" pri dnev-E-i blagajjini v cfperi od srede 2. it. m. dalje.
u— Komemoraeija na grobu dr. Oražna. Kakor vsako leto bo tudi letos na grobu največjega dobrotnika naših akademikov blagopokoJnecra dr. Ivana Oražna majhna spominska svečanost. Obstajala bo iz krat-keea nagovora in žalostink, ki jih zapoje Akademski pevski zbor. Vabljeni so vsi prijatelji, znanci in zlasti akademiki, da se ndeleže komemoracije, ki bo v sredo na dan vernih duš ob pol 15. na starem pokopališču pri. Sv. Krištofu.
13— Umetnostno zgodovinsko društvo priredi ju-tri ob 15. ogled mestnega magi-gj-Strat,* in starejših znamenitih hiiš v cl<o-Bci. Vod.il bo g. spomeniški foonservator dr. Fran Štele. Povabljeni so pri|jatelji umetnosti brez izjeme. Če bo deževalo, ee ogied preloži. Sestanek pred rrna^fitratcm.
u_ Literarni večer like Waschtetove
ee bo vršil v petek 4. t m. ob 8. zvečer k društvu »Krka« pni Miiikli6u. Ga Illka Wiaschteftova :bo brala odilomsk iz svojega Se nenaitisnjenega romana >Vražje dekile<. Rcamam se dogaja na Doleedsikem. Ga lika. Vaschtetova je izdala že več knjig, izmed ka.tenrh je najbolj znan romam >Umirac'oče duše« Iz baročme Ljubljane. Zaito je pričakovati za ta njen večer ve&ikega zamima-nj-a. Vstop je vsakomur prost!
u— Spored koncerta baritonlsta Borisa Popova. Koncert je dvodelen. Prvi deO obsega naslednje skladbe: RimisfeinKorzakov >Prorok«, Grečaniinov >Smirtc Barodin Vol-ifka aria iz opere »Knez IgorcMusoirg-Ariija iz opere »Hovanš&ina«. Čajkovski Arioa Iz opere »Jolanta«. Rečkunor > Morje« pisim. V II. delu je na iprvem mestu Massanet z arijo iz opere »Herodiaida«, ar (to sledi Gerbič s pristnim slovensdoim samospevom »Pojdem na prejo«. Zatem zapoje Rubinsteinovo arilio }E opere >Neron< Rosamitfevo arijo Figaira iz opere »SeviTj-ski br:rvec< dn dve španski pesmi Peresa Soriana ,B1 Guiitarrlco« in Jose Padiilla »KI Relncarioc Na klavirju spremlja od-K^toega pevoa kapelnik dr. švara. Iaredne kvalitete odličnega pevca nam nudijo prvovrsten umetniški užitek. Predprodaja vuitopnic v Matičen! knjigarni na Kongres-n«am trgu.
u— Danes na praznik ob 11. dop. vele-EUnimiva filmska matineja Z KI) v Elitnem kinu Matici. V filmu »Ingagi«, ki ga bo predvajala ZKD danes ob 11. dop. ter bo predvajala ZKD jutri ob 11. dop. ter še dva dni ob 14.15 bomo videli veleza-niimivo življenje v pragozdu. »Ingagi« se Imenuje gorila, strah in trepet pragozda. Najnapetejši prizor, ko gorila, močan, orjaški samec, ugrabi žensko; ženska je iskala zelišča, ki jih rabijo zamorci za
^CS|@9fff9€I
pomoč
reg. pomožna blagajna v Ljubljani
Mencingerjeva ulica 4
pobira
izjave in pooblastila članov »Vzajemne pomoči«, reg. pom. blag. v likvidaciji.
Informacije in tiskovine dobite v začasni pisarni, Mencingerjeva ulica 4, oziroma pri naših zaupnikih.	12771
zastrupljanje svojih suMftnfli konic. Le n
težavo se je lovcem posrečilo rešiti ubogo zamorko iz nevarnega objema.
u_ Akademijo priredj 19. t. m. društvo »Tabor« v velikj unionskl dvorani. Na/sto-
pfiflri bodo pevski, mamdoli!nistro&n-i din drsim a-matična odsek z zanimivim dn pestrim sporedom. črlstj dobiček prireditve je namenjen fondu za opremo prenočišča za brezposelne, ki ga gradi društvo »Tabor« na Viču.
u_ Dramatični odsek »Tabora«. Dramatična vaja drevi ob pod 8. točna Ven!
u_ Predavanje o Kavkazu. SPD pniredi
v torek 7. novembra svoje drugo letošnje pnedavanije. Povabilo je dunajskega alpinista Hansa Sleealka, ki bo pripovedoval o svoijdh turah v Kavkazn. Opozarjamo že danes planince, da se gotovo udeleže te zančmiive prireditve.
u_ ^Martinov večer« žentpetersfaJh C.
M. podružnic bo 5. t. m. v steklenem saJo-nu kolodvorske restavracije. Na sporedu je godba, bogait srečalo v, lricfftaaitja gosike dn dr. Prujatedj C. M. dmižhe, ne pozabite prirtii! Zadnji družabni večer je biil lep, še lepši 'bo ta.
u— Štetje posetnikov grobov. Društvo Skrb za mladino priredi tudi letos štetje posetnikov grobov. Vse obiskovalce grobov prosimo, da darujejo vsaj po en no-veo, da se bo lahko ugotovilo število obsikovalcev. Vsi nabrani denarni darovi se bodo porabili za pomoč in ohranitev najrevnejše dece.
u— Reklama je za vsako podjetje to. kar (je hrana za naše telo. Dobra reklama je vedno po ceni in koristna za vsako podjetje. Reklama mora biti shematična in učinkovita Katko se to doseže, Vas nauči v treh mesečni! po dve uri na teden Tečaj za reklamo in oglaševanje, prti Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Pražakova ulica 8-1.
u— Novi trgovinski lokali v škofiji, šfo-fijski ordinarijat namerava stran škofijske palače ob Pogačarjevem trgu, kjer so zdaj razne branjevske lope, preurediti v trgovinske lokale. Lope bodo te dni odstranili.
u_ Najmodernejši brivski in damski
salon v palačj Grafike se priporoča.
u_ Žensko vzgojevalno in podporno društvo Mladika v Ljublfjani ima svoj občni zbor v četrtelk, 3. t .m. ob 4. popoldne v družb, pisarni, Bethovinova uilica 2.
u_ Nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini je namesto danes izjemoma v petek 4. t. m. Informacije in posebne plesne ure dnevno.
u_ Ivan Martine, slikar, Strelišika uMca
št. 24 se ,priporoča za vso, v to stroko spadajoča dela. Gene solidne. Telefon št 23-04
Iz Maribora
a— Manifestacijsko zborovanje JRKD v Mariboru. V nedeijo 6. t m. bo ob pol 10. dopoldne v veliki dvorani Uniona v Mariboru manifestacijsko zborovanje JRKD za mariborsko okrožje. Na shodu bodo poročali ministri gg. dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, Ivan Mohorič, inž. Lazar Radivojevič in Jtiraj Demetrovic. Somišljeniki, udeležite se polnoštevilno tega zborovanja, da pokažemo, da smo tudi tu ob severni meji budno na straži jugoslovenske nacionalne misli in poborniki narodne solidarnosti!
a— Odkritje nagrobnega spomenika Poldeta Modicu. Danes ob pol 15. bodo odkrili prijatelji pokojnega Poldeta Modica na njegovem grobu, ki .leži vzhodno od kapelice na pobreškem pokopališču, nagrobni spomenik, krasno delo kiparja g. Soj-ča, ki predstavlja žalujočega popotnika.
a— Prispevajte k Pomožni akciji- Odbor Pomožne akcije, ki miu načeluje mestni župan dr. Lipold. bo naslovil na prebivalstvo poseben oklic, v katerem ga bo naprosil, da podpiTa humano stremljenje Pomožne akcije in prispeva po svojih močeh, da se omili velika beda ter v najtežjem letnem času pomaga siromašnim slojem.
a— Strokovna izobrazba mariborskih lasničarjev bo tudi letos napredovala z nadaljevalnim tečajem za damsko frizira-nje, ki bo prirejen s podporo kr. banske uprave po njenem zavodu za pospeševanje obrti v Mariboru. V tečaju se bodo poučevali naslednji predmeti: ondulacija, vodna ondulacija, lasiničarstvo, barvanje las. Predaval bo znani strokovnjak gosp. Riedi, ki je tudi lani uspešno vodil enak tečaj. Tečaja se bodo udeleževali pomočniki iin pomočnice, vajenci iz zadnjega let-
(tJataJentna pontoe
reg. pom. blag. v Ljubljani, Mencingerjeva
ulica štev. 4, javlja članom Vzajemne pomoči, reg. poni. blagajne T likvidaciji na Jesenicah in okolici, da naj se glede »Izjav in pooblastil« oglasijo pri
g. Hrastu, Jesenice
12771
ter tam malo zamajalo, no predstava po zaslugi gg. Neffata in Šesta ni za lanskoletno v lepoti in gladkosti prav nič zaostajala.
—č
Pianist Ivan Noč
honcertira v Beogradu
Odlični slovenski pianist rorof. Ivan Noč bo priredili svoj pr-vi koncert v letošnji sezoni dne 3. t. m. v Beogradu (dvorana Kolarčevesa Narod, urniverzriiteta).
Mladi umetnik je dosegel doslej doma in v tujini prav lepe usipehe in se je kiuub svoji mladositi povzpel že do pianista mednarodnega slovesa. 'Inozemska kritika je prinašala o njem navdušene ocene. Na sporedu beograjskega koncerta ima med drugim velikj Bachov koncert za orgltje v lastni priredbi za klavir; s to skladbo si je povsod pri'borili izreden uspeh.
Opozarjamo beograjske č it atol je na ta nastop našega umetnika
»Zvonček«. Izšla je prva številka novega letnika tega našega mladinskega mesečnika ki ga ureja književnik dr. Pavel Kar lin. Obsežen zvezek za septemfber in oktober) prinaša na uvodnem mestu Pod-rekarrjevo risbo, nato pa slede prispevtfci: človek _ otrok prirode (dr. Roman §av-nifk); Ugrabljeni fcrafljeviič (Vinko Bitenc) Stepamčičev gosnod (Manica Komanova); Osiovri triiie stavfcii (Danilo Gorinšek); Gorenjske otroške popevke (Manioa); Bobi Neepodobj (Maritja G-rošlijeva); Kaj je povedal boter Matfjaž (Oskar Hutdailes); De-
ček Qz sirotišnice (A. Adamič) in razni drugi prispevki Biitenca, B. V. Radoša, Viktorja Pirnata, Ivana Albrehta, Vence-slava Wdnklerja, J. Vrbe in drugiih. številka je obilno ilustrirana
Recitacijskj večer v Ptuju. Dne 4. t
m bo v ptmjskem gledališču večer zbornih recfirtacitj, ki ga pripravlja znani igralec g. Mirko Kaukler. G. Kaukler je sedaj v zvezi z »Dramatičnimi društvom« prevzel skrb za novo gledališko sezono v Ptuju. O omenjeni, za Ptuj svojevrstna prireditvi je izjava našemu sotrudnilku to-le: »K delu sem pridobil literarni klub tukajšnje gimnazipe. živo stremim pomesti z odra konvencionalno diletantstvo, krt se je včasih tako banal.no šopirilo. Z resnim po-glablflaniem skušam razrviijatfi duha čistega umetniškega ustvarjanja Da ustreženi svojemu stremljenju, boni postavil 4. novembra na ptujski oder Mirana Jarca edinstve-aui pojav modeme dramatske pesnitve »Vergerilj v prostoru in luči nove in scen a oije«. Kakor de nadalje izjavili, namerava za razlifko z g. Delakom izvajati pesniška dela brez vsake tendence. »Skušal bom z vso pdastiko govorjene besede, mje meflodi-bo in ritmom, prodreti duhotvoru na dno. Upam, da bom zbor tako notranje uglasB, da bo prišla umetnina vsa do svodega te-raza«. Izrazil je željo, da bd v Ftutju nar daljevala to d-eflo ljubi!}amska drama s svojimi gostovanji. Pole« Jairčevega »Venge. rlja< bodo zborno recitirali Kosovellove »Borc<, »Psalim« to »Pogovor z neznanim« ilo Župančičevo »žeblftarciko.«
učne ck>be ter mojstri, Id bi se radi
izpopolnili v posameznih panogah lasni-čarske apretnosti. Prijave se oddajajo do 10. t. m. pri načelniku pomočniškega zbora g. Knezu v brivnici g. Gjurina v Jurčičevi ulici 9.
a_ Izprememba avtobusnega voznega
reda. Ker bo na Vseh svetnikov ves avtobusna promet osredotočen na progi Glavni trg-Pobrežje, se ulkinejo popoMamSke vož-mjje na progah: MarilborJijimbuš-Ruše z odhodom ob 15. z glavnega kolodvora hi 15.10 z glav. trga, Maribor-Pesnica z gl. trga 14.52 iin gl kolodvora 15, Maribor-9v. Peter z gl. trga ob 17. umi.
a_ Današnje vožnje z avtobusi. Da bo
mogoč hitrejšii promet na progi Glavni trg. Pobrežje, bo mestno avtobusno podjetje prodajalo na glavnem trgu vozne listke v predpTodaji. Opozarja se občinstvo, da naij se poslužuje teh predprodajnih voznih listkov, ker tega dne ne bodo šoferčii toda-oaK, listkov. Pri vstopanju v avtobus mora vsak potnik oddati vozmi listek šoferju da ga uniči. Listke za vožnjo nazaj morajo potniki ohraniti in spet pri vstopu v avtobus pokazati šoferju.
a— Ureditev današnjega voznega prometa na pobrežje. Predstojništvo maribo--ske mestne policije odreja, da je danes od 12. do 19. ob priliki obiska grobov na Po-brežju zaradi varnosti in neoviranosti prometa pešcev prepovedan na Pobreški cesti vsak vozni promet, izvzemši avtobuse, ki izvršujejo na tej cesti svojo koncesio-nirano obrt. Vsa vozila, namenjena na pokopališče, smejo voziti samo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste, kjer se morajo ustaviti.
a— Uradni dan Zbornice za TOI v sredo odjpade in bo šele prihodnjo sredo 9. t m.
a— Mariborske brivnioe bodo danes odprte od 8. do 12. Obenem se obvešča javnost, da je s 15. oktobrom nastopil zimski odpiratai red. po katerem se odpirajo brivski in damsko frizerski lokali vse do 15. marca ob 7.30 zjutraj, zapirajo pa se tako kakor dosedaj.
a— Huda prometna nesreča na Tržaški cesti. V nedeljo ponoči okrog 23. je pri-vozil z veliko brzino po Tržaški cesti v smeri proti mes^u 19-letni Kurt Kopič, sin trgovca Karla Kopiča z Aleksandrove ceste 77. Na sedežu za njim, tako zvanem sociusu, pa je sedel 22-letni brivski pomočnik Edvard Bischcf iz Krčevine. V trenutku, ko sta motociklista pridrvela v bližino Delavske pekarne, je privoeil s stranske ceste na Tržaško cesto neki osebni avtomobil, v katerega se je motocikel zaletel z vso silo. Nastal je grozen trušč in na cesti sta ofoležala oba motociklista poleg razbitega motornega kolesa težko ranjena in v mlaki krvi. V nekaj minutah je prispel na lice mesta rešilni avto, ki je hudo razmesarjena vozača prepeljal v mariborsko bolnišnico. Medtem pa so Ko-pičevi sorodniki že naročili drug avtomobil, ki je smrtno nevarno ranjenega Kopiča, ki ima hude poškodlbe na glavi in levi nogi, prepeljal naglo v Gradec, kjer so ga na kliniki operirali. V mariborski bolnišnici pa je ostal v oskrbi ponesrečeni Bischof, ki ima zlomljeno desno nogo in desno roko. Kdo je nesrečo zakrivil, bo ugotovila preiskava. Avtomobil, v katerega se je Kopič zaletel, je vodil šofer Franc Supančič, uslužben pri lastniku av-totaksnega podjetja in mehanične delavnice Volkerja na ZrinJSkega trgu.
a_ Tovarna mesnih Izdelkov Mlhae!
Hohmjec, preje Rudolf We!le, Krčevtaa, do sedaj telefon štev. 22-37 od danes napred telefon št 29-35.
Iz Celja
e— Mestni avtobus bo vozil danes poleg
rednih voženj na Dobrno tudi v Vojnrik in nazaj. Iz Celja bo odhajal ob 14. in 18., iz Vojnika pa ob 14.30 in 18.30.
e— Štetje obiskovalcev grobov se bo. kakor vsako leto v Vseh svetih, vršilo tudi danes na celjskih pokopališčih. Društvo Rdeči križ bo nabiralo pri vhodih prispevke za najrevnejše in proei občinstvo, d« Di s prostovoljnimi prispevki pomagalo lajšati bedo
e— Usoden padec v jarek. Ko se je 27*
letni Franc Rozman s Svetja, rudaT v Le-povmi pri Koprivnica, vračal v nedeljo zvečer z dela je padel v globok jarek in si hudo poškodoval čelo in vrat
NOVOST!
Pravi ženski, ruski, modni snežni čevlji iz usnja s krznom kakor tudi smučarski čevlji in gojzerce za dame in gospode, nepremoč-ljivi, se dobe s pismeno garancijo najceneje pri
ANTON ZONTIČ
Celje, Gosposka ulica.
Sprejemam tudi vsakovrstna popravila, kakor čevlje iz usnja, snežne čevlje in galoše.
Cene nizke!	Postrežba točna!
12790
e— V celjski bolnici je umril ▼ nedeljo 3 letni posetnikov sin Franc Prah z Rjavca pri Rogaški Slatini, v ponedeljek 31. oktobra pa 60 letni dninar Franc Breznik iz Luč. Skupno je umrlo v oktobru v Celju 22 oseb in sicer 4 v mesto in 18 v bodici.
e— Nabavite si nove srečke drž. razredne loterje, ki jih dobite v oelj6ki podružnici »Jutra«.
e— Mestni kino predvaja d«nes ob 16.30, 18.30 in ob 20.30 veličastni orientalski zvočni film »Kismet«. V javnih vlogah Vladimir Sokolov, Dita Parlo in Gustav Froh-lich. Foxov zvočni žumal. Jutri bo rcred-stava ob 20.30.
Iz Trbovelj
t— Počastitev spomina v vojni padlih vojakov. Na inicvjaitivo »Zveze bojevnikov« je bdi v nedeljo dopoldne počaščen spomin v svetovni voini padlih junrkov ob številni udeležbi prebivalstva. Službo božjo (je opravil vojni kurat v rezervi, g. ka-tehot Ratej, ki je imel v cerkvi pietete poln govor v spomin ze domovino padlih junakov. Po elužibi božji se re zbralo pred spomenikom na glavnem trgu mnogobroj* no občinstvo. Pevski zibor je zapel ganljivo »Oj Doberdob«, nakar sta govorila spominska govora g. katehet Ratej in častni predsednik »Zveze bojevnikov« g. S*au-degger. Na spomenik ie b&lo položenih veliko cvetic in venca »Zveze bojevnikov« m »Udružema invalidov«.
t— Pomožna akcija za revno rudarsko deco. Kolo rugoslovenskih sester sklicuje za petek. 4. t. m. ob 19 n« Soli TrbovV-— Vode sestanek, na katerega vabi vsa društva in korporartfie. Vi hočejo sodelovati pri presikrbU revnih rudarskih otrok za mo. Naprošajo se, da pošljejo svoje po-
/ V • •
Lažje in brez t rudo
pere
ALBUS-terpenf inovo milo.
Raskrojilna moc terpentinain ALBUS-mila nudita v ALBUS-terpentinovem milu
idealno pralno sredstvo. Lahko,brez truda in bolj naglo.belo in čisto pere ALB U S -ter pentinovo milo.
oblaščene zastopnike, da bo možno ustanoviti pomožni odbor, ki naj izvede to akcijo.
t— Srečke državne razredne loterije so
dospele, ker bo žrebanje v par dneh, naj jih igralci čim prej zamenjajo.
Iz Kamnika
ka.— Kamniška »Lira« v radia. Nad vse
pričakovanje uspeli koncert, ki ga je izvajala »Lira« ob proslavi svoje 50 letnice, bo ponovila 3. novembra zvečer v radiu. Pesem kamniških iirašev bosta prenašali tudi zagrebška in beograjska postaja. Lira je prejela tudi vabilo, da sodeluje na novinarjem koncertu v Ljubljani. Nobenega dvoma in zapreke ni, da se Lira vabilu ne bi odzvala.
Iz Hrastnika
h— Združeni pevski zbori iz Hrastnika in Dola bodo zapeli danes popoldne ra dolskem pokopališču več žalostink.
h— Himen. Poročil se je ▼ nede3|jo gospod Jože Martin čiS, absolvent rudarske šole, uelužiben pri našem rudniku, z gdč. M.i!ko Golouhovo. Čestitamo!
h— Kino Narodni dom ostane danes na praznik zaprt.
Iz Ptuja
J— Profesor g- Leon Rey je imel v nedeljo ▼ mestnem eledališču zanimivo predavanje o sveti gori Atos s spremljevanjem ski-optiinih slik. Predavanje je prevajal ▼ slovenščino učitelj g. Dušan Šestan. Prisotni poslušalci so e. profesorja nagraditi * velikim aplavzom.
j— Kino »RdeFi krilc bo predvajal ▼ torek ob 20. >Veselo kavalerijo«, ▼ sredo in četrtek pa >Ne verujem več ženi« s Rihar-dom Tauberjem.
Spori
Kako je b3o v Splita in Milanu
Kakor smo že včeraj kratko poročab, je zagrebška Coincordia v Splitu odločila prvo finalno tekmo za državno prvenstvo z 2:1 (1:0) v svojo korist, medtem ko je enajsto-rica BSK na meddržavni tekmi z milansko Ambrosiano doživela katastrofalen poraz 1.-6 (0:5). O obeh teh važnih nogometnih dogodkih so zanimive še naslednje podrobnosti.
Tekmi v S p 1 i t u je prisostovalo nad 5000 gledalcev, med njimi številni oficielei zastopniki z banom primorske banovine na čeki. Tla na igrišču niso bila najboljša, kar je še bolj povečalo nervozno igro, ki sta jo pokazali obe moštvi od početka. Pozneje sta seveda obe enajstorici napeli vse sile, da bi dosegli rezultat, pri čemer pa je imela Concordia večjo srečo. Po splošnem mnenj« je bila Concordia slabša od Hajduka, vendar je znala čuvati svoj gol in spretno iz^biti dve ugodni priliki, ki sta zadostovali za zmago. Pri Hajduku so bili vsi igralci dobri, toda kot celota niso igrali koristno. kar velja pred vstrm za notranji trio, ki se je izgubljal v odvisne kombinacije. Sodnik g. Far ris je imel zaradi splošnega razburjen ;a med gledalci in igralci zelo 'c/ko stališče.
V Milanu je nastopil BSK po dolgoletni prekinitvi športnih odnosa j ev med Italijo in Jugoslavijo v tamkajšnjem stadicara »Civica Arena« proti prvorazredni Ambro-siani. Tekmo je obiskalo okoli 12.000 gledalcev, med njimi tudi naš generalni konzul Prodanič z osobjem konzulata in juge slovenska kolonija. Ze sam rezultat obeh polčasov (0:5, 1:1) kaže, da sta bili obe polovici igre popolnoma različni in je bila prva polovica abnormalna. Katastrofalno razliko pred odmorom je zakrivil vratar Gazzari, ki je igral pod vsako kritiko Ta njegov diletantški nastop izvira baje odtod. ker so ga pred tekmo nagovarjali neki sporthi borzijanci za pridobitev k nekemu italijinskemu klubu in je iz nemira pred njimi izgubil glavo. Po odmoru je prevzel mesto vratarja Glaser, ki je bil enakovreden z ostalimi deli moštva BSK je bil v polju popolnoma enakovreden nasprotnik Ambrosiane. Njegova slaba stran je bila pač v tem, da pred vrati ni znal izrabiti številnih zrelih situacij. Častni gol za nje-
re barve je zabil Marjanovič v 41. min.
Ambrosiani sta žela največ uspehov famozni Meazza — ki se je nalašč za to tekmo pripeljal iz Prage — in Levratto. — Tekmo je sodil povsem objektivno italijanski sodnik CarniolL Nastop Beograjčanov je kljub visokemu številčnemu porazni sprejelo milansko občinstvo s splošnimi simpatijami
ASK Primorje (Inogometna sekcija). Danes igrajo juniorji z juniorji Svobode. Ob 14. mora biti v garderobi prva garnitura Tumorjev: Strnad, Petrič L in IL sigurno. V sredo od 16. strogo obvezen trening za vso nogometaše.
SK Svoboda, Ljubljana. Danes ob 14. se morajo javiti v garderobi na igrišča Primerja: Gorenc, Dečman, Demovšek, Bervar, Serše, Simčič. Kržan, Boncedj IL Smrekar, Veljkič, Habicht II., Saje, Blatnik. Igramo ^ juniorji Primorja. — Predsednik.
SK Svoboda, LJubljana. V nedeljo 6. t m. bomo igrali v Mariboru proti ISSK Mariboru. Pozivamo vse člane, ki se žele udeležiti te tekme in potovati z nami ▼ Maribor, da se takoj javijo pri predsedniku (Delavska zbornica, L nadstropje). Vožnja v Maribor in nazaj ter kosilo stane 50 Din. Prijave sprejemamo do petka.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20-Torek, 1. novembra: ZloSn in kazen. Izve«.
Znižane cene. Sreda, 2.: Lopez. Sreda. Četrtek, 3.: Gospa Inger. A.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20. Torek. 1. novembra: Rigoletto. Izven. Zn*
žane cene. Sreda, 2.: Zaprto (generalka). Četrtek, 3.: Zaljubljen v tri oranže. C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČ«
Začetek ob 20. Torek, 1. novembra: Friderika. Sreda, 2.: Zaprto. Četrtek, 3-: Za narodov blagor. C.
Ekonomična m
T U
štedi za Vas!
Velika svetlobna moč
neznatni stroški porabe elektr. toka
dovršena, kakovost!
NG S R A M
ŽARNICA!
Dr. Ivo
Ič in dr. Fran Skaberne
odvetnika v Ljubljani vljudno naznanjata PRESELITEV svoje odvetniške pisarne
na Aleksandrovo cesto stev. 6
mezz. vhod Beethovnova 14, palača DTJNAV v Ljubljani. — Lift. V LJubljani, dne 31. oktobra 1932.
Telefon 2002.
12644
Gospodarstvo
Omejitve uvoza in trgovinska bilanca
Dnakanične uvozne omejitve v oblici prohibifcrvnih carin, uvoznih dovoljenj, > kontiagentov itd., ki so v veljavi v večina evropskih držav, so danes brez dvoma največja o-vira za zboljšanje gospodarske konjunkture v Evropi. Dočim vodi naša država nadalje razmeroma zelo liberalno trgovinsko politiko brez izjemnih ukrepov proti uvozu, so v drugih državah iz napačnega nacionalnega egoizma izvedli vrsto ^ukrepov, da bi izsilili zmanjšanje uvoza, češ da 6e bo potem z bolj šala trgo» vinska bilanca. Sedaj ko je dana možnost presoditi uspehe te politike, pričenja vendar prodirati spoznanje, da politika zapiranja mej proti uvozu ni prinesla zaželje-nih uspehov. Zlasti se niso skoro nikjer uresničila naivna pričakovanja, da bo »skrčen uvoz prinesel zboljšanje trgovinske bilance, zakaj vzporedno s skrčenjem uvoza je prišlo tudi nazadovanje možnosti jzvo-xa. Tako je večina držav z drakoničnimi trvoznimi omejitvami dosegla le to, da se i« obseg zunanje trgovine skrčil na približno eno tretjino normalnega občega. Tako skrčen obseg zunanje trgovine pa je končno hudo poostril težkoče pri plačevanju anuitet z« zunanje dolgove, kajti te anuitete so v državah Srednje Evrope do: segle že eno tretjino do polovice vrednosti vsega izvoza.
Trgovinska bilanca se je v državah, ki so uvedle draiko nične uvozne omejitve.^ ves činoma poslabšala, zlasti v Franciji (kjer je pasivnost hudo narasla), pa tudi v Češkoslovaški, Madžarski itd. Zagovorniki politike uvoznih cmejitev trdijo sicer nadalje, da bi bilo poslabšanje trgovinske bilance še občutnejše, če ne bi bilo uvoznih omejitev. Ti politiki pa si stvar predstavljajo vse preveč enostavno. Ne zavedajo se dalekosežne povezanosti med uvozom in izvozom. Tudi pri nas se pogosto ?mje bojazen, češ da pri hudo zmanjšanem izvozu ne bo možno najti ravnotežja z uvozom. Toda razvoj naše trgovinske bi-
nce nam feaže, da se je s čudovito doslednostjo brez posebnih ovir zmanjšali tudi uvoz, čim je padel izvoz. Naša trgovin* ska bilanca za prva 3 letošnja četrtletja je navzlic hudemu padcu izvoza pasivna le za 88 milijonov Din, dočim je biila leni v istem razdobju pasivna za 119. predlanskim pa za 272 milijonov Din. Zanimiv je t tem pogledu tudi razvoj trgovinske bilance Nemčije. Nemčija je lani vodila še precej liberalno trgovinsko politiko, ki ni dajala drugim državam povoda za omejitev uvoza nemškega blaga. Le tako je bilo
mogoče, da je aktivnost nemške trgovinske bilance dosegla lani ogromno višino 3 milijard mark. Letos pa se je ta aktivnost že zelo zmanjšala. V nemških gospodarskih krogih izražajo zaradi tega upravičeno bo« jazen, da s« bo možnost izvoza se bolj skrčila, če bo vlada uvedla predvidene kontingente za uvoz nekaterih agrarnih proizvodov, zlasti ker nameravajo prizadete države izvesti ostre protiukrepe v pogledu omejitve uvoza nemškega blaga.
Najs'abše izkušnje ima glede posledic kontingentiranja uvoza Francija, ki je prva uvedla kontingente za znaten del svojega uvoza. Zato se je francoska vlada odločila likvidirati ta sistem kontingentov in je iz* vedla že nekatere ukrepe v tem smislu. Tudi v nekaterih srednjeevropskih državah se glede na očitne neuspehe politike radikalnih ukrepov proti uvozu šini odpor proti tej politiki. Prodira spoznanje, da izvoza ni možno dvigniti, dokler bodo obstojale nepremagljive ovire proti uvozu.
Zagovornika uvoznih omejitev so večinoma prepričani pristaši, svobodne trgovine, če govorijo o carinah in uvoznih omejitvah v drugih državah; če pa gre ?.a uvozno politiko lastne države se na mah spremenijo v pristaše najhujšega protekci-jonizma. Pri tem vedno poudarjajo, da je treba uvoz občutno zmanjšati, izvoz pa povečati, kar je prav tako bistroumno, ka- i kor če bi kdo hotel shujšati in se istočasno odebeliti. Vsako občutnejše aktiviranje trgovinske bilance mora povzročiti aktivno plačilno bilanco. Aktivno plačilno bilanco pa more trajno imeti le država, ki izvaža kapital, bodisi, da daje v inozemstvo večja posojila ali pa da naglo odplačuje svoje dolgove inozemstvu. Trajni odtok kapitala v inozemstvo pa ima, oe presega gotovo mejo. lahko za gospodarstvo dotične drža« ve neugodne posledice Prekomerni odtok kapitala v inozemstvo (četudi za odplačilo dolgov) je zlasti nemogoč v državah, ki trpijo na pomanajkanju kapitala.
Kafkor je podoba, ima za prehod h sedanjega stanja v normalne razmere bodočnost princip kompenzacij, ki naj nadomesti sedanje sisteme uvoznih omejitev. Tak prehod je gotovo pozdraviti, zlasti če se bo sistem kompenzacij tako prakticiral. da bo elastičen in da bo omogočal vsako povečanje izvoza pri odgovarjajočem povečanju uvoza upoštevajoč pri tem moralno dolžnost držav upnic, da dopustijo odplačilo dolgov z uvozom iz držav, ki so dolžnice.
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige!
nttl&MMAA
terpentinovo milo hvalijo
Gospodarske vesti
= Novi dopisujoči člani Slovanskega instituta v Pragi. Nedavno smo ob priliki izročitve dekretov o imenovanju za dopisujoče člane Slovanskega instituta osmim zagrebškim gospodarstvenikom podali na tem me>stu kratek_pregled o delovanju tega instituta, posebno na pol in gospodarskega sodelovanja med slovanskimi narodi. Kakor sedaj doznaviamo, so bili tudi i® vrst slovenskih gospodarstvenikov imenovani 4 dopisuitoči Slani gospodarskega odseka Slovanskega instituta, in sicer: minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za TOI v pokora g. dr. Windischer, tmivermi prof. dr. Albin Ogris, narodni poslanec g. Anton Krejči in predsednik Društva denarnih zavodov g. dr. Iv. Siokar.
= Izpremembe v članstva Zbornice ta TOI v Ljubljani. Minist&r za trgovino in industrijo je imenoval za člana v industrijskem odselku ljubljanske zbornice TOI g. inž. Oskarja Dračarja, tovarnarja v Mariboru, za n/jegovega namestnika pa g. Inž. Antona Klinarja, člana uprave Trbovelijske premogokopne dražbe v Ljiub^ani.
— Prvi znaki konjunktumega zboljšanja ▼ Nemčiji. Najnovejše tedensko poročilo nemškega instituta za proučevanje konjunkture ugotavlja, da so viicSnš prvi znaki koniunkiturnega zboljšanja. V septembru se je nazadovanje korujurokrture ustavilo. Število zaposlenih delavcev se ni nič zmanjšalo. Zboljšanje situacije na v vseh panogah enako značilno zaradi tega, ker je druga leta zaposlemje od avgusta na september iz sezonskih razlogov vedno precej nazadovati o, zato je zboljšanje zaposlitve v tem letnem času v konjuraktumem pog,le<iu še važnejše. Po statistiki delavskih sindikatov je bilo ob koncu avgusta zaposlenih
170.01 — 107.87, Trst 293 79 — 296.19; rta In te: avstrijski šiling 875 bL
Curih. Pariz 20.3675, London 17.04, New-york 518-62, Bruselj 72.075, Milan 26.57, Madrid 208.60, Amsterdam 123-175, Stock-holm 89, Oslo 86.80, Kobenhavn 88.80, Sofija 3.74, Praga 15.36. Varšava 58.10. Bukarešta 3.06.
Efekti
Ljubljana. 7*/« investicijsko 4750 zaklj., 7*/» Blair 33 zaklj.. Vojna škoda 175 zaklj., Tvornica za dušik, Ruše 125 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 174—175, za dec. 175—177, 7 odst. investicijsko 46—51, 4 odst. agrarne 23 bJ, 6 odst. begluške 31—31.50, 7 odst. Blair 32—33, 7 odst. Drl. hip. ba.ika 43 bi.; bačne vrednote: Narodna banka 3700—4000, Priv. agnana banka 200—210.
Beograd. Vojna škoda 175, 173.50 zaklj., 7 odst. intvesticijsko 49.50 bi., 4 odst. agrarne 20 zaklj., 6 odst. begluške 30.50, 31.75. 7 odst. Blair 35 bi., 7 od^t. Drž. hit«, banka 41 zaklj., Narodna banka 3900, 3920 zaiklj.. Pri. agrarna banka 214, 210 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.70, Staata-eisenbahngese. 15.7. Alpine-Montan. 11.90.
ker je poceni . . . zaradi
od 100 članor 47 £ nasproti 463 db konca
avgusta, število izvršenih delovnih ur pa se je dvignilo za 2.6 odstotka. Po podatkih industrijskih organizacij pa se je število delovnih ur povečalo za 32 odstotlka. Sta-tistiika delavskega zavarovanca pa kaže povečanje članstva v septembru za 80.000, dočim je lani v septembru članstvo nazadovalo za 250.000. Institut ugotavlja, da se simpotomi konjnndcturnega zboljšanja kažejo bolj v nazadovanju števila nepopolno zaposlenih delavcev, kakor pa v skjupnem Številu zaposlenih delavcev.
= Na sadnem sejnin, ki bo od 5. do 7. novembra na velesejimu v Ljubljani, bodo ljubitelji finega in izbranega sadja dobro in po ugo<finih cenah postreženi. Predmo se založite za zimo s sadjem, počakajte na ta sadni sejem, kjer bo bogata izbira najboljših zimskih sort
= Sprememba v trgovinskem registru-
V trgovinskem registru je zaznamovana naslednja sprememba: Močivnik & Ogrizek, trgovina z manufakituro na debelo je prešla v likvidacijo; likvidatorja: Franc Močivnik in V a Id em ar Ogrizek. Na novo pa je bila v trgovinski register vpisana tvrdlka Močivnik & Drug, trvornica ovratnikov in perila v Mariboru.
— Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. t m. ponudbe glede dobave 6000 kig pečatnega voska, 60 kg iliustracijske barve, 30 kg valjčne mase, 30 kg steklarske barve za niumeratorje, 200 kg bencina, 2400 komadov sveč in 500.000 komadov transpa-rentnih trakov; strojni oddelek pa do 7. t m. ponudbe glede dobave 200 kg bakra.
Borze
31. oktobra.
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. Devizi Berlin^ in Bruselj sta se za malenkost okrepili, dočim je Amsterdam popustil. Od valut se je nudil avstrijski šiling po 875. Na tržišču efektov je prišlo do prometa v 7°/« investicijskem posojilu po 46.50, v 7®/« Blairovem posojila po 33 in v Vojni škodi po 175.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za kaso nespremenjeno po 175. 7°/o investicijsko posojilo je bilo najprej zaključeno po 4650, potem pa po 50. Promet je bil še v 7% Blairovem posojilu po 32 in 33 ter v 6V» begluških obveznicah po 3150.
Deriie
Ljubljana. Amsterdam 2311.79 — 2323.15, Berlin 1363.47 — 1374.27, Bruselj 799-41 do 803.35, Curih 1108.35 _ 1113.85, London 188.42 — 190.02, Newyurk ček 57.26.31 do 5754.57, Pariz 225.77 — 226.89, Pra«a
pene in odlične kakovo' sti • • • Glavno je cena in izborna kakovost
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chicago, 31. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 43-50, za marc 49.25, za maj 50.6625; koruza: za december 24.23», za marc 29.25, za maj 31; oves: za december 15.375-
+ Winnipeg, 31. oktobra. Začetni teča j« Pšenica: za december 46.125, za januar 30.
+ Ljubljanska borza (31. okt) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se: pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa. p!ai> t 30 dneh): baška. 6 kg po 197.50 — 200-baška. 77/78 kg po 200 _ 202.50: sremska, 79/80 po 205 — 210; moka (slov. postaja): baška >0< po 340 — 345: koruza (slov. po« staja, mlevska tarifa): baška. umetno suše-na po 122.50—122.50. za november po 125.5<| do 125, za december po 125 — 127.
+ Novosadska blagovna borza (31. okt) Tendenca nespremenjena. Promet 53 va^ Pšenica: baška. okolica Novi Sad, Somboc, srednjebaška. sremska, 76 kg 149 — 151; baška potiska. 76 kg 154 — 156; ladja Tisa, 76 kg 156 — 158; srednjebaška, 78 kg 150 do 152.50; gornjebanatska, 76 kg 146 do 148: južnobanatska, 766 ksj 144 — 146. Oves: sremski, baški 98 — 102. Koruza, baška, 6remska, nova 60 — 62; za december - jan. 63 — 65; za marc - maj 81 — 83; banatska, nova 58 — 60; sremska, umetno sušena, pariteta Šid 70 — 72; pariteta Indjija 68 do 70; ladja 68 — 70; banatska. nova. sušena 66 — 68. Moka: baška in banatska »Og« in >0gg« 240 _ 250; >2< 220 — 230; >5« 200 do 210; >6< 156 _ 165; 7< 125 — 135; >8«
85_90. Otrobi: baški in sremski 66 — 68;
banatski 64 — 66. Fižol: baški beli 115 do 120.
v v
-O
% * .-•■■■-. £' 5
... 'X- t ..;/
»' 1 ' i'.'-. ; '
Z.-'i'
. žgsž?
' i-
Jišž.^I _ __
Ii
^ ••> H -•'>- . .
■ _ , v '
. > ■-: .-SJ: .■%■■'
• > /. - ,!.
'-
A;>:-■-'•-• * ,, ■	- r. ' r
. - rt,:- ■ iV. ■ -e
• '-m;'*:'-,,
r < ' j' ■ j *.
\ >\, / ■ - < A'-V
r/ -k
Upravni odbor in uradništvo Mestne hranilnice v Mariboru
javljata tužno vest, da je njihov predsednik ravnateljstva, gospod
. vmmm*

V-U'.
■ tu, ■	.
• I :mw	''"	\
i •	• J
> ■	■	• š: - ji' i /V-;-"' .5;' v
msor
JEROVŠEK

. . I-;-. 'S.-. "...
preminul.
Zaslužnega moža, ki si je za naš zavod stekel nevenljivih zaslug, ohranimo v blagem in trajnem spominu!
MARIBOR, dne 31. oktobra 1932.
,-.v. .A-iT-v '-'.i-: - ,.■" * i tV: . - T*
. ""''"s":,' - .'i.' !> i' -	'
v v
»JUTRO« št- 2!»
f
Torek, L XL 1022
Itticliel Zčvaco:
83
Parc!ail!anov sin
Zgodovinski romao
»Sami ste rekli: kakršen oče, takšen sm,« je mirno deial Par-daillan. »Videti je, da moj sin rad sam ureja svoje zadeve... I«i mislim, da ima prav. Tem bolj, ker je, kakor vaše veličanstvo ve, dovolj močan, da se krepko postavi za tistega, kogar ljubi.«
Kralj je nekoliko poanfclil, nato pa malce vznemirjeno vprašal:
»Kakšni so tisti papirji, da bi bilo njih ofojavljenje nekim ljudem neljubo?«
»Vaše veličanstvo naj se pomiri,« je dejal Pardaillan, ki je uganil zmisel tega nemira; »to so rodbinske reči, ki v ničemer niti od daleč ne zadevajo kralja.«
Kralj se je oddahnil m vprašal:
»Upam. da zdaj ne preti dekletu nobena nevarnost več?«
»Hm, če naj po pravici povem — zdi se mi, da bo pooolnoma vama šele čez nekaj časa — čez nekaj tednov ali nekaj mesecev.«
Nato je z očmi pokazal na Jehana, ki je hodil nedaleč od kočije sem ter tja, in dodal:
»A saj ima človeka, ki pazi nanjo — varuha, ki ni vajen klicati drugih na pomoč.«
»Ne. ne,« je živahno vzkliknil Henrik. »Vedite, PardaiTlan, da to dekle samo zato še ne zavzema častnega mesta v moji okolici, ker je sama izrecno zavrnila vse moje dobrohotne ponudbe. Če bi jo kdo ogražal, hočem, da mi to sporočite. Brez pomišljanja se vsak trenutek postavim zanjo. Konec koncev je vendarle moje krvi.«
Pardaillan je pokimal. A njegov nasmeh je govoril drugače.
»Zdaj. ko je zadeva vašega sinu pojasnjena,« je nadaljeval kralj po kratkem molku, »mu sporočite od mene, naj nekaj časa ne hodi okoli montmartrskega samostana. S tem se bo ognil novih podobnih nesporazumov, kakor je bil tisti na moriišču.«
Pardafflan se je jedko nasmehnil. Kralj je bfl stopil tja, kjer ga Je
hotel imeti. Namestu da bi odgovoril na njegove besede, je mimo dejal:
»Ali me vaše veličanstvo, ki se tako blagohotno zanima za mojega sina in zame, ne bo vprašalo, kdo je bila mati tega sinu?«
»Pa res,« ie dokaj radovedno menil kralj, »kdo je bila?«
»■Princesa Favsta,« je rekel Pardaillan in ga mimo pogledal s svojimi jasnimi očmi.
Kralj se izprva ni dosti zmenil za to ime. Vsekako ni pomislil na tisto, česar ga je Pardaillan hotel spomniti: na Favstin zaklad, ki ga je hotel minister Sully z njegovim pristankom krivično spraviti v kraljevo blagajno. Ne, v kronanem babjeku. kakršen je Henrik IV. zsmerom bil, se ie najprej oglasilo neobrzdano nagnjenje do žensk.
Z rskrečkrti se očmi je pogledal Pardaillana in zamamljeno zažvižgal:
»Da bi jo vrag! To vam je bila lepa ženska — vsaj pripovedovali so mi tako... Sam namreč nisem bil tako srečen, da bi jo bi'l kdaj vkiel. Čestitam, prijatelj!«
»Da, sire. lepa ženska,« je odvrnil Pardaillan, ne da bi trenil z očmi. »KaT Boga zahvalite, da je niste nikoli poznali.«
Nato je malomarno dodal:
»In pravljično bogata.«
Henrik se je zdrznil in nerodno nra je postalo. Mahema se je bil spomnil zaklada. In, vraga, priznati si je moral, da mu ta zadeva ni bila v čast... Še malo ne! Pogled, s katerim je ošinil Pardaillana in njegovega sina, je bil dokaj vznemirjen.
Kakor da ne bi opažal te nenadne zadrege, je Pardaillan nadaljeval :
»Tako bogata, da je v pariški okolici slcrfla deset milijonov za svojega sina, ne da bi se bila ta silna vsota le količkaj poznala njenemu ogromnemu imetju.«
Tako govoreč je vitez nepremično np+ral oči v kralja. Ta je premišljeval, in njegove misli so morale biti dokaj grenke, kakor je vse kazalo. Oči vidno je bil Pardaillan poučen o pomenu izkopavanj.
ki so se vršila v MučeniSki kapelici. Zdaj ga je hotel najbrže spomniti, da nima. pa naj bi bil desetkrat kralj, nikake pravice do reb milijonov, in ga z vsem dolžnim spoštovanjem pozvati, naj jih pusti pri miru.
Pustiti te milijone v trenutku, ko jih je malone že imel? 9. kako grenka misel! A kaj? Pravica je bila na strani Pardaillana ;n njegovega sina. Tega ni bilo moči utajiti. In 6e bi bilo tudi mogoče, aH se >e smel tako ponižati in puliti temu človeku, ki je bil že toli-krat tvegal življenje zanj, njegovo zakonito lastnino iz rok? Fej! Nikoli ne!
Henrik je bil htrd igralec in je znal izgubljati, ne da bi bil trenil z očesom. Ta mah je pogledal na vso stvar kakor na izgubljeno igro. Kroglica je bila res da grenka, a treba jo je bilo pogoltniti brez kremženja in zmrdovanja. Ko se je tako odločil, ie s težkim srcem pristal tudi na to, da se ogne poniževalnega opomina, naj spoštuje tujo last.
Zato si je hitro dal vesel in neprisiljen izraz ter sam izpregovo-ril prvo besedo.
»O. vraga, prijatelj!« je vzkliknil. »Ali veste, da je malo manjkalo, pa bi vas bil ograbil?«
Morda je pričakoval, da se bo Pardaillan uprl in zaigral presenečenje, in je morda prav zato nalašč rabil besedo »ograbil«. A ne! Pardaillan je sam pri sebi pomislil:
»Nu, nu! Vendar že!«
Na glas je pa rekel s tako nedolžnim obrazom kakor le kdi; kdo na svetu:
»Da. vem. Na podlagi neke italijanske listine, ki daje zelo točne podafke. je gospod de Sully odredil kopanje v Mučeniški kapelici.«
»Kako veste to podrobnost« je osupel vzkliknil Henrik.
»Prisostvoval sem. ko je gospod de Sully dobil tisti papir,« se je nasmehnil Pardaillan.
»Pa mi ni ničesar povedal!«
»Kako bi vam bil mogel povedati? Saj ni ničesar slutil o moji navzočnosti pri svojem razgovoru s človekom, ki mu je prinesel listino.«
spsiavija v sliki
Poznana domača tovarna čokolade UNION v Zagrebu je daJa v promet mlečno čokolado pod naslovom »Jugoslavija v sliki« V em tablicam te čokolade so priložene sličice, ki kažejo /namenitosti in lepote Jugoslavije. Te sličice lahko nalepite v album »Jugoslavija v siild«, ki jo je izdala tovarna v to svrhD, a tako napolnjen album bo omladini zelo koristen pripomoček pri spoznavanju kraljevine Jugoslavije. Da bo ta naloga tem taglje dosežena, vsebuje album tudi zelo poučne opise posameznih krajev ter so vsi opisi obenem s prilepljenimi sličicami velike vrednosti za mladino Radi konstatiramo, da je ta album prvi te vrste, ki na zelo pripraven in zanimiv način prikazuje lepote in zanimivosti nage domovine.
Izvleček Iz programov
Torek 1. novembra
LJUBLJANA 9.30- Hazorožitveni problem ln v Kroj a - 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice' — 11: Operni dueti. pojeta a. Uo-etie in g. Rus. - 12" Napoved časa. poročila. plošče- — 20: Prenos koncerta Češke iilha nonije iz Praae - 22: Napoved časa in poročila salonski kvintet.
Sreda 2. novembra
LJUBLJANA 12.30: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Cas. plošče, borza. — Vi 30: Otroški kotiček. - 18: Salonski kvintet — 19: Ruščina - 18-30. Karikativno in narodno delo. - 20: Samospevi gdč. Angele Megla. - 20.30: Samospevi g. J. Likovica.
—	"21: Komorni Obalni kvintet. — 22.15 Napoved ea^a in poročila
BEOGRAD II4 Radio-orkester. — 16.30. Koncert slepcev "iz Zemuna. — 20: Koncert sodobne ruske glasbe _ 20.40: Sluboigra.
—	21.10: Mozartov koncert za klavir z orkestrom. - Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče - 17-30: Konceri tria. — 20-50: Orkester — 22.40: instrumentalna glasba. - PRAGA 19.20 Saksofon. - 20: Drama? Sokraiova smrt« - 22.20: Plesna gl; sba. - BRNO 19 20: Koncert iz Prage.
—	21: Vojaška godba - 22.20: Plesna glasba — VARŠAVA 18: Koncert orkestra. — 20: Nabožna glasba _ 22.15: Plošče. DUNAJ 11.30 Godalni kvartet - 17: Popol danski koncert. - 18-25 Vojaška godba -20: »Slehernike _ 21.20 Komorna glasba
—	BERLIN 20 Simfoničen koncept. - 23.15: Plesna glasba - KONIGSBERG 19.30 Ve čer lahke glasbe 21.15: Vojaška godba _ 23 Lahka glasba - MCHLACKER 10,31) Citre- - 20- Prenos 7. Dunaja — 21.10: Citra'l<i trio. _ 22 45. Močni koncert
—	BUDIMPEŠTA 17: Godaln; kvintet — 18.15. Zborovski koncert. — 19: Zvonenje.
—	RIM: Program odpade
Četrtek 3. novembra
LJUBLJANA 1215: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Italijanščina. — 19: Kako bi pravilno uredili denar-stvo- — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Pevski konceri društva »Lira< iz Kamnika. _ 21-30: Koncert ge. Zlate Gjungienac-Ga-vella. — 22: Fantje na vasi. — 22.30: Cas, poročila.
BEOGRAD 12.06: Radio-o^kester. _ 16.30: Popoldanski koncert _ 20.30: Prenos iz Ljubljane. - Lahka glasba - ZAGREB 12.30: Plošče — 17: Ruske pesmi in balalaj-ke. — 20.30: Prenos iz Ljubi iane. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.35: Mandoline
—	20: Godba na pihala. — 21: Koncert Ade ^ari. - 22.30: Lahka glasba. - BRNO 20.20: V spomin Jožefu Ress>lu. _ 21: Program iz Prage — VARŠAVA 18: Lahka ^oriba. — 20: Orkestralen koncert. — 22.15: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Go dalni kvartet. — 15.40: Koncert solistov. — 17.10: Dunajski filharmoniji na ploščah. -19.40: Vedra glasba - 21.05 Klavirski koncert. - 21-50: Jack Hilton igra. - 22.30: Lahka glasba - BERLIN 20 Zabaven program. — Plesna glasba. - 24 I2 arhiva plošč. — KONIGSBERG 20: Prenos iz Miihl ackerja. _ Plesna glasba - MCHLACKER
20: Večer operne glasbe__21 15: Trsatf^
<>b Renu. — BUDIMPEŠTA 17 30 Madžar ske pesmi — 18.35 Orkestralen koncert
—	19,30: Opera »Madame Rutterfiy«. -2315: Ciganska godba - RIM 17.30: Orke bralen koncert. - 20-45: Violinski konceri _ 21.30- Veseloigra
VSAK NAROČNIC -JUTRA je zavarovan 73 fftftftfi rlinnrf»v'
Turisti iti smučarji!
Prvovrstne čevlje izdeluje po meri in solidni ceni tvrdka	1242^
J. AN DEKLE, Strossmaverieva 4,
nasproti H gimnaziji na P«ljanab V predsezoni SO °/r cenaje!
šivalni in pisalni stroj na hranilno knjižico, ga dobi pri tvrdki 12480
IV AN JAK IN SIN
LJUBLJANA. Gosnosvetska cesta 2
špedfaSita delavnica za smučarje in

»TRIBUNA« F. B. tovarna dvokoiee in otroških vozičkov. Ltabltamt. Karlovftka e. 4.
Izdelujejo se naj
novejši modeli otroških ji grad uih vozlftkov, tri-iklji, razna na (novejša dvokoiesa. šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene
Ceniki frank o
iS
—'v-JIi
f
SOKOLSKO DRUŠTVO V ZAGORJU OB SAVI sporoča, da je umrl brat
LflVOSLAV JERIN
računski vodja Bratovske s klad ni ee, posestnik, ustanovitelj in bivši starosta Zagorskega Sokola
^vojtiuu članu ohranimo časten spomin! Zagorje ob Sovi, dne SI. okobra 1932.
12776

			
mMmm		-', : - <:. ' -	y 'v >' ' -' *■ -,' -
Oheira* L<vM>r« Mestni pogreba« i»vo<1
Mehanična popravljalnica snežk tn galoš Prvovrstna izdelava. Točna postrežba. Cene konkurenčne.	1271b
ALBIN ERŽEN, Sv. Petra cesta št. 3S
^•»izkusite »Lavenor« vodo
x: Vožo in obraz z dodatkom ITJvnam^lis virginica (Virgi-nifno čarobno srmifje — Witb Ha7el). Avtoritete hvalijo zdravilno učinkovitost vir^iničnepa čarobnega er-.mf^ja« Ifamamelis: na^lo odpravi vse kožne hihe. napn-; in po«veži palt prežene ?nbe. rnge in drujre starostne pniave Te na ev.do meječe lastnosti »virpinične-ea čarobnega ermič.ia« skrl-va »I.avenor« voda za kožo !n obraz. Steklenice staneio mala 20 Din. sre^nia 36 Din in velika 43 Din.
cli
Izdelovalec Jtincer & G*b-hardt, ustanovljeno 1873,
Berlin 6 14.
Zaloga drogerija Gregorlč, Ljubljana, Prešernova 5.
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Tar faški trg št. 6
orlporoča svojo veliko nalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
.<a)nuveia sluzinska p» ietna železna zelo prak tiina složljira postelja t "apecirajiim madracom — praktiena za vsaka hižu, hotele, za putujuče oso fce in nočne slažbe. Sta
ne Din 390___ RajpoJI
Ijam postom in železr.i com po povzetju^
Engleski si olivi patent •toleU
Stoji Din Ud-
spaljni.
pelent fotelj
stane
om 1300
Licfotuh! pnVtiiao za ielanic-in sedenje. Sta-
•e Dia (30 .
po tem imam £ict Aohano perje ktf Din 48—, Čis4 belo gosje kg Din t30.—,
Cisti puh kg Din 250___
raodroci punjeni z rolaora Din 750—, iične mreže sc postelje Din ISO.—, oto-•nsni D-n 650.—.
' RHOZOVlč, ZAGRET
SJ.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom,
prijateljem in znancem, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Ivan Benedik
.prejemnik Mestnega dohodarstvenega urada
dane, dne 81. oktobra nenadoma preminul.
Pogreb bo v sredo, dne 2. novembs-a 1932 ob ^5-ari popoldne od doma žalosti, Hradockega cesta 64, na pokopališče k Sv. Križu.	12772
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1932.
Žalujoči ostali.
Obema LjnMjMa l(e»uri pometaš zarod
V globoki žalosti naznanjamo, da Je naš predobri soprog oziroma oče in dedek, gospod
Luka Bieiec
Šolski upravitelj v pokom
dne 30. t. m. po dolgi m mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 2. novembra 1932 ob uri popoldne izpred mrtvašnice sploSne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 31. oktobra 1932. 12774
Globoko ialujoči ostali.
Nesreče na potovanja ne pomenijo ničesar v primeri z onimi, katerih ne vidite, z nesrečami, katerih vzrok je pomanjkljiva nega zob. Zavarujte se pred takšnimi nesrečnimi smčaji s tem, da očistite svoje zobe zjutraj in zvečer ter po vsaki je^i s pasto Gibbs.
Naznanilo preselitve
Svojim cenjenim odjemalcem najvljudneje naznanjam , oa se preselim 1. novembra 1932 s svojo
špecerijsko trgovino
v razširjene m novo preurejene lokale moje že obstoječe špecijalne trgovine in pražarne za kavo na
Dunajski cesti
vogal Tavčarjeve ulice štev. 2
12729
Karel Planinšek

Pred nakupom ali prodajo
vložne knjižice
obrnite se zaupno na:
M. JANKOLE, komanditna družba, Ljubljana	12728
Telefon 3052.	šelenbnrgova 6.	Telefon 3052
INFORMACIJE BREZPLAČNE!
Zahvala
Ob smrti našega nepozabnega
Aleksandra Mattanoviclia
polkovnika v pokoju
smo prejeli nebroj dokazov sočutja. Zahvaljujemo oe vsem znancem in prijateljem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vojaški oblasti, nadalje komandantu 16. artiljerijskega puka in vsem gg. oficirjem in vojakom, ki so Izkazali pokojniku zadnjo čast in ga spremili k večnemu počitku.
Berta Mattanovich, vdova — Ing. Drago Mattano-vich. sin. ter vsi ostali sorodniki 12777
Iz življenja in sveta
25*000 ton sladkorja Je uničil ogenj
V Balttmoreu Je Izbruhnil požar, ki Je uničil 25.000 ton sladkorja, ogromen delež pridelka letošnje ondotne sladkorne letine.
Spomenik molju
ki Je uničil
.401 «t*> že Sedaj Slišali, da aksietira molo po imenu oaotoblastis caotoruim? Gotovo ne, saj iim samo t neKiih delih Srednje Amerike. Majhna j« ta živalica, a vendar so njene zasluge velikanske, tako velikanske, da ja misliSjo postaviti velik spomenik. Kežiila je skratka cel kontinent.
To de biilo tako-le:
Ob kemen 18. stoletja je »vedel nei*i angle&kii guverner v Avstralijo neko vrsto kaktej. MisMi je, da ibo rabila tu za okras. Toda avstralsko podnebje je rastiiind tako pr^aio, da ee je začela razširjati z grozovit© hrai.no na vse strani ic je postala kmalu prava šiba božja za avstralsko poljedelstvo to živinorejo. Kamorkoli je dospela ta rastlrlna na svojem zmagovitem pohodu, je od<vzela drugim rastlinam soai-oe in zrak ter j>ih uničila. V ferataiih desetletjih je spremenila tako 500.000 kv. km rodovitnih tal v pustinjo brez vsake vred-
cel kontinent
nosti iin avstralski farmarji so Mli napram ntfej brez moči.
Tedaj si je nekdo domislil, da živvl v domovini uničujoče kakteje nekii molj, baš gori omenjeni kaktopdastas, «i se redi od njega Cm ga držii tako v znosnih mejah. U'voziLi so okrog 3000 teh moljev v Avstralijo iin jiih po dobro premišljenem načrtu spustili na razLične dele s kaktejo okuženega ozemlja. Z isto neverjetno naglico, kakor se je preo razširjala kakteja, se je zdaj začel molj, v kratkem času so mriiL> jasrde in milijarde njegovih ličarn« žrle in uničevale rastlino. Pustinja se je začela spreminjati v obdelano ozemlje. Tako je majhen molo rešiti cel kontinent prave egiipitov.ske nadloge in zato ni čudno, da se mu hočejo hvaležni farmarji oddolžiti z velikim spomenikom. Seveda pa bo zdaj, ko je kakteje v Avstraliitjii konec, konec tudll njegovega uničevalca kaktop-lasta.
Znamke zadnjega carja
Zanimiva Hlatelistična razstava v Londonu
V Londonu so otvorili te dni razstavo poštnih znamk, ki je ena najzanimivejših svoje vrste. Med posameznimi kosi izredne vrednosti najdeš tukaj tudd zbirko, ki je bila last zadnjega ruskega carja Nikolaja n
Nikolaj n. je bil eden najbolj vnetih Zbirateljev vseh časov. Bil je strasten filatelist in ko je L 1913. po 4Jetnih pripravah naročil svojo znamenito serijo Romanovih, ni natančno proučil samo vseh predloženih načrtov, temveč je nadziral tudi tisk. Serijo je izdala ruska poštnia uprava k 300-letnici dinastije Romanovih. Izdelava teh 17 vrednot je stala približno 250.000 rabljev in šilo je za to, da bi postala v vsakem oziru dovršen proizvod. Car je bil na to izdajo posebno ponosen, ker je bila v vsakem oziru ruski izdelek. Najboljši rusflri risarji so napravili osnutke, ki so jih potem najboljši ruski strokovnjaki izdelali v bakrorezu Med risarji je omeniti n. pr. Balibina, Larina, Lan-
cerja, med graverji Ksidija, ki je znan vsem filatelistom. Načrtov so carju predložili 1270, izbral pa jih je 17 — delo je bilo ogromno. Serija je carju tako ugajala, da je dal za^e izdelati še vse ostale načrte in tako je postal lastnik kompletne, edinstvene zbirke.
Ko so carjevo družino po zmagi ruske revolucije prepeljali v Tobolsk, je car med ostalimi stvarm: vzel tudi svojo zbirko znamk. Pri preselitvi v Jekaterinograd je zbirka ostala v rokah njegovih čuvajev in je postala po marsikaterih peripetijah last nekega inostranskega letalca in s pomočjo nekega inostranskega diplomata jo je ta spravil v London. Tu so jo hoteli naj-prvo prodati po delili, ker so mislili, da bi za celotno zbirko ne našli kupca Končno pa se je takšen kupec našel in ta je zbirko posodil londonski razstavi. Pozneje jo bo proda! na dražbi v prid neki Ion. domski bolnišnici.
Nenavaden samomor
V Cernovicah si je na neobičajen način vzela življenje 21-letna Berta Wahr. Po-Ma se je s petrolejem in nato zlezla v reliko domačo krušno peč, obleko pa je prižgala s svečo, ki jo je držala v rokah. Iz krušne peči 90 potegnili pozneje njeno zoglenelo truplo.
Prva, ki je opazila Berttno smrt, je bila mati. Potikala je večkrat zaporedoma na vrata ki se niso hotela odpreti. V strašni slutnji, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega, je nato poslala po sosede in ključavničarja. Neki mogki je zlezel flkozi okno v kuhinjo, kjer je uzrl strahovit prizor. Iz kadeče se peči so molele samo samomonlkime noge. Rešitev v tem položaju je bila nemogoča. Na kuhinjski mizi je pustila nesrečni ca listek z bese. dami: »Odpustite! Morala sem to storiti.« Vzroka pa ni navedla. Mati pravi, da ni hči kazala nobenega sledu duševne zmedenosti, iz katere bi se dalo sklepati na to strašno prostovoljno smrt.
Nagci na atenski Akropoli
Atenski listi poročajo o škandaloznem dogodku, ki se je pred kratkim odigral na atenski Akropoli. Neka italijanska grofica, ki je znana po svoji ekscentričnosti, se je dala od svojega prijatelja in spremljevalca fotografirati popolnoma naga pred Parih enonom. Ko je bila serija njenih fotografij pri kraju, je hotela še sama fotografirati v Adamovi obleki svojega prijatelja. Tedajci pa je stopil izza razvalin grški stražnik in je zaplenil fotografski aparat s posnetki ter aretiral oba ekscentrika. Vendar pa policija ni ukrenila nič proti krivcema, baje zaradi tega, ker se je grško vnanje ministrstvo fzreklo proti takšnemu postopku, da ne bi prišlo z italijanske strani do kakšrvh di. pkxmatski!h protestov.
Čitaite tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Največja potniška ladja sveta
		
	■B	
Nobelova nagrada za medicino
LotoSnjo Nobelovo nagrado za metBci-no in fiziologijo 90 podelili skupno dvema angleškima učenjakoma, prof. CharleM Sherringtonu in prof. Edgarju Dougiasu Adrianu. Oba sta se fcdcazala z važnimi odkritji o nevronih.
Nauk o nevronih je že pred daljSim časom trdil, da sestoji živčni sistem iz ve-Kksoškega števila posameznih enot, ki jim je dal oče tega nauka, prof. WaLdegger, trne nevroni. Vsakemu nevroou pripada
Prof. sil Charles Sherrington
žLvčna standca, živčna nitka in njeni kančki. Posamezni nevroni se ne družijo v mrežo v vsem človeškem telesu, temveč se samo dotikajo drug drugega. živčni dražljaj se torej ne pretaka po živcih, temveč skače od nevrona do nevrona.
Dokaza za ta nauk ni bilo lahko podati in mnogi ugledni fiziologi so ga zato zavračali. šele obema novima nagrajencema Je uspelo, da sto podala ta dokaz.
Z velikimi svečanostmi so v soboto, 29. oktobra v St Nazaireu spustili v morje francosko ladjo »Normandie«, ki je hkratu največja potniška ladja na svetu. Ladjo bodo l najkrajdesn času popolnoma dogotovUl
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu,
oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanjo izpraznjenje črevesja 8 tem, da popijete pol čase naravne »Franz Josefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefo-va« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dolarje je vrgla v peč
V okolici Brna se je primeril pred dnevi nenavaden dogodek, žena nekega izseljenca, ki se že dalj časa mudi v Ameriki, je bila precej dolgo brez vesti od svojega moža onstran morja. To jo je tako vznemirjalo, da ni mogla nikogar trpeti v svoji bližini. Pred dnevi pa je prišla iz Amerike pošiljka, na videz pismo. Nejevoljna je žena raztrgala ovoj, v pismu pa je našla namestu pričakovanega denarja — fotografije.
Vsa razsrjena zaradi takšn^a moževega ravnanja je popadla fotografije in vse skupaj zabrusila v peč. Pozneje pa se je le skesala in začela vnovič prebirati moževo pismo. Silno je ostrmela ko je prišla do mesta, kjer ji mož priporoča na moč oprezno ravnanje s fotografijami, ker so zadaj na hrbtu vanje vlepljeni stodo-lareki bankovci. Vest je ženo tako prestrašila. da je mahoma planila pokoncu in segla v peč, da bi otela denar. Bilo pa je že prepozno. Dolarji so postali žrtev plamenov. kar je ženo tako potrlo, da je skušala izvršiti samomor.
Drobne zanimivost!
Podzemska železnica pod Beringovo ožino
Japonski list »Kokuminc seznanja svoje riško celino od San Francisca do mesta Nome na Aljaski, potem pa naj bi se po-čitaitelje z nenavadno senzacijo. Gre za zvezo starega sveta z novim svetom po-sredstvom — tračnic. Proga, ki jo zasleduje ta načrt, naj bi šla najprej čez ame-daljšala pod Beringovo ožino ter naj bi šla do severne Kamčatke. V Habarovstou bi se priključila sibirski železnici, če sma-riško celino od San Francisca do mesta Nome na Aljaski, potem pa naj bi se po. trajo Japonci načrt za realnost ali utopijo, ni jasno.
Smrt znamenitega medicinca
V Parizu je umri član ondotne medicinske akademije dr. Babinski, znan posebno kot diagnostik za razne bolezni osrednjega živčnega sistema. Diagnosticiramje na podlagi gladenja stopala, ki ga je uvedel pokojnik, se je izkazalo silno uspešno.
Oruštvo prijateflev Švejka
Več častnikov bivšega avstro-ograkega pofflka št 91, v katerem je služil pri vojakih Jaroslav Hašek, pisatelj »Svejka«, je letos 28. oktobra ustanovilo društvo švejkovih prijateljev. V društvo bodo sprejete vse osebe, ki so rabile Hašteu za model pri ustvarjanju njegovega humoristič-nega Hka._
Neumaimova pred klinično preiskavo
Kakor poročajo iz Monaicovega, bodo Terezijo Neumamnovo v najkrajšem času zdravniki klinično preiskali, da doženejo vzrok njenega zagonetnega življenja brez hrane. Preiskava je sklenjena stvar in bo poverjena univerzitetnemu zavodu v Wilrz-burgu.
Stave v prilog Rooseveltu
Newyorški »Literary Digest« je priredil poskusno predsedniško glasovanje v Ameriki. Poročajo, da je pri teh volitvah dobil demokratski kandidat Roosevelt 56.19 odstotkov vseh glasov, Hoover 37.33 odstotkov, ostanek pa socialistični kandidat Tfcomas.
Ladje se pripravljajo na zimo
V Southamptonu so se v zadnjih dneh opremile za zimske vožnje štiri ogromne ladje, ki oskrbujejo prekomorski promet med Evropo in Ameriko: Majestic (spredaj na levi), Olimpic (zadaj na levi), Berengaria (spredaj na desni) in Aquitania (zadaj na desni)
Zobje In kruh
žita in njih produkti so zobem nevarnejši kakor
sladkor
Doslej je splošno prevladovalo prepričanje, da je sladkor tisti činitelj, ki povzroča prezgodnje gnitje in razpadanje človeškega zobovja. Ta vera je bila tako zasidrana, da se z nje hodili okrog že majhni otroci, katere so starši zaradi velike sladkosnednosti strašili, da bodo ob zobe. Kakor pa se zdi, je bojazen pred za-uživanjem sladkarij v škodo zob pretira-na.
Angleška fiziologinja ga. Mellanby, ki je proučevala škodljivi vpliv sladkorja na zobe pri živalih, je ugotovila, da imajo živali, ki so jim dajali sladU or v najgro-bejši obliki, popolnoma dobro zobovje. Pač pa se je pokazalo, da so močno podvrženi poškodbam zobje tistih živali, ki dobivajo hrano, v kateri ni dovolj vitaminov A in D
Podobno ugotovitev glede neškodljivosti sladkorja so napravili raziskovalci tudi na otoku Tristanu da Cunha. Prebivalci tega otoka imajo nenavadno zdravo zobovje, čeprav so jim popolnoma neznane ščetke za »obe. Hranijo pa se večinoma z mehkimi živili, n. pr. s krompirjem.
ribami, zelenjavo in pinvginovtmi jajci, Ta hrana se zdi z izjemo pingvinovih jajo nedolžna in prav navadna in občan se bo komaj zavedel, da ti otočani ne zauživa jo žita v nobeni obliki. Vzrok je zelo enostaven. Prebivalstvo tega otoka ne pozna kruha, niti žitnih vrst, to pa zategadelj, ker uničijo podgane na otoku vsak poskus kakšrnekoli žitne setve. Na Tristanu da Cunhi ne uspeva zaradi tega niti riž.
Ugotovitve ge Mellanby na prvi pogled osupnejo civiliziranca, ker so naravnost porazne za hrano, ki od nje živi večina ljudi. A tudi drugi poskusi so pokazali, da imajo najboljše zobovje tiste živali, ki jim hrana sicer dovaja mnogo vitamin orv, a nobene žitne vrste. Kruh in oves sta torej največja sovražnika zdravih zob, a ker je človeku skoro nemogoče živeti brez žita, je najbolje, da si zobe redno čisti, da ne ostanejo drobtine med zobnimi vrzeli, kajti na ta način se zobje najbolj uničujejo. Fiziologinja še nadalje proučuje problem, ki ga je načela ker noče storiti nobenih prenagljenih sklepov dasi je bistvo vprašanja že danes popolnoma jasno.
Medklic, ki donaša veleposestva
Nevsakdanji incident v španski zbornici
Sala postane lahko zelo resna stvar. To dokazuje dogodek, ki se je pripetil te dni v španskem parlamentu in ki o njem govori vsa španska javnost
Bden izmed vodij o-pozicionaine agrarne stranke, veleposestnik Lasnauii6 de Clai-rac, je izjavil! v parlamentu pri debati o novih po viških plač poljedelskim delavcem, ki jih je predlagala vlada, da bodo spravili posestnike v propast. »Pripravljen sem, da odstopim svoja posestva vsakomur, ki hoče v teh okoliščinah prevzeti riziko nase.« je vzkliknil patetično ob koncu svojega govora. »Sprejeto!« je za-klical republikanski poslanec Perez Madrigal, ki ga zaradi njegove mladostne ognjevitosti imenujejo »vepra«. »Gospod predsednik, vi ste priča! Ponudbo sprejemam.« Predsednik zbornice Besteiro se je nasmehnil: »Saj vendar nisem notar!« Lamatmič« »Nimam nič proti temu, če se ta zadeva zabeleži.« Besteiro: »Ta posel opravita gospoda bolje med seboj.« La-
Mala pisateljica
Nadini Rubaldnl
je prisodila literarna jury za mladinsko
slovstvo v Parizu prvo pisateljsko nagrado za knjigo z naslovom »Kukavica, slavec In osel«. Pisateljici je šele 11 let.
Neobičajne tatvine
Nedavno je v nekem romunskem kraju zaspal neki pek, ki si ga Je privoščil precej nad običajno mero v gostilni. Mož je smrčal z odprtimi usti, kar je dalo pivcem priliko, da so uzrli v njegovih ustih umetno zobovje iz zlata Neki uzmovič pa je spretno Izrabil ugodno priliko in odnesel zobovje iz ost, ne da bi pek čutil, kdaj in kako se je primerila tatvina. Se spret-nejši od tega tatu pa je bil v španskem mestecu Ocani uzmovič. ki je ukradel nekemu lmovitemu aivtomobilistu med spanjem njegove umetno nogo. Tudi o tem tatu ni duha ne sluha.
mamič: »Ponavljam svojo ponudbo, da izročim svoja posestva...« Madrigal: »Kako: svoja posestva? Mislim, da so to ž« moja posestva!« Smeh.
In kot šalo je sprejela ta Interno, ezzao tudi javnost. Toda Madrigal je bil sklenil drugače. Drugega dne je stopil na sodišče s predlogom, da se mu po dogodku prejšnjega dne izročijo Lamamiejeva posestva Dobiček bo dal v dobrodelne namen®. Predlog so vzeli na zapisnik. Ko je Lamami6 zvedel za ta korak svojega poslanskega tovariša, mu ni bilo čisto ugodno pni srcu in je izjavil novinarjem, ki so ga obkrožili, da se takšna sprememba posest: ne more izvršiti kar tako brez vsakih kavtei. Madrigal pa je pristopil in dejal z vso mirnostjo, da o kakšnih kavtei ah na parlamentski seji ni bilo nobenega govora in da omejitev tudi ne bo priznal Imel je že stroške zaradi prevzema possetv, ker ni dvomil niti trenutek, da bo ostal aristokrat in tradicionalen po-bomik za viteško naziranje pri svoji besedi. Njemu, Madrigalu, pa gre za dokaz, da je mogoče delavstvu dajati pošten zaslužek in pri tem vendarle imeti dobiček. Tako je dejal Madrigal in ostavil Lama-mteja v največji zadregi. Vsa javnost je radovectoa, kako se bo ta afera iztekla, juristi pa pravijo, da ima Madrigal po španskih zakonih vse šanse, da pride d« Lamami čjevih posestev.
ANEKDOTA
Na nekem dobrodelnem koncertu v Ber. linu so med drugimi nastopili Rosenthal kot solist na klavirju, dva znana pevca sta pela, Nikisch pa je dirigiral. Nikisch je nastopil prav za prav samo v dveh uverturah pred občinstvom, dočim ja spremljavo solistov prepustil Kamilu Hil-denbrandtu. Po koncertu so umetnike povabili na banket. Solisti in Nikisch so bili že sedH k mizi, ko se je Rosenthal z ljubeznivim nasmehom obrnil do Nikischa % vprašanjem: »Ali se udeležite banketa osebno, ali pa se boste dali zastopati po Hildenbrandtu.«
Vsak dan ena
»Draga Metka, pošiljam Ti sliko belve-derskega Apolona, glede katerega Te opor zarjam, da stoji na levi strani.,.«
TRI MILIJONE PRAVA LEPOTA
bfci kreme, brei pudra samo po gj
VEL0UTY DE DIX0R
99 Nadomešča kremo fe puder, a se ne masti in ne maže obleke.
Crratts-kasete (proti 2 dm sa odpuftiiiatev) eahievaite od zastopnika: COSJIOCHEJilA, Zagreb, Smičiklasova ulica štev. 23
r
Cene malim oglasom
Zenttve 11 dopisovanja. rmana ed* Lfut i*— ter enkratna prt-Vo/bins ta tliro ali t* dajanj* naslov Ou> i—. Oglas* trgovskega | *> reklamnega enačaja. vsaka beseda Dtn i,— Po Dut l.— ta besedo ■ m izračunajo nad alf t vm uglasi ki tpodajc pod rubrika »Kant pa karo«. •Auto-mnto* »Kapital* »V najem* »Posest* »Lokati*. »Sta mo\an)» odda* »Stroji* »Vrednoto* »Informacije*. »Živali*. »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski ootniki• tn »Zašlo-tek*, če sa t oglasom vudt easlutek oziroma, če te tiče potnika KiJcr si pa pod tema rubrikama fičt tasti i lika afi dut ha plača ta
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 pes Pri vse* oglasih, M m saračunaf po Dtm L—
ta besedo, ss taračuna enkratna pristojbina Din S.— ta iitro aH ta dajanje naslov* V m ostali oglu* socialnega tnač&ja se računajo po S0 par ta vsako besedo Enkratna pnstofbaia ta hfro ati ta dajanje naslova pri oglasih, ki se taračtmajo po 50 por ta vsak«
besedo, tnaša Dtm L—< NajmanfB znesek pri oglasih po SO par ta besedo, fe DU» 10^—s
*rf oglatih po I Din ta besedo pa Dut 15.—. Vse pristofbtns ta mala oglasi fe plačati prt predati naročita. OB*-roma hh h vposJah e pisma obenem • naročilom.
mftnilii
Kdot iMt «oM pot oika. olača sa vsako
bnted-o 50 par; a* 4*. »nj-e naslov« aH ta Jifro 3 Din — K<1<w sprejema noaiik«. pla p« t tta: as kujanje aaelova »h ta kifro pa S Din ■'SI
Trgovski potnik
T Sloveniji dobro vpeljan. ki potuje redno s E7oJlm avtomobilom, bi prevzel še kako zastopstvo proti proviziji, naj-rije usnje. Ponudbe ped i rC. 315« na ogl. odde-1-k »Jutra«.	43231-5
Krtor 116 e uu-Južka. plite ia vsako hes&dc 50 par. za aaaion aH iifro 3 Din. — Kdo? a • d i (amulet, p« za f«k« besedo 1 Din i« dajanj« Dasiova ali ta W ro pa 5 Din. (3)
Odeje
»e sprrjymajo v del® te po
pr^rilo. Vc.ta in volna v e-*»nje. Rožna irfica 19.
«'37-3
Poravnave
bi'an<>-. organi tacijo knjigovodska in rnrtrgi sodstva, potre.
»n droge zaupne posle izvršuje dfekret.no »od-n-s registrirani strokov njak. Ponudbe prd Šifro »Fsneh« na oglasni odde IHt »J;j.tra«.	42948-3
Mizarskega vajenca
sprejme Jurij Polak. »trojno nriia psivo. Kranj.
13252 «
Učenko
pridno nn pošt««« sprej-
DKfflo. Ponaidibe na 0£;'asni oddihi »J uitra« v Ljub-Ijamš »d »Trgovina«.
43164-44
Kovaškega vajenca
sprejmem v Ljjblianl. Hrano ln stanovanje v hiši. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 43277-44
Mesto trg. učenca
Sf*>-m v veletrgovini m-e-Sa.nrtga bla.pa v v e 6 j e m Vraiiu Si<fve>n«ie. — Ivam H^rns-h, Pesniica. D^remie H. 14.	48CS9-44
		
		
j v^,.	JL» 5(1	paj
	la*anie oaslovi.	ali
! «	•;fro r»a S Din.	fll
«_ _		
Služkinjo
Iri	m lika. po
>yny-ma «drav>p sprfjimt-in Ponu-tbe t natančn-o aa vedb*1 dosedaji.iib ožb n »ahrcirki na »g!«."'™ ie< Kjutra« pod »Sprrtna ki «ia£na<	42510-1
Prekajevalca
samof-toi.^ega. prvovr&rmega aprejmem takoj. Poraudbt-»	oddeil-ek »Jutra«
pod »St 2326« 43014-1
Dobro kuharico
gamo t o.«tTii<mii sj»ri?6va Ii »e »prevrne k dTrnna oeebama Kaslov t oglas, oddeku »Ji»tra«. 4E932 1
Spretno pletiljo
ia noga.viiioe in vsa dru-ga del». ki »e razumno na v=e »broij-e. aprrf^iie taikoj tr r^rrinj pri Sočncu v L'nb
5;a«i	43234 1
Izurjene pletilje
f^ir Vnr. im laiko.i v Zeleni jaanr. Preše>raoira u!. 19 43251-1
Postrežnico
1« t«;i#*n» Stadiona Jei?e. Dn'TMjpka cesta S^TT 4320." 1
Čevljar, pomočnik
spoeob«i prik rojiva n.« -diobi ataJmo slnibo. Naaiov pu«4a>ti na o^atou oddelek »Jutra« pod »Zmoten«.
43316-1
Praktikantinjo
ia pisMij« o« »troj m<*m promi	Obšiim«
puoudbc na »g-La«. oddelel »Jutri« pod tnaiko »330«.
Kompanjon
Re»e«i ;xg*>v« bn prietopS i	k »oli<in«nn tr
gorske.nra aJi indostrvBke-
mn podjeitju. Porauidibe pod Šifro »Dvedeo lastopnik« ^ Jugomms^e. Zagreb — J«U6i6ev trg 5. <2787-1
Starejši, kmečki
zakonski par
bre« »flrok.	za M
moetojoo vodstvo in oibde 37»	ve!.?kf<)fa po
»»««trva Mantop «!užbe o BffžiJu. Po«nt*ft>* po*!aitr do 15. novembra m na dov. ka ea rxrve oigla^MU
rwHH«k »Juitra«. 4S19M
Brivskega
pomočnika
ns!a.j8eg!a. aiprejone Uiioj jj.\rm na ^martinskii ee?ti 5t. 22.	4311
Krojača ali
čevljarja
sprejmem toot bifeniiJta aa debeli. Ponudlhe na o^las.
»Jutra« pod šifro »Hišnic.	4316&-1
Šiviljo
samostojno ln prvovrstno prikrojevalko sprejmem kot poslovodkinjo. Obširne ponudbe na aaslov: Specialna tuča za žensku konfelcciju. Osljek, Strossmaverova ulica 2.	43253-1
j rtmeda 1 Din. <a	da j
i ;anj« naslov« »ti	ca j šifro 5 Din Dijaki, ki
iš&ejo tostrukcij«.	pla ■a jo v»a.ko besedo 5('
pa.rj »a 4i£ro ali M	da
ianje naslova S Din	(4) f
Samo še 2 učenca
sprejmem pod ugodnimi pogoji s 1. novembrom v klavirski pouk. Informacije dajem od 2. do 5. popoldne. Gajeva ulica 9. I. nadstr., vrata št. 6.	43003-4
Otvoritev tečajev
francoščine, nemščine, a® gleščMie. VtaJijajiSčine in -ii-SSin Najmoderne^-a me t,oda. 3igurem nspeh Vpi sova n ie na M:k '^ičevi e ; št. 7/n. med 6. in 8. uro zvečer.	43109-4
Vsika t*wfl» SO par ta dajenje naslova ali Šifro pa S Din ft
šofer-mehanik
«gTiren vozač, t večletno prakso, imožem vseb po pra.vil. vojaščine prost — nw»to Ma«lov v ogl. tddelku »Jutra«. 42T59-2
Italijansiki - nemški korespondent
z znanjem slove nšč-iw. »rbo hrvaščine in afflglešS ne jiugosl d.ržavijain. s s.ploši>o trgo-vsfoo izobra-z bo oiziT z 28 'etno pTakso posebno v tekstilni ter barvarska šn laikar&ki rn-inistirijii. v neodipoveda.nj jliržbi želi preunemM slui bo. Cenj poi*ud>be na otgl. •vid^elek »Jutra« pod »Ekf por* 5000«.	4-3880-2
Mesto gospodinje
*MW.str«jne. ®če dioibra n ia.ne®lj6'v« moč srednjSh le^. ki gre trudit iirven Slo vpjiije. NatančnejEJ dog"> vor pipmeno. Naslov pove podnrimica »jTiitra« v Tr borijo h.	43206-2
100 Din dnevno
zattiažau:	* nagimi
inkfai&vuBUi non<oem>i. — Omoda, Dunajeiu e. 96.
43162-3
Kakršnokoli
nameščen je
Ht trg. nac4>ra&eoa go »poSčma. veftča v«eh pi Mirnabk^h n blagajniški h daL, obenem tudi prodaje v trafika i vedikim pro-meitom. — Ker j« d-ovršila gospod injpfoo šolo. bi tud' v tej «i»eri previela pri meroo M4«eii.twv v kakem večjem hotel« a« res-t»v raciji kot prakfDka.ntinja. Cemjeo« pcmudibe prosa na oglanni odideilek »Jutra« pod Air« »Vestna moč«
«300-2
500 Din
dobi tfstL ki me pr«lrrb: staJoo slTiibo trgio^ske^a pomoftmlka. PonruA« pod šifro »10'ptiem« na ogla-«, oddelek .Jutra« 43193 -
Trgovski pomočnik
mlad. vojaščine pnoet, t Šoferskim iapitom. 3tram.*ko v«niran.	n«
meSfecij« pri v«Sj« t-rrdfc na deielii a« r mewtu. — Jfa^top po 4ogovoro Cemj. ponudbe prosi na og'aTOt iddelek »Jutra« pod šifro »Dober prodajalec«
40608-2
Gospodična
•,rg naobražeoa. teli pre-meiniiita nwto Cen.', po rnidbr na ogia«ro oddelek »Jatra« pod Šifro »Mala in pridna-«.	42906-2
Pek. pomočnik
dober predipečmiilk. išče mesto sk-uipn ega deVvoa. — A.. BriM, Rajlheoburg.
4319S-1
Prodajalka
prav dobro imirrjeoa v vseh »trokah, posebno v manuifakruri, bi bi po-ma ga'a tudi v gospodinjstvu. feM kj«rkoii nameSČenje. 1 mM gre tudH samo za hrano in »tamio^aiije. Cenj. pomodibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ma-ntifakt-n ristiinja«.	49187-2
Službo šoferja-sluge
i^čem. — linam (frveletoo prakso. Naslon ▼ a^a«. oddolikn »Jutra«. 43183-2
Dekle
m<ad« ta prMino iffll sln*-bo k otrokom. »31 v pomoč g*i«pod>Wi. Karlov v odasnem oddelku ».Tnitra« 4316B-2
Absolventka
Krekove gospodinjske šole bi kuhala proti kosilu v javni ali večji privatni kuhinji. — Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod >Krekova«.
43250-2
Absolventinfa trg. tečaja In obrt. šole
s prakso v modnem ateljeju, zmožna nemščine, prijateljica otrok, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljubim otroke«.
43249-2
Absolventka
mešč. šole
lzvežbana strojepiska, želi vstopiti kot začetnica v pisarni, ali kot vajenka v veletrgovini, z vso oskrbo v hiši Nastop 1. decembra pod šifro »Mesto« na oglasnem odd. »Jutra«.
43227-2
Trgovski pomočnik
verzlran v vseh panogah trgovine, inteligenten, zmožen slovenskega, nemškega in srbohrvat-skega jezika ter vseh pisarniških poslov, želi Drlmeme zaposlitve. — Onj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Poslovodja«. 43278-2
Edsr«r Rtw Burronffhs:
Tarzan« krali džungle
DRUGI DEL
ZL

104.
Nihče ni mogel razumeti tega čudnega bitja, Id Je skakalo po dievju takisto hitro kakor opica Mano. Pogon na umikajočo se čredo je bil iznova pričel, ko so zdajci začuti za hrbtom oddaljeno prasketanje. »Puške!« Je za vpil glavar. »Hitimo! Arabski roparji so prišli po našo sloaovino in naše ženske!«'
iPvstuii se dobrot Qi ff jih redno prinaša
utrov
trsi 11 oglasniic
Hišo na deželi
prodam ia 180.000 Dto. Ponudibe n« ogla«, oddelek »Jiitra« pod Šifro »Potrebni kupirai 110.000«
«199-20
Načrte
za vOe, razne adaptacije. vse potrebne statične račune, strokovna vodstva ln naročUa nudi po konkurenčnih cenah tehnična plsama inž. Pust Srečko. Strc-Uška 33. tel. 20-25.
43274-20
Kot skladiščnik
želi službo trgovski pomočnik, verzlran v v»eh panogah trgovine ln vešč pisarniških poslov. Zmožen vodstva večjega skladišča. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Sposoben ln zanesljiv«.
*	4327J-2
Inteligenten gospod
verzlran v vseh trgovskih poslih, vešč knjigovodja ln dobra pisarniška moč. Seli namestitve za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe pod šifro »Knjigovodja« na ogl. odd. »Jutra« 43280-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, zanesljiv in verzlran v vseh panogah. vešč knjigovodstva. pisarniških poslov in vodstva trgovine, prosi namestitve za takoj ali pozneje kot poslovodja, skladiščnik ali sllčno. Cenjene ponudbe pod šifro »Zanesljiv m uporaben« na ogl. odd. »Jutra«.	43281-2
Inteligent
srednjih let, verzlran v vseh trgovskih poslih, knjigovodja, pisarniška moč, prosi primernega zaposlen i a za takoj aH pozneje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vsestransko uporabljiv«.	43282-^5
Trgovski pomočnik
z nlžje-srednješolsko izobrazbo, zmožen slovenskega in nemškega Jezika, knjigovodstva, vseh pisarniških poslov, verzlran v vseh panogah trgovine, želi kakršnekoli zaposlitve za takoj ali pozneje. Prl-ma spričevala na razpolago. — Cenj. ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Ver-zlrana moč«. 43283-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost. teiS službo t večji trgy*vitmi v mestu Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora, pod šifro »Agi len prodajaj ec«. 48238-2
Mesar In
prekate valeč
•i55e kjerkoli zaipo^l-enje Nas'ov v oglasnem oddelku »Jtrtra*.	43295-?
Otroški vozički
najnovejfe. m <xi-e.ro«, g:» boku od 650 Dim naprej v trgovini M. Tomšič. Sv Petra oeeta 52. 41842-6
Garnituro za
varilni aparat
popolnoma novo prodam Naslov pove oglas, odd. »Jutra«. 43072-6
Amer. banjo
»Majeetac« prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 432356
Banjo in peč
za koipail-mioo skoraj novo. radi selitve prodam. Na ilov pore oglasni oddelek »Jutra«.	4S203-6
Vaze, zavese In fino pleteno garnituro
beilo-čroo, pocenj prodani radi selitve. Naslov pov'-oglasni oddeLek »Jutra«.
43240 6
Puhasto perje
ftisto. Sohano Din 46 kg. II vrste Din 38 kg, čisto beJo gosjo Din 130 kg. čisti puh Din 250 kg razpošilja po poftinotn pov aetjm L. Broco^-ič. Zagreb — niča 82.	13-6
2 izložbeni okni
lilO + 14B široki, skoraj novi, usodno proda Ahe Frank. Igriška ttfica 10.
«155 6
Kopalno banjo
i>ločevina.«tio. normalne dol Sne. ugodno prodam. Naslov po»ve oglasni oddelek »Jutra«.	«160-6
u oeeodo. Oglasi » sijalnega značaja po >0 par beseda Za A* janje naslova ali za šifro S Din. osiroma 5 Din.	<tlil}
Trlclkel
raMljen. dobro oiranjon kapimo Ponudbe z na vedbo ©ene na Kfktrarn-o Oeeeoj. St Vid nad Ljub H-08LS*	-«QBf|
Prodam
Offiaai wg. saa^aja p» i Di» beseda; ta <U janj* naslova tU m šifra t Din. - Oglaai tocialsega nateja vaa ka beseda SO par> aa dajanja oaslor« ali a> Pa • Dia. («)
Premog, drva, kok*
prodaja Vinko Podobnik TrirSka oeeta 16. tel. 33-1?
Stegoval no mizo
črno, m 200 Din proda Rudolf Sever, Marijin trg »t 2.	438046
Premog in drva
prodaja Jezeršak. Vodmai H*«
Velika razprodaja
raznega skoro noveg« po h-išova. I imrnic, og' edal um-rvatmh gamrtor. vJej preprog Itd. vrffl in* 3. In 4 iw>vembra 1932 » skladišču Rainzinger Ljnl> i jama. Maearj-kora
12610-6
Vsaka beaeda 1 Din: ' ia daianj« oaMar» afl sa Utre pa S Dia. (10)
Lahkotovorni avto
750 kg nosilnosti, prvovrstne ameriške znamke v najboljšem stanju prodam. Informacije J. Lovše, Tavčarjeva ul. 7, telefon 27-28. 43008-10
Kupim avto
š Uirisedez.no limuzino, do bn> ohreinjeoo, v dobrem stanju, pripranroo za tr govsko potovanj«. — Po-midbe i naivedbo cene iz) opisonn na ogas. odd-el^k »Jutra« pod šifro »Dober voz 1932«.	4SSKE-10
Avtolimuzlno
fa/ktične vrednosti 30.000 Din. prodam za 16.000 Din
pod ugodnimi p'-ačKjvim i pogoji. Ponudbe na oel. ■viidelek »Jutra« pod šifr-o »Jalao ugodno«. 4318P-1''
Vsaka »mMla i Dm, ta iajaaj* oaalova ali ta iifr« pa 8 Din (16)
8% obresti
m dvakratno jamstvo v blagu nudim onemu, ki posodfi branHcn-o knjižico, katera ee rabi ta kavcijo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod zmaffto »40 do 50.000«.	42910-1«
Kontokorenta
dobro? met ja In hranilne vloge
Imbljamskih denarnih lavo-(iorv (tudi zašfiiitemih) ta plačaj« v gotovini naj ugodneje konsoroij »Socn' rita*«. poAtai predaj 146.
42909-16
20.000 Din posojila
»čem za seaijflfoo kupčijo proti dobri garanciji, rt eokim rtbreetim ali partfi ei.paciji na dotočfcu. Po tmdlbe na ogla«r oddelek »Jutra« pod DnaSbo »Ren taibitoostc.	«194-16
40.000 Din posoSla
proti pi'w>vratni garainoij4 Vn	v
obrokih po 1000 Din iščem Ponudbe na oglas o<Mn'-ek »Jutra« pod Hfi«o »H«s«.
48206-1«
Iščem 20.000 Din
na «gu>ri»o nwsto hiše v centru. Ponudbe Da oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro naJoženo«.
48207-16
Potrebujem vlogo od 15—35.000 Din
Ljub. kred. banke na obročna odplačila. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj 1000«.
43257-16
Družabnike
za večje obrtno pod JetJe. dobro vpeljano, sredi LJubljane, Iščem. Potreben kapital 150 do 200.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »1. november«.
43258-16
Večjo hišo
stamoro-njsko. v kater! »e nahaja hle"v. avtogaraiža in velika k?et. radi družin skib razmer pocemj proda VeiVik Mmrvia. Maribor Splava, raka 6. 43286-30
Posestvo
obstoječe ia 30 oralov z*m Ije. i novo hišo in go -podarsikim pOBl<vt>i«n — z njivami, onamiki in go r.dom. v bližšmi Celja pro daim. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.
432»:-20
Zaradi starosti
popolnoma sa-m. prodani ma^no posestvo ob glavni ce«td. poi ure od C«l;a. s Mšo in 7«m> jiSčetr Kdor se za priSiko zanima, naj »e oseihno zg1a«w pri Vinkn Košnira 29. »Junff franspnang«. Celfie. — Na pisma ne odgovarjam.
. 43291-20
Več stavb, narcel
»olnčnili. peščenih med Brinjem in S^ožicami proda Hinko Privšek Ljub ljaoa. Dunajska ce«ta 12.
43296-20
Ugjjua trg. tnaftaja po 1 Dio beseda; ta lajanja naalova ali ia iitro 6 Din — Oglas ♦ocialnog, uiačaja vsa ka beseda So nar. ta i»,»nj» naal>onra Ul sa «fr« pa S Dia. (7)
Zlato verižico
kutpom. Potmidbe na ogl. odd'slek »Jutra« pod šifro »Veirižlioa«. Naiveatii je to di težo ln ceno. 43317 7
Staro litino
baker, bron, medenino, cink In droge kovine proti oako.Sn jemra plačila kiapmj« Framc Belič, Rožn a dolina, cesta XV/5.
«220^7
Pisalno mizo
3 lesena fotelja In pisalni stroj
v dobrem stanju ku;»im. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod »Nakup«.	43179 7
O to man o
dioforo ohranjeno to »na ž uo kupim. Tavčarjeva ul. št. 10/11, lenro. 43Ž67-7
Vwka IM*MU i Dto. m lajanj* «uter*a t« M Ura pa 6 Dia. (SO)
Hišo
trgoHkiO-obrtino. stnnovanj steo. na zelo prometni ce-ftto prodam Oisti dono« lii •/«. Polovico hipoteka Do^iise na ogasni oddelek »Juitra« pod »Din 950.000« «295-30
Hiše, vile In
stavbne parcele
prodam. Za kupce kupne pogodbe breBtVačr.o. Rimko Priv^ek. Ljubljana. Dunajska cesta 12. 4S2>4-20
Velika vila
»tamoranijska, v ©entrn mesta, k 8 stanovanji z vstm
kumfo-tom naproda5 Dhra naTožba kapiitaia. Naftlor v oglAsntan cMldeiku »Jutra«.
«016-20
Posestvo
lepo, sadiomoKu«) in vino-gradno. t pri t.fklinami na prodaj. — Pojasnila daje Ignac Petrovič v Zgornji Polskavi.	42S4C 20
Rokodelci
vpokojenci!
Novo hišo ofc felezniški •os'i ji, i l«po njorvo prodan- za 38.000 Din. Jakob Srtenmšek, iič«. poita Loče «170-20
Gostilno z mesarijo
oddam v najem. Ponndb* na og<a«ni »d<t»l«k Jntr« pod »Site aller Amter«.
«i74-y
Nedovrženo stavbo
v sredini mesta, katera kljub temu že sedaj flo-hro dona^a. nrodnm zaradi tronutnlh flnan'1-ilh t.ežkoč takol. Vpre-®atl na osrl. odd. »Jrt-tra« pod šifro »2*oooo« 43233-20
Fina jaboCka
sortirana — ter ilah,tnt
kostanj in krompir
k uprimo. Obvme poottdibe na og'asni oddelek Jirtr« pod »Fraako vagon«.
«177 33
Štajerski Jedilni kostanj
lep, prebran. franko Poljčane, kg 1.45 Din proti povzetju razpošilja Jožef KoroSec, Sveča, Majšperg. 43U62-33
J najem
m daja^t Mkm ai j «a	» Dta. (O) |
Vrednote.
oosnda I DlO. ca dajanj« naslova al* ta |5fro pa 5 Din fS5N
Srebrne krone staro zlato In srebro
KU4>QJ* Rafinerija	Iragi'
kovin. Ljubljana.	Dlrsk«
ilics 86 vb>d Si	Vidov
lanske aeate. prt	gostiln
Moti na.	70
Kolodvorska restavracija v Zagrebu
v kateri se letno potoči 400 bi pijač, 6« daje v najem za d oho petih let proti odkupu laloge !o
inventarja. V hiši je lepo stanovanje za restavrat«r-ja z vsemi piitfflc'inami. Najemnina nizka. Reflek 'anti t 'atipoioilijTrTiin ka pitalo« dobe naslov v ■»glasnem oddelku »Jutra« pod »903«.	42005-17
Gostilno v Ljubljani
vzamem v najem, v svrho prodaje vina lastnega pri del.ka. Porvud.be na oglas. odd'-l-nk »Jutra« pod šifro »Dobra točka«. 43172-17
Vsaka oeiied« 1 Dui ta dajanje naslova ali za Kfro pa 5 Din fM"
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenar
CERNE - juvelir
LJubljana. Wo!fova ollca i
m
Prg. oglasi po 1 Din beseda; m dajanja naslova ali ta šifra 5 Din Oglasi socialnega tna 6aja vsaka beseda SO par; ta dajanje naslova ali za šifro S Dia. fIS)
Moško obleko
iUMbo. zelo dobro Oihra njeno prodam. Naslon? v oglasnem oddelku »Jutra« «195-1?
Zimski plašč
za gos [»oda — popoln oma nov, zelo poceni naprodaj
Omnia, Dunajska e. 36.
«163-13
Vsaka (MMda I Dia, «a dajanj« «sal»»» ali «a itfra pa & Dia. (34)
Mešano trgovino
.epo in dobro ido6o pro dam najt>oi;šcmru ponudniku. Ponudibe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »V mestu«.	43313-19
Elektropodjetje
v LjuibLjani. komisijon-ira nos radi bolezni oddam — e*vot»t. sprejmem dnrinb-nika s k-omercijelno iz-obrazftio. Dorj»ise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »50.000«.	«178-19
Lokal v centru
priipreiven za vaiio obrt, takoj oddam. VpraJati v Šubiče^i ulici šterv. 3.
«178-19
Dva lokala
oddam v Koliodrvor«k1 nI. št. 35,X	4JKS4-19
*M3tLfU£
I Vsaka o«seda 1 Du
<a dajanje naslova ali • ta šifro pa 5 Din. fS3
Novo kislo zelje
prvovrstna rezano ln cele glave za sarm o v sodčkih v vsaki množini dobavlja po naročilu ln po najnižji ceni Gustav Erklavec. Kodelje-vo St. 10, LJubljana. — Telefon 25-91.
299-33
Kostanj
debel prebran, kg po 1.75 Ko Z:dani mo*t, nad' Peter Setna. Radeč«
«1955-33
Lepe čebule
6000 kg prodam. Ponudbe z navedibo ceoe na naeJov. ki ga pov« ogl a«, oddeiet-»Jutra«.	42887 33
Stalerski kromnlr
k »pojem v vsak' mmrFvl Ponudbe ooslati i otnsče no ceno na A. Pr'b»ri< trgovina kromp'-«i Za greb, Palmotičeva 47
4290433
Fige
v tneota po 5 Din, aonaj mesta po Din S-50 kg nudi Sever & Kom/p.. Lfublja na. Gosposvetska eeeta 5.
42720-34
Jabolka
Štajerska, namisua, v ta-bojih dobavlja: Kraljev' vrelci. Koatriivnicv pošta Podplat.	43175-34
Dobra kisla Jabolka
v ralbooMi leipo »ortarana od 20 kg naprej po 2 Din 'arrr»očil ja po rvrvzetjn A. Ook. Velenje-St. 5j.
«171-34
Vsaka Deeeda 1 Dia. sa lajanj« naalova ali ta 4i6» pa S Dia. (16)
Bukova drva
lepa, suha. postavim po najnižji eenrt na dom. — Tome. Moravče. 42976-15
Nakup In oddajo lesa
prevzamem v kamnčEko-gornjegTajskem okraju. — Na razpolago 20.000 Din kavcije. Naslov v ogiaa. odd^ku »Jutra«. «W7-lfi
Odpadke od žage
dobro osušene, kratko žagane, prodaja v vsaki množini Ivan Šiška. Metelkova tU. 4. 43254-15
Sobo s kuhinjo
oddam. Poiiisv« »e v gostilni Kratki, &t. Vid prt Ljubi jaoi.	43S48-S1
Stanovanje
2 park etimniii »ob, kabineta, kuhanje m pritritklin oddam takoij aH X decem broni v Novem Vodmatu. Suiterš5č«va ulica ki. 1 — Sit ta 6ol«.	43221-23
2 prazni sobi
primera tudi ta idrav-n-ka aU tototelmika. r sredaiču mesta takoj oddam. Naslov v oglasne« oddelku »Jutra«. 4278J-23
Trisob. stanovanje
pod ettim Ujudem, ta Bežigradom takot oddam. — Nasiov po»ve ogiaa. oddelek »Jutra«.	48237-31
Trisob. stanovanje
s parketo«. elektriko to pUnoo, v eentr« meata takoj oddam.	pore
oglasni odidelek »J«tra«.
«239 9!
Dvosob. stanovanje
parketiramo, c knfcmjo to prirtiklimafni oddam takoj ali s 1. decembrom. — Vpražart v Židovski stesf St. 4fUL	43224-31
Stanovanje
sob«, kujanje, shramb«, i praloBoa, dirvamloo in vrtom za 290 Din oddam 8
1. decembrom. Vodovod to elektrika. Vpraša.* v popoldanskih urah v ffiral-niSki ulici 5t. 2S. nasT»rot! Pokopališke »lice Jt. S5 — Mos-t«.	«186-31
Stanovanje
2 sofc. kuhinj« to prMfklin z* 520 Dim oddam takioij v OlinSki olici žtev. 5. — Vprašati |*totam. 43201 -ti
Stanovanje
2 ai£ 3 eob. z v«oto! ,pri-titlinami takoj odda Dro-bei v Rožni dolini. ces:ta IX/«.	48156-21
V Rožni dolini
cesta V it. 18a oddam takoj affi z dt^cemkrom sobo to knhSnoo. «169-3
Dvosob. stanovanje
i opra/vo ali bri oddam v Kolod^vorsk^ n-Moi št. 85 «185-23
Dvosob. stanovanje
s protildinami, po nizki ceni oddam t s ton v naj-em v Novem Vodmatu. Pre-doričeva triica štev. 17.
43169-21
Stirisob. stanovanje
s kopalnico. Južna lega, v sredi velikega vrta. takoj za vseliti, oddam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »1500.	43241-21
Sesttob. stanovanje
komfortno, na Kongresnem trgu št. 8. Kirbl-scheva hiša, ta.ko.1 oddam.	43255-21
Stanovanje
»obe, kuhinj« to pritiiklnn oddam s 1 decembrom — Cesta v Rožno dolin« SS.
43265-81
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico to
vsemi prifiiklinaim/i takoj oddam. Naflov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43284-2«

Vsaka beseda St par: sa dajaaj« naslova aH
aa iUr« t Dia. (SZ)
Učiteljska družina
sprejme dijaka v popolno oskrbo. Pminoč pri učenju in strogo nadzorstvo. Klavir ter nemška konverza cija. Cemitrum mesta. Na slov pore oglaeaid oddelek »Jirtra«.	43323-22
K dijaku
sprejmem v centru mesta sostanovalca po nizki ceni v dobro oskrbo, ali brez hrane. Soba zakurjena. Nemški ob-čevalnl Jezik. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
43248-22
Sostanovalko
h hčerki vlsokožolkl ln sostanovalca k vlsoko-šolcu sprejmem iz boljše družine. Klavir, kopalnica. Bohoričeva 20, blizu Tabora ln bolnice.	43272-22
Stanovanje
Vsaka	v* p—,
as 4s»a>. naniza J aa Utr* I Dia. (U-a)
Trisob. stanovanje
z vsemi pritlkllnaml v vili pod Rožnikom ali Bežigradom iščem za 1. februar. Ponudbe pod »Komfortno« na oglasni oddelek »Jutra«.
43007-21a
Sobo in kuhinjo
i i 6 « m v mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ena os oba«.
43270-ai/s
Sobo odda
Stanovanje
2 sob. oziroma sob« to
kuhinj« takoj oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	42801-31
Stanovanje
sobe to kuhinje oddam s 1 novembrom aH poenej« stranki broječi oaW«č 8 oseb«. Nas>«v v •»gasnem oddelku »Jutra«. 42807 21
Krasno stanovanje
obstoječe lz 2 velikih sob, kopalnice, kuhinje ln več prltlklin ter velikim vrtom, se ugodno odda za november v StomSkovi ulici 4, Ko-deljevo.	43028-21
Dvosob. stanovanje
leno tabo! oddam v Lev stikov* ollici 21 pritličje.
40692-81
Sobo
* posebnim vhodom to vso oskrbo oddam v centru mesta Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 43067-23
Sobo
mesta oddam takoj »'idnemn gospodu. — Nssl/cv v oglasnem oddelku »Jutra«.	«915-23
Sostanovalca
z vso oskrbo sprejmem takoj v FSiorijameki riiei 40 — prštfifij«.
Prazno sobo
v katero se laiiko postavi tudi štedilnik odda takoj Krmeij na k-odeijovMi — za Ml^ltji^iMn
Sobo
• (troga scparirai dmn s	in ssopa-
raba bopalotes sččam ■ L
Mrvembrom. Zori, Q1 oda ISka udica itov. »HI.
«aia-a» Mirno sobo
s posebnim Tfaodoi oddam Naslov v oglasnem tMdk*
»Jutra-«.	43609-3
Dve soW
eloganrimA opreHl^eaA, fazani. i iMcn i —— njve oddam v »ta. Naslov ▼ odid-eAku »Jutra«. 43318-38
Opremljen kabinet
podstrešen, preprosti. 6ec dan odsotni osebi peeeei
odda Zmpainčič, K«i«drvo*w sika alioa M, podstr«ij«.
«214-2S
Opremljeno sobo
s pOMfen® vboam oddtfi tramvaija v Bpodajl
Sifflri. Cemetotvm »Mna M.
Sobo
opreml^eoio sa 3 saubfc, • posebnim vbodom, v Mnri hiS » d d a a bUfea h>«
remize. NasMo«v v oglasnem oddelku »Jutra«. «3E8-i!l
Opremljeno sobo
po smerni ceni iakoj silam v WoCfor»i riiri 4.
«830-91
Sobo
lepo opremljeno in Mpt-ri.rano v centru mesta oddam Naslov pove oglasni
iddelek »Jutra«. 46S36-23
Opremljeno sobo
bomfoTliDo, ob oestai letiuaCL. v eeutuu mesta« mimo to Ssitio oddam boljSemu in soidnetn« go-
spoiiu. Naslov v ogiasnem oddflllku »Jutr»«. «547-88
Lepo, zračno sofco
s posebnem takoj 1 sli 2 o&ebaima na ZaltiSki cesti št. UL, lev« — nasproti bolnice.	4B398-8S
Sobo
raasrotfjarrs
in parketom (»ddam v oea-tru mesta solidni goepo-dični. Naslov porv« oglas, oddelek »Jatra«. «604-«
Sobo _
a posebnim vbodom sMes
po nizki eend gospod« »li gospodični. NaMov pov« oglasni oddekk »Jntia«.
43100-81
Zračno, svetto sobo
i Hefctr. rBffflTOtiijATO, t*
kabinet
oddam solidnemo ali gospodični aa ■ki cesti štor. Kfl.
48007-»
Posteljo oddam
solidnemn gospodu ali. dijaku, aa	fcrfl i ve«
oskrbo. Naslov v ogiaa. oddelka »Jutra«. 43167-21
Opremljeno sobo
t vbodom i s*wpmj5«, I hrano ali br« oddam na
Smartaurkl cesti K. Sil.
48065-23
Opremljeno sobico
s prostim vhodom to zajtrkom za 360 Din mesečna oddam na Mirim. Naslov t ogiasnem oddelku »Jutra*
«!8i-ea
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, oddam gospodo v e o • t r « mesta. Našlo* pov« oglas, oddelek »Jutra«. 4S13&23
Soba 200 Din
opremljena za 1 osebo, sit za 2 osebi 300 Din. lepa, parket, elektrika, dobra peč. »ep. vbod. so takoj odda. GoriSka rifca 31 — Sp 5®ka.	43305 2J
ioo%
Vaših želja zamoremo zadovoljiti s našo ogromno izbiro blaga za jesen io zimo, in nudimo:
Za damske obleke, voln. , od Din 36.— Za damske plaSče, voln. . od Din 85.— Za moške obleke štof . . od Din 54 — Za moške obleke vol. sukno od Din 114.— Za moške obleke kamgarne od Din 128.— Za moške suknje Double . od Din 78.— Za moške suknje, črno. sivo od Dir 115.— dalje. — Flanele, barhent, baritoni, pliši iti najceneje.
SPECIALNA TRGOVINA
NOVAK - Ljubljana
Kongresni trg 1.*» ("nasproti nunski cerkvi"4
Opremljeno sobo
•didam takoj 1 ali S go-•podoima M gospodičnama v Pleteršnikovi ulici iit. ?4.	43202-33
Opremljeno sobo
M poeeboiim vbodom, na <3oeposrv<it.ska cesti taikoj oddam. Naslov v oglasnem oddeJfru »Jutrac. 43302-23
Opremljeno sobo
oddam taikoj boljšemu go-apodu na Rimski oesti 7, TTata IT.	43263-23
Gramofon
me X 60 airtooat fe bra soovine, 6rno postaran, 47 ploščami, v«« ▼ dobrem stanju, agodoo prod« Ig Potočnik, Kot 36 — pa&t* Semič.	42763-26
Prazno sobico
l vbodom s eto-pnjiiš&a takoj oddam v Pražakovi »lici §tev. 10/11, des.no.
43256-23
Opremljeno sobo
oddam 1 a.l« 2 of-ebauna po:*? Tabora — Vrbovče-va uli-ca štev. 9/1, d peno.
43_7i-23
Sobo
■ elektr. raasvetljarvo in p^ohmra vhodom takoj oddam na Starem trgu ».. 2B/I.	43273-23
F bas in amrikan-ske citre
diofero ohranjeno kopan. —
Fottudfbe i navedbo cone na naslov: Anitmn Skubic, Niš. Cetinjska ulic« br.
43180 26
Kromat. harmoniko
acvo, prodam. Naelov v 0£'.a«n«m oddelka »Jutra« 43164-26
Opremljeno sobo
»operirano. takoj oddam v K otnen~>k ega ul i-oi št. 1<5'I T-ata 6.	43275-23
Prazno sobo
daleč od centra oddaan boljši gospodični. Naslov T og^aen^m oddelku Jutira 43297-23
Sobe išče
Nov gramofon
stoječ, Hie Masters, za poloviipnio ceno proda Ro-tair, Crmuče 36. 43168-26
V sika IIUIKU l Um. sa "ajanj« naaior« »tf I za Šifro rt* 1 D*n. (S9~ j
Pletilni stroj
8/50 proda Avgu»t P«i-nirk. Stožnoe št. 47, pošta Ježka.	- 43:960
VhmJc» beeed« BO par: m dajaaj. naslov* m totn * D ca,
Generator
za izmenični tok, S faze, 380 Volt. 35—40 Kw, 1300 do U500 obratov; kupimo. Poroudtbp na op'a«. oddelek »Jutra« pod značko »Generator«.	43876-29
Prazno sobo, ali enosob. stanovanje
suho, ne predaleč od centra, iščem. Ponudbe B ceno na oglasni oda. »Jutra« pod »Za ca fcoj«.	43034-23a
Parno lokomobilo
Wolf. 42 HP, pcH-^nn proda Andrej Kraaijc, Himie.
4319(1-29
Izgubljeno
Klad kipar
išče sobo
v kateri bi stanoval In modeliral. Za poravnavo stanarine bi portretiral al! daial instrukcije iz modeliranja. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju trac pod »Mlad kipar«.
43004-23a
Opremljeno sobo
lej>o — blizu Evrope ali pošte	Ponudbe na
oddelek »Jmtira« pod Šifro »Vbod iz stopnjic«.
4a:08-2S/a
Bolifo sobo
■ klavirjem ki evemt. postrežbo, v ?redii<nd m p eta ižče g!o?.podiiona. Po nad bo Da ohlapni oddelpk »Jutra« pod šifro »P>o<seb o-' vh»d-c.	43338-23/a
Gospodična
B5j sraaovamj« 6 brano ki Hir>".r.i.bo klarvirja. — Po-nudhp na »glasni oddelek »Juitra« pod šifro »Kora-Berva.toriji.	43?S7-23/a
Dopisi
Vmia be»sd« t Din;
m listaj« na*k»v» tŠ
Utre p* S Oia. (34)
Gospod
x d^ežele, nacebražem, dobrega srca im značajen. »tar še ne 30 let, si® dobre- stoječega veleposestnika i.n trgovca, se želi »eznajniitf z mimo. dobro in preimoTinP^o gospodič-ao karo do 26 let. ki bi iroe>!a veselje do gospo-d:n;stva. Cemj. dopise na cg'.as. oddelek »Jutra« pod »Strogo diskretno in vr B.tt«v »like«	♦3PS9-9)
Vsaka Ot»«*l» 2 si i. jata j« muuot £i£r« pa 5 OtaL (K)

Fina šivilja
iaimosTiojaa. želi v svrbo ienii^ve resno znanje i bo-! š'im go*>i>odom. — Po-nudlbe na oglasni oddolek »Jutra« pod šifro »Sreča« 43245-25
Živali
V »Ju tMOKda i Omni iajujc imuJui. M
ta fifn> p« 6 Ote. (87)
Psa
dVo-ega 5uvaja, k a p i m. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ču<vaj«.
432119-27
Pse
Psaraa Rožnik, vzredi-' telj Drenig, LJubljana, Drenikov vrh, ima cu prodaj mladiče nemške ovčarje od prvovrstnin staršev.	432R9-27
V:»aka beseda 1 Din; za daja-nj-e aastova ali ®a Sifr-o oa o Din. (18)
Vino čez ulico
Ealožan beli liter 6 din Ljutomerčan, pristni 8 D Cviček	8 Din
Eiaclki mošt	7 Din
Domača slivovka 30 D n Domači hruševec 30 Din Domači brinjevec 36 Din toči vinarna ln delika-tesa Ogrič. Sv. Petra cesta 13	43264-18
Glasbila
V»u tewd> 1 Dim; m daianjf
•a Ufro p* » DW. (TB)
Pianino
skor:ij nov pocemi prodam Naslov v og!asw-m oddelku »Jutra«.	43276-26
Gramofon
prvovrsten, najnovejši mode!. salonf-ki komad, prav poCHini naprodaj v Ljiub Ijani. Prtvoz št-er. 17.
43298-26
Vsaka beseda 50 par; u dajanj« naslova ah za Šifro pa 8 Din. (28)
Črne korale
z modrimi okraski ln steklenimi biseri so se izgubile. Najditelj naj jih proti nagradi vrne na naslov: Marvin, Glln-ška ul. 5.	43242-28
Večja vsota denarja v lirah
Je bila izgubljena danes med 9. in 10 okrog glavne pošte. Denar nI last osebe, ki ga je Izgubila in zato prosi poštenega najditelja, da ga odda proti nagradi v ogl. odd. »Jutra« ali na policiji. 43261-28
Zlato zapestnico
s^ean iag-uMa v soboto zvečer. NaidSteJj naj jo proti nagrada odda v ogl. oddeliku »Jutra«. 46260-28
Damskih klobukov
vodno velika nutoga ud ttjo novoBti od 50 Din naprej aaJonu »La ferom-e Cb»c«, Selemburgova ulica št. 6/1.	43SU>-30
Damske klobuke
m popravila dobite najceneje v saloou Mia, Flori-jaififea ulica 6. 43259-30
Dražbe
Vaa&a beseda 1 Dtc, M dajanj« naslora »h za »if/o pa 5 Din. (32*
Sodna dražba
kompletno opreme kandit-n« tvorni&e (stroji za mletje soli »ladkorja m <li-šav. za izdelovanj« bon bonov) se vr® du-e 5. novembra t l. ob 13. uri na Rimski cesti ŠT. 6.
427IS-32
, Vmka beseda 1 DiJi. ta dajanj« oaslora alt
za Šifro pa 5 Din. (»7)
za popravilo
vsaforrrtnih ur
AMTOM w
KAIHt
Kurja očesa
NaJWIj8e sredstvo proK kur jam očeeom »Oliven« je madt
r
s
IVAN M0HGRIČ
KROJASTVO KOPITARJEVA ULICA 8TEV. 1
gospode in dame, se priporoča cenje-mu občinstvu za izvršitev vsakovrst-
za
nemu	__________
nih oblek za gospode, dame in dečke po najnižjih cenah. — Sprejemam tudi obračanje in popravila oblek. 12715
C E V L J I N0GAVICE
&
J. LAH
MARIBOR
Obrt
Vsaka Beseda 1 Din: ia dajanje naslova ali ta Šifro pa B Din. (301
Tvornlca šablon
za ročna dela
fiogat sortiment vseh aorl-te<t vzorcev, pa se vsak« mu fepiača o tvorih pred tis-karij-o 'Vord.ruokeirei) ta maJo denarja. Spec. trgo virna ia atelier ročnih J-eJ Kurpžpn')'. Zagreb. Radi deva fDuea) ul 5- 35S-30
Grd
nos
zakaj, da bi grenil Vaše življenje? Z aparatom »Orthodor« popravite zanesljivo vsak kakorkoli izkažen nos kakor izkrivljen, debel, širok, dolg, sedlast, top ln nos z Izrastki Itd. ln daste s tem obrazu lep in plemenit Izraz. Orthodor se da precizno prilagoditi vsaki obliki in v-likostl nosu dam, gospodov in otrok. 90 Din. Rdečica nosu ln obraza vas zelo kazi. a to lahko odpravltetako enostavno in zanesljivo s spe-cljalno kremo za poble-denje »A« 50 Din. Preparate Schrfider-Schen-ke razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina 6 Din) ali po povzetju (poštnina 12 Din) »Om-nia« oddelek 1/6, Zagreb, Draškovlčeva 27. — Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik! 1276»
Dobite r lekarnah, droigeri-jah ali naravnost iz tvor-nice in glavnega skladišča Čuvajte s« ponaredb! 15 |
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
Parni kotel
50 do 75 kv. met. I izgrevne plošče, tlak 6 do 10 atm., s celo armaturo, KUPIM. Ponudbe z naznako sistema in starosti kotla je poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod »Br. 1000«. 12771
KRUŠNO
(de
ttor
v * v
iholp
rta
te kupiS slamoreznico in druge poljedelske stroje, plug, brano, kotle za krmo in žganjekuho, vodovodne cevi in črpalke za vodo in gnojnico, kuhinjsko posodo, čebelarske potrebščine in vso drugo železnino pri tvrdki
FR. STUPICA
MONOPOLNA ZALOGA RAZSTRELJIV ^Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1
KUPILI bi že uporabljano
PARNO LOKOMOBILO
s kondanzacijo. s 350 HP, za pogon sinhro-nega trofazr — i generato-;'a 750 obrati na minuto, na jermenski pogon. Ponudbe nasloviti v roku 10 dni na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d., Beograd, pošt. pret. 409
12763
Pozor, gostilničar]!, restavrater ji!
Bermet vino črnino Iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sretnsld Rarlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova. Srem-ski Karlovci. Fruška gora.	302
in vse mlevske Izdelke vedno sveže dobite pri
A & M. ZORMAN Ljubljana
Stari trg št. 32.
190
žžajcove eevCje
iz 2irov
prodaja tvrdka CADE2 A KOMP., družba z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta (palača »Grafika«)	12476
OGLEJTE SI ZALOGO!
ki krepi in zdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec
LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL
I
Nenadoma Je preminula naša predraga hčerka, sestra in teta, gospodična
Zlatka Serajnikova
učiteljica v Vuzenici
PogTeb drage pokojnice bo v sredo, dne 2. novembra ob pol 16. na pokopališče v Vuzenici.
Sveta maša zadušnica se bo brala v četrtek zjutraj v farni cerkvi v Vuzenici.
Vuzenica — Maribor, 31. oktobra 1932.
Fran in Ana Serajnik, starši — Danica, sestra, in Danilo, nečak
RAZPRODAJA
lepega modnega blaga, srajc, kravat, nogavic, rokavic, ovratnikov, klobukov, čepic itd.
Prodaja se pod nabavno ceno
pričenši v sredo 2. novembra 1932 od pol 9. ure do 12. ure in od 2. ure do 4. ure in vsak dan, dokler bo zaloga. Skladišče BALKAN, št. 4.	12748
Damske plašče za jesen iss zimo
gorko podložene, v cenah od Din 240.~ naprej, finejše kvalitete s kožuhom od Din 380.— naprej, otroške v vseh velikostih od Din 110.— naprej n u d i v veliki izbiri
F. L GORICAR, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 29.	12510
V kvaliteti kot v fazoni prvovrstno blago.
(Dobra naložba
mogoča z ugodnim nakupom znane, dobro uvedene tovarne čokolade in bonbonov.
Pojasnila: Informacijska in komercijal-na pisarna, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8, L nadstropje.	12787
Kaj takega pa še ne
in v sedanjih težkih časih tudi več ne bo. — Zaradi opustitve moške konfekcije
POPOLNA RAZPRODAJA
na Dunajski cesti štev. 7.
324
Obleke iz trpežnega štofa že od Din 180.— naprej itd. — Oglejte si zalogo pravočasno, kajti te smesno nizke cene ostanejo le, dokler traja zaloga.
JOSIP IVANČIČ
Sadje v čokoladi. Vrecica 5 Din Tovarna čokolade Mirim
ČISTILNI STROJ
za peresnice (Bettfe-| dern), proizvod Lorch [ Esslingen, PRODAM po izredno nizki ceni. Vprašanje na Lipko-1 vič, Subotica, Save Tekelje 13.
12782
1275b
Vadi hranilne knjižice
S POLNO VLOGO VZAMEM V RAČUN ZA
PFAFF »u PIJC
SIVALNJE STROJE
KOLESA
ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČA TVRDKA
IGJX. VOH, LJUBLJANA
Tavčarieva
7
Ne zvišuj cen, ako si še ueodno kupil!
Manufakturna trgovina
D. D
COMME
Tavčarjeva ulica Z, prvo nadstropje
prodaja po sledečih cenah:
Tenisflanela ••■«■■■».	Din
Velourbarhenti...... . .	>
Enobarvna flanela za damsko perilo	>
Angleška flanela za damsko perilo	>
Rožasti barhenti za spalne plašče Ia	>
Zefirbarhenti — svilnati karo ...	>
Cisto vol. enobarv. poplini 100 cm šir.	»
Sifon 80 cm..........
šifon najboljše kvalit. brez apreture	>
Platno za rjuhe 150 cm......
Prima domače platno 150 cm ...	>
Gradi za žimnice . .......
ševijot 140 cm.........>
Najfinejši pliši za damske plašče .	> Pristni angleški kamgarni . češko blago za moške obleke
Moško sukno .............>
Flanelaste rjuhe ........ >
6.50 9.— 8.— 12.50 18.— 13.— 23.— 6.— 10.— 17.50 19.50 23.— 30.— 150.—
od Din 120.— do Din 180.— od Din 60.— do Din 80.—
>	50.— naprej
>	29,—
ELEGANTNOST IN KVALITETA STA IZRAŽENA V NAŠIH IZDELKIH. NAJMODERNEJŠI KRZNENI PLASCI
igo
Ljubljana, Mestni trg s*

Perje
kokošje, purje, gosje in račje, naravno,	____
s strojem čiščeno in čehano, dobavlja v	^fc^^Vv1 vsaki množini in
po najnižjih cenah	•
E. lfajda, Čakoue
Telefon 59, 60, 3, 4.
Posteljne odeje, šivane....... > 125.-
O ugodnosti cen ter kvaliteti blaga se
izvolite prepričati! POZOR!
Ostanki za moške suknje 2.50 ni do 2.80 m, cel ostanek Din
250.— Najfinejše blago za damske plašče od Din 40__do Din
80,—.
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše nad vse ljubljene soproge oziroma sestre, gospe
Marice Šmon roj. Stelzer
izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno velja naša hvaležnost č. duhovščini, pred vsem g. svetniku župniku Bračku, ki je stal pokoj-nici na strani ob zadnjem boju in se z ganljivim govorom poslovil od nje na pokopališču, dalje vsem darovalcem vencev in pevskemu zboru za prelepo žalostin-ko, zlasti pa še župljanom šentiljskim, ki so v tolikem številu spremili rajnico na zadnji poti ter spodbudno molili za njo sv. rožni venec. Gospod Bog naj vsem obilno poplača.
Bodica pri Domžalah in Strihovec pri Sent D ju, dne 31. oktobra 1932.	12737
Rodbini: ŠMON in STELZER.
Kajenje je strup
Vsakdo se lahko igraje odvadi zdravju škodljivega kajenja z našimi >EX«-table-tami. V 14 dneh neha kaditi tudi najbolj strastni pušilec, ako je >EX«-tablete vsaK dan trikrat uporabljal. 1 omot 30 Din in poštnina, popolna kura 5 omotov Din 145 franko. Razpošilja po povzetju »Aurora«, sekt. 16, Novisad, Zeljeznička 38. 12679
Prodam enonadstropno hišo
v št. Jerneju, na prometnem kraju, poleg farne cerkve, pripravna za vsako obrt.	12767
Potrebne informacije daje županstvo Št. Jernej — Dolenjsko.
*
Spolne + bolezni
sifilis, kapa vi ca, beli tok so ozdravljive brez strupenih vštrcavanj, brez živega srebra m salvarzana. Tisoči žen ln mož ve enodufino hvalo za svoje ozdravljenje (trajno) na pri roden način s preparatom
„Vigi-Tabl" brez motenj v izvrševanju poklica.
Sijajna priznanja. Tisoče zahvaL »Vigi-Tabl« učinkuje zajamčeno, sigurno in prav hitro. CJčinkl so naravnost presenetljivi. Prof. Herry se je o njih izrazil da »delajo prave čudežec. Uporabljanje Je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120.—, posebno močne za stare slučaje Din 200.— Pošilja diskretno le
Odborn£ ord. laborato* Aide—Havelka,
Praha—Vlnohradj, SleszkA 116. PoŠt. 28. CSR.
127
Zapustil nas Je naš skrbni, dobri oče, stari oče, tast in stric, gospod
Lavoslav Derin
upokojeni uradnik T. P. D. in posestnik v Toplicah
po kratkem ln mukepolnem trpljenju, ki ga je nad vse vdano prenašal, previden s tolažili sv. vere, v starosti 77 let.
Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 2. t. m. ob 16. url iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Zagorje, Toplice, dne 31. oktobra 1932.	12775
Globoko žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij >Jutra, Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot ttskanarja Frauc Jezer**. 2* uurcruuu del je «*o v«reu Aioja flovak.
Vsi t Ljubljani