Novo mesto, 12. februarja 1954
Cena 10 din
Stev. 6
Leto V.
Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesta — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu 616-T-181. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. —■ Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani.
olenjski lisi
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
IĐ TEDNU DOTEDN
Medtem ko v Berlinu niso prišli še do nobenega vidnejšega uspeha, se že širijo govorice o zaključku konference zunanjih ministrov štirih velesil. Kajti M konferenčno mizo — tako v zahodnem kot v vzhodnem delu mesta, tako na pol javnih kot na tajnih sejah — se ponavlja stara pesem: vsakdo tišči s svojim predlogom in le malo je poskusov približevanja k nasprotnemu stališču. Zato je na splošno v komentarjih o berlinski konferenci precej razočaranja, kvečjemu še nekaj tolažbe, da je uspeh že v tem, da so se štirje zunanji ministri sestali in s tem premagali ovire, ki so se že precej nevarno nagrmadile med Vzhod in Zahod.
Katere so poglavitne značilnosti dosedanjih berlinskih razgovorov/ Ko je v prvi točki dnevnega reua Molotov predlagal Konferenco petih — torej z vključitvijo Kitajske — za razpravljanje o spiošnih mednarounih problemih, je Blodil z zahodne strani odločni »ne«. Na lajni seji so se znova vrnili na to točko in Molotov je. vztrajal pri svojem, mnogi opazovalci — scveua izven konferenčne dvorane — pa so ugotovili, da se prvotna zahouna cdiovuost maje. Uri tanci in Francozi m postali na kionjeui razširjeni konferenci, ki bi poleg Kitajske vključila še druge azijske države, pred vsem obe Koreji, da bi se lotili korejskega problema. Fran coski zunanji minster Bidault pa je brž pristavil še svoj Ion tek in navrgel razpravo o In dokini, kjer zaradi vztrajne Ho Si Minhove ofenzive postajajo Fanco^om tia zelo vroča. Aii se bo Moiotov na to vabo vjel in da'bi dosegel svojo zamisel o sodelovanju Kitajske, pristal na tako še bolj razširjene razgovore; ali bo Dulles sledil popuščanju svojih dveh zahodnih kolegov — to sta zdaj vpiuaatija, ki še puščata prazen odgovor glede na prvo točko dnevnega reda berlinske konference.
Nič manj ni zapletena druga točka, ki oosega nemško vprašanje. Tudi v tej se merita Zahod in Vzhod v srditih dvobojih na javnih in tajnih sestankih. Zahodne delegacije se oiepajo sovjetskega predloga o sklenitvi mirovne pogodbe in nevtralizaciji Nemčije, češ d:t bi jo hotela tako MosKva prt-očitno dobiti popolnoma pod svoj vpliv. Molotov pa nasprotuje zamisli o vključitvi zaru-žene Nemčije v evropsko obrambno skupnost. Ob teh osnovnih zapletih pa se kosala obe strani v bolj ali manj žgočih propagandnih govorih. Ko so se po dveh dneh prekinitve v sredo spet lotili nemškega vprašanja in je Mo'.ctov poldrugo uro branil svoje staro stališče, jc Duilcs pripomnil le to, da nima kaj novega povedati, ker sovjetska stran trmasto vztraja pri svojem. Tudi Bidault in Eden sta zavrnila Molotova, tako da niso motfli naprej in se odločili, da bodo v četrtek nadaljevali na zaupnih razgovorih. Tako tudi tukaj zaman iščemo razjasnitve.
Nemara pa bo več sreče pri naslednji točki, ki se je lote vajo v petek — z razpravo o avstrijskem vprašanju. Vse povsod poudarjajo, da je to najlaže rešljiv problem, če bo seveda dovolj dobre volje na obeh straneh. Avstrijska dele gacija je odšla s precejšnjimi upi v Berlin, posebno še, ker diplomatski komentatorji na povodujejo, da si bodo štirje lunanji ministri prizadevali vsaj v tej točki razveseliti svet % uspehom. Nam je odgovor na to vprašanje prihranjen do na slednjega tedna in s tem tudi ostala ugibanja v zveii z berlinsko konferenco.
Da ne zanemarimo Se naših južnih sosedov, ki so ta teden V Rimu iskali povo vlado, moramo povedati, da tudi novemu ministrskemu predsedniku Scribl vladne rojenice najbrž niso bile preveč naklonjene. Simbolične delavske stavke ob podelitvi mundata bivšemu večletnemu notranjemu ministru v De Gasperijevlh vladah 80 zelo zgovorne. Nevihto obetajo tudi črni oblaki v vodstvu socialdemokratske stranke, iz katere sta dva vplivna Mana odstopila, dragi pa so zagrozili E ostavko v znak protesta zaradi sodelovanja s krščansko demokracijo. Ce prej ne, se bo treba v našem zunaiij«po >V>do zadruge potrebovale dolgoročen kredit. Za gradnjo delavnic za galanterijske proizvode v predelih, kjer je razvita domača obrt, so potrebe vsaj za 20 milijonov dinarjev kredita.
K. O.
tih okrajev, namenjene predvsem dvigu proizvodnje v obstoječih obratih in smotrnejšemu delu v njih. Razširjena proizvodnja pa naj bi že letos in prihodnje leto zaposlila v Beli krajini 1000 novih delavcev in delavk, predvsem nekvalificirane- delovne sile. Ta številka bi bila še višja, če bi čimprej začeli dograjevati tudi prepotrebno železniško propo Črnomelj— Vrbovsko. O teh -in ostalih vprašanjih ter belokranjskih načrtih pa več v prihodnjih številkah »Dolenjskega listam
Črnomelj, središče partizanske Bele krajine, je bil veš čas narodnoosvobodilne vojne eno glavnih srediič upora. 18. in 19. februarja 1944 je zasedal v osvobojenem Črnomlja Slovenski narodnoosvobodilni svet in sprejel zgodovinske sklepe za nadaljnji razvoj ljudske oblasti. 19. februar bo poslej občinski praznik Črnomlja; letos ga bodo prvič slovesno praznovalL V četrtek 18. februarja zvečer bo v Prosvetnem domu slavnostna akademija, posvečena spominu in 10. obletnici I. zasedanja SNOS; hkrati bodo na proslavi počastili tudi spomin na 150-Ietnioo prve srbske vstaje. Sodelovali bodo pevski zbori, orkester in folklorne skupine. V petek, 19. februarja bo ob devetih dopoldne slavnostna seja Ljudskega odbora mestne občine v dvorani Prosvetnega doma, ob desetih pa bodo nad razpotjem pod gimnazijo odkrili spomenik domačinu Janku Starini, narodnemu heroju Bele krajine. Popoldne bo lutkovno gledališče igralo pionirjem in cicibanom, zvečer pa bodo črnomaljski dijaki igrali dramo »Na straži«. Tako bo Črnomelj letos proslavil 10. obletnico zgodovinskega zasedanja . SNftS, večje prireditve, posvečene spominu tega slavnostnega dogodka«
pa bodo letos v maju. Na sliki: eden izmed neštetih prizorov li slavnih dni belokranjske prestolnice: množičen odhod prostovoljcev iS Štajerske v partizane (leta 1944)
ŽREBANJE novoletnih nagrad za predplačnike DOLENJSKEGA LISTA bo še ta mesec. Več o tem v prihodnji številki tednika. Žrebanja se še lahko udeležite, če do 15. februarja pošljete pol- ali celoletno naročnino.
Uprava Dolenjskega lista
V Straži bodo že letos imeli vodovod
V Straži so se resno lotili del za gradnjo krajevnega vodovoda. Kajti Straža je že sedaj močan industrijski center, ki se bo še razširil, nimajo pa dobre pitne vode. Novi vodovod bo oskrbel z zdravo vodo Gornjo in Dolnjo Stražo, Jurko vas, Vavto vas in Rumanjo vas
ter industrijske obrate v Straži. Vodovod bo stal okrog 19 milijonov. Graditi so ga začeli že lani (po načrtu Projektivnega zavoda v Lj,ubljani). Zajeli so izvir ob Krki pod cesto Straža—Polje ter nakupili cevi in drugi potrebni material. Od izvira bodo črpalke gnale vodo
Tudi gasilska društva ne morejo biti drugo kot socialistične organizacije
Na plenumu okrajnega odbora SZDL Novo mesto 26. januarja so člani razpravljali tudi o stanju v gasilsrdh društvih.
Veliko in odgovorno nalogo ima v socialistični državi gasilstvo. Ta organizacija združuje v svojih vrstah prostovoljce, ki so vedno pripravljeni nesebično pomagati bližnjemu v nesreči, vedno pripravljeni zaščititi družbeno premoženje. To je plemenita naloga in prostovoljna obveza gasilcev. Reči morarro, da imajo pri nas gasilska društva že svojo tradicijo in da uživajo priznanje delovnih ljudi in oblastvenih organov. Družba daje vzporedno z gospodarsko krepitvijo iz leta v leto več sredstev za opremo gasilskih čet, za njihovo uspešnejšo borbo proti elementarnim nezgodam, ker se zaveda, kako veliko in odgovorno nalogo imajo gasilska društva v naši družbeni stvarnosti za čuvanje družbene lastnine.
Poleg te pozitivne i n odgovorne naloge, ki jo imajo gasilska društva že po svoji tradiciji, in vrste uspehov po voJnem času, pa opažamo v posameznih gasilskih organizacijah tudi vse polno negativnih, za današnjo družbeno stvarnost povsem škodljivih pojavov. Mnogokrat so naša današnja gasilska društva zatočišče ljudi, ki se z današnjo družbeno ureditvijo ne strinjajo, ali pa so ji celo sovražni. Funkcije v odborih takih društev so po navadi monopol starejših in »uglednih« članov, za mladino ni rr.esta, še manj za ženske. V uniformah socialistične organizacije hodijo v cerkev in delajo parade pri verskih obredih. Za vsako ceno hočejo prikazati neko nepoli ličnost gasilske organizacije,
neko iz.iemo med organizacijami današnjega časa. V resnici pa se za tako nepolitičnostjo velikokrat skrivajo zagrizeni politični nasprotniki socialistične graditve in ljudje temne preteklosti.
Sentrupertu je poveljnik gasilske čete človek, ki nima državljanskih pravic. Pod njc-govin. poveljstvom so se udeležili gasilci v uniformah cerkvenega pogreba, šli so v cerkev in na njegovo »komando« so napravili špalir in pozdrav župniku, ko je šel v cerkev. Od 2.600 aktivnih članov gasilske organizacije je najmanj 600 takih, ki niso člani nobene množične organizacije! Ce pogledamo preteklost teh »nepolitičnih« ljudi, bomo videli, da so, pa še kako, politični, samo v nasprotnem smislu in da jim je največkrat gasilska organizacija krinka za njihovo reakcionarno delovanje.
Posebno poglavje so gasilske prireditve oziroma gasilske veselice, ki prevladujejo pri prireditvah. Lani so imela gasilska društva v novomeškem okraju okrog 70 veselic. Menda sta bili samo ena ali dve združeni s kulturnim sporedom, veliko pa je bilo »združenih^ s pretepi. Navadno pride na takih veselicah do obračunavanj med samimi ga silci, ki so nasprotnega političnega mišljenja (primer Ostrog pri Šentjerneju). Zanimiva je tudi materialna stran veselic. 70 veselic je dalo okrog 600.000 din dobička. Pravih točnih obračunov za posamezne prireditve je malo in se ne ve vedno, komu do-našajo največ koristi. Veliko je primerov, ko blagajniki gasilskih društev samovoljno razpolagajo z denarjem in po-sojujejo velike zneske privatnim osebam, akoravno je
to družbeni denar. Primer je v Knežji vasi pri Dobrniču, kjer je dobil »posojilo« za plačilo davkov najmočnejši kmet! O uporabi gasilskih avtomobilov za vožnjo na -verske obrede srno že pisali. Pri srečolovu na gasilski vesel ici na Vrhtrebnju so bile med dobitki tudi belogardistične »črne bukve« in pismo škofa Rozmana belogardistom med vojno. Kdo ima interes, da se taka literatura širi med ljudmi?'
Napačno bi bilo trditi, da niso gasilske organizacije ali gasilci na splošno tudi po vojni dali časten prispevek za čuvanje ljudskega premoženja.
V treh letih je bilo v okraju 71 požarov, ki so povzročili 55 milijonov dinarjev škode, gasilci pa so obvarovali škode premoženje, vredno najmanj 80 milijonov dinarjev. Samo lani so gasilci pri požarih obvarovali lastnino, vredno nad 39 milijonov dinarjev. Veliko so gasilci sami pomagali pri obnovi in graditvi gasilskih domov in zbiranju opreme. Gasilska oprema in naprave v okraju so vredne nad 60 milijonov dinarjev.
Prav zato, ker je prostovoljno gasilstvo pomemben činitelj v našem gospodarskem in družbenem življenju,
(Nadaljevanje na 2. strani).
V črnomaljskem in novomeškem okraju so šole zaprte
Na posvetovanju upraviteljev osnovnih šol in ravnateljev gimnazij, ki je bilo pretekli četrtek v Črnomlju, je bilo med ostalim- sklenjeno, da bodo od 5. do 13. februarja zaprte vse iole v Beli krajini. Huda zima je znova pokazala, v kako slabem stanju so naše šole. Navzlic kurjenju marsiki" šolskih sob sploh ne morejo dovolj zagreti, ker toplota sproti uhaja skozi okna in vrata. Mnoge šole imajo slabe peči, marsikje pa so šole precej oddaljene od stranskih vasi in je nevarno, da otroci med padanjem novega snega na poti ne bi omagali. Upravitelji so poročali, da prihaja mnogo otrok v šole prav slabo oblečenih.
Iz podobnih vzrokov je Svet za kulturo in prosveto v Novem mestu sklenil, da od 4. do 11 februarja zapre ve šole v novomeškem okraju. Znano je, da so mno(?e r,snovne Sole na Dolenjskem še vedno v zesjlnib
prostorih kmečkih hiš ali v n* zadostno obnovljenih stavbah, kjer vsa kurjava ne zaleie dosti. Celo v novomeški gimnaziji sedijo v mnogih razredih dijaki dostikrat po ves dan oblečeni v plašče, pa se navzlic kurjenju tresejo od mraza.
Ce bo mrzla zima še trajala in vse kaže, da letos Dolenjski z belo odejo ni bilo priza-nešeno, ponuja pa se še vedno nov sneg z mrazom — bi bilo pametno, da bi pouk v iumju podaljšali. Ker ponekod nimajo dovolj drv za zadostno ogrevanje prostorov, moramo misliti predvsem na zdravje otrok.
do zbiralnika nad Stražo, odkoder bo potem sama tekla k potrošnikom. Zbiralnik že gradi j a Po načrtih bodo gradili vodovod v dveh etapah: najprej zajetje vodo, gradnja zbiralnika ter napeljava v Gornjo Stražo in v industrijske obrate, potem pa še napeljava vode v druge vasi. Računajo, da bo Gornja Straža najpozneje do 1. julija že preskrbljena s pit* no vodo.
Večino gradbenih stroSkov je prevzela kmetijska zadruga, ctstalo bodo prispevala podjetja: LIP, Železnica, Gozdno gospodarstvo in Zi&ofond. Dela vodi občinski ljudski odbor.
VODOVOD TUDI V SM0LENJI VASI
SmolenjČani so imeli star načrt o preskrbi vasi z vodo ix bližnjega studenca nad vasjo. Lani so ga prinesli na dan, ga dali preveriti in izpopolniti. S pomočjo Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani in okrajnega ljudskega odbora »o začeli z delom Gradnjo vodi posebni gradbeni odbor, va-ščani pa pomagajo z delom in z vožnjami. Zajeli so vodo, jeseni pa že zgradili zbiralnik, ki ima 130 kub. metrov. Leto« bodo morali izkopati Se jarke in položiti cevi od zbiralnike do konca vasi. Vodovod sicer ne bo močan, vendar bo zadostoval za vso vas, zlasti ob suši, ko usahnejo vodnjaki. Poln zbiralnik bo imel dovolj vode za 200 ljudi za dva meseca, za živino pa imajo napaja« lišće. Vaščani so pokazali Te« liko dobre volje ter močno pomagali z delom in Vožnjami. Tako bo tudi Smolenja ves že letos preskrbljena z dobro pitno vodo.
Vsak, pa tudi najmanjši napredek Dolenjske na področju oskrbovanja z vodo moramo toplo pozdraviti. Ljudstvo je hvaležno svoji oblasti, ki ve briga za napredek zaostalih krajev in vlaga denar v prepo-trebne vodovode, vodnjake in podobno.
Sira- 2
DOLENJSKI LIST
SteV. &
Vzroke kaznivih dajani
mladoletnikov iščimo v družini
Kajveč kriminalnih delanj povzroča alkohol - Nož je Se vedno način medsebojnih obračunavanj - Iz slabih družin izhajajo kasnejši zločinci - 0 vzgoji veliko pišemo, premalo pa zanjo storimo
O mladinski vzeoji -pri nas veliko govorimo in pišemo, vendar samo vzgojo največkrat prepuščamo vzgojitelje^ in staršem ter morda še mladinskim zavodom in poboljševalnicam. Tem slednjim ustanovam po navadi naprtimo zlasti tislo mladino, ki je že zdrknila na pot kaznivih dejanj ali težjih prestopkov, torej mladino, za katere prevzgojo nosi družba še posebno veliko odgovornost, Priznati je treba, da je bila dosedanja skrb družbe kot celote za pravilno vzgojo mladine šlbka in nezadostna, največkrat iz objektivnih razlogov, In da smo o njej sicer zelo veliko govorili in pisali, premalo pa storili za pravilno vzgojo.
Žalostna je resnica, da so kazniva dejanja mladoletnikov po vojni močno narasla. In ne samo pri nas, pač Pa na splošno po vsem svetu. Ameriški časopisi se obširno bavijo skoraj vsakodnevno z mladinsko kriminaliteto, ki je v bogati državi pod kapitalističnim režimom zavzela le vse drugačen razmah kot pri nas. Toda nas predvsem in najbolj zanima pač naša mladina, mladina socialistične države, mladina, kateri gradimo nov družbeni sistem, v katerem ne bo izkoriščanja človeka po človeku, družbo svobodnih in enakopravnih liudt. Za tako družbo pa je potrebno, da odstranimo iz nje vse negativne pojav* in zlasti pri mladini, ki je bodočnost vsakega naroda, je potrebno s pravilno vzgojo zatreti vsa slaba nagnjenja, razvijati pa vse dobre lastnosti. Z vzgojo mladine je potrebno začeti v osnovni celici družbe, to je v družini.
Osnovni vzroki mladinskega kriminala
V Štirih dolenjskih okrajih so lani splošna kazniva dejanja nekoliko upadla, kazniva dejanja mladoletnikov Pa narasla. V novomeškem okraju so lani kriminalni organi in sodišča obravnavali kar 90 primerov kaznivih dejanj mladoletnikov in je tako v pogledu mladinskega kriminala novomeški okraj na 9 mestu v Sloveniji. Število dejanj je sicer nižje kot prejšnje leto, vendar je tudi sodnik za prekrške obravnavni 70 primerov ml-»dih krSilcev zakonitosti. Kaz-niva dejania mladoletnikov so pos°bno številna gkda imovine (tatvine in vlomi), zoper življe-nie in telo (pretepi in poboji), ter nrlmeii nemoralnosti. Zelo veliko primerov kaznivih dejan' j" zagrešila starejša mladina (od 18 -22 let).
Obravnavanje kaznivih dejanj mladoletnikov in mladih ljudi sploh pred organi kriminalne službe ter sodišč in sodnikov za prekrške, so pravzaprav samo zadnje dejanje posledic nepravilne vzgoje. Največkrat tudi kazni ne dosegajo tistega namena, kot bi ga morale, predvsem zaradi tega, ker je kaznovani prišel med prestajanjem kazni aH pa kasneje v isto ali še slabše okolje, kakor je bilo prejšnje, ko je zabredel v kaznivo dejanje. Zato moramo z borbo proti kaznivim dejanjem mladine začeti pri vzrokih, to je pri okoino-stih, v katerih.je mladostnik ra-stel in se vzgajal. Borbo moramo začeti z odpravljanjem vzrokov tn okolja, zla se moramo lotiti pri koreninah. Analiza mladinskih kaznivih dejanj nam sama kaže te osnovne vzroke.
Slabe družinske razmere, pijančevanje, nesloga v družini, nemoralno življenje, ki ga.otroci vidijo, ter prepuščanje otrok cesti, pa tudi slaba družba v katero zaida mlad človek, £ najpogostejši vzroki moralnih padcev mladine. Novomeško sodišče je obravnavalo primer, ko je mladostnik segel po morilnem orožju in nameraval ubiti očeta, ki je čestokrat pretepal družino. Ce bi ne bilo v družini takih razmer, sin prav gotovo ne bi prišel pred sodišče. Njegov poizkus uboja je bila obupna želja, končati nevzdržne domače razmere tudi za ceno težkega zločina. Nekje je primer, da mati vpričo mladoletnega sina uganja nemoralno življenje. Drugol spet je zanemarjen otrok razvratne matere po dveh ali treh poizkusih zažgal domače gospodarsko poslopje. Navzlic poizkusom požiga, mati tudi pozneje vzgoji otroka nI posvečala nobene pa5nje. Primerov, ki so zapuščeni in zanemarjeni otroci postali po zakonitih pojmih kriminalci in zločinci, je veliko. Kaj moremo pričakovati od take »vzgoje«, kot je primer v ;koc-janski okolici, kjer je oče jemal s seboj na tatinske pohode svojega 12-letnega sina. Slabe posledice različne vzgoje otroka v Soli in doma, v starih nazorih In zaostalosti živeče družine so več kot očitne. Se je precej »vzgojiteljev«, ki uče otroke, da ni greh krasti ljudske Imovine. Med vzroki za kriminalni psdec mladine so tudi slabi filmi in slabo čtivo.
Največ krimlnaln'h dejanj zoper živlienje ln telo, ki jih za-greše mladi ljudje in ki so v zadnjem času še bolj pogosta, je
»Draga Ruth« na šentjernejstcem odru
»Nocoj je bil en lep večer«« Ruth, da jo dopisovala s poroč-
bi lahko dejali z verzi naroda pesmi v Četrtek 21. januarja, ko smo na šentjernejskem odru gledali vedro komedijo »Draga Ruth« ameriškega avtorja Normana Krasne. To je zgodba iz nedavnih vojnih dni, ko so mlada dekleta pomagala vojakom na frontah I raznimi uslugami, pletle so poluverje, nogavice in podobno ter seveda prišle tudi v pismeni stik z obdarovane!. Mala Mirtam se je poslužila imena starejše sestre
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Bacilska društva
nam ni vseeno, kdo ga vodi. Tudi gasilska društva ne morejo biti nekaj drugega, kot so ostale organizacije, ne morejo biti drugega kot množična f.ot .-.!.• itična organizacija. Zato je treba iz njih iztrebiti vsako poudarjanje nepolitičnosti in vse negativne pojave, ljudi, ki to delajo in vsnk monopolizem. Gasilska društva je treba še nedalje kropiti, dati pa jim moramo socialistični mačaj. Tudi v gasilske organizacija je treba uvesti enakopravnost mladine in žona, tem in vsem naprednim gasil-C Ti pa omogočiti strokovno i'spoaobllenost ter izpopolnjevanje v uporabljanju opremo, ki jo iz dneva v dan v več u meri daje družba rasilskirr. motam. Ob času letnih občnih zborov te čas, da se \z ^a-sil*kih organi? >cij pomete vse kar je nasprotno socialističnemu duhu. To je naloga vseh članov SZDL, ZK, pa tudi vseh poštenih in zavednih gasilcev. V t*m ozlru Je plenum dal na-vojUi vsem množičnim orga-nizee'.;am ha terenu.
P. P
posledica alkohola. Pijančevan;e je hudo narodno zlo, ki čedalje huje zajema tudi mladino. Pod vplivom alkohola nastajajo prepiri med prijatelji in znanci, v katerih imata dostikrat glavno besedo kol ih nož. Naši gostinski obrati in tudi posamezniki so ne drže zakonitih predpisov, ki prepovedujejo dajanje alkoholne pijače mladoletnim in pijanim osebam. Poleg vseh navedenih vzrokov nosijo tudi slabe socialne razmere del odgovornosti za mladinski kriminal. Značilno pa je, da je med mladino, ki je vključena v mladinsko in druge organizacije zelo malo primerov kriminalitete in da je največ tega zla v kulturno in politično zaostalih krajih, največkrat med kmečko mladino, ki ni toliko socialno ogrožena.
2e večkrat smo poudarili, da je vzgoja mladine stvar celotne družbe in ne samo nekoliko ljudi, ki se po poklicni dolžnosti bavijo z njo. Družba mora najti sredstva in način za pravilno vzgojo. Pričeti pa je treba že z vzgojo staršev. Tu čaka naše množične organizacije in vse organe ljudske oblasti pa tudi vse zavedne državljane odgovorna in zelo resna naloga. Vso skrb je treL»a posvečati nezdravim razmeram v družini in stremeti, da se odpravijo za vsako ceno, zlasti tam, kjer so otroci. Razvratnim in alkoholu nagnjenim starim je treba odvzeti otroke in jih dati v vzgojne domove. Najstrože je treba kaznovati vsakogar, ki daje mlademu človeku lkoholne pijače v taki količini, da se opijani. Prav tako aji še strože je treba kaznovati tudi vsakega, ki zavaja mladega človeka v kriminalna dejanja te ali one vrste, s katere se kasneje zelo težko povrne na pot poštenja in dostojnega življenja. Materialna osnova uspešne borbe proti kvarnim vplivom okolice na mladino pa bi bili primerni mladinski domovi, ki bi jih moral imeti vsak okraj in v katerih bi družba vzgajala najbolj ogroženo mladino.
(Nadaljevanje iz 5. štev.)
Poleg značilnosti kraškega sveta in podnebnih prilik ne smemo pozabiti na oblikovi-tost zemlje v okraju Kočevje. Kmetijske površine ležijo skoraj samo v podolžni osi okraja, v smeri Dobrepolje — Vel. Lašče Ribnica — Kočevje — Fara. Tudi njihova medsebojna pove-ava je možna le v tej smeri. Nasprotno so vsa področja v povprečni smeri težko prehodna, ker jih zapirajo ob sežni gozdovi in razmeroma visoki, medseboj povezani vrhovi. Le-ti ločijo posamezne kraške doline in naselja tako etnografsko, kakor gospodarsko. Po nadmorski višini so najnižja naselja ob Kolpi n. pr, i'ara 243 m, najvišja pa v področju Loškega potoka in Velikih Lašč (Hrib 773 m, Dane 805 m. Vrh na Grmadi skoraj 900 m). V posameznih področjih okraja se torej nadmorska višina naselij in kmetijskin površin dokaj menjava. Povprečno se giblje. nadmorska višina v predelu Dobrepolja od 400—500 m, v velikolaškem področju od 600 do 800 m, v Ribnici od 500—600 m, v Laškem potoku od 700—800 m, v področju ob Kolpi izpod 300 m in v ožji Kočevski od 450 do 700 m (samo Kočevje 460 m). Prav posamezni gorski grebeni in pa obsežni gozdovi povzročajo različne pogoje za kmetijsko proizvodnjo v omenjenih področjih. Na vzhodni strani okraja Je Kopa (1074 m) in Rog (1100 m). Severno stran zapirajo nekoliko nižji vrhovi, Krušec (750 m), Peričnik (920 metrov) in Se nekaj drugih, ki so pa nižji. Spet višji so zahodni grebeni; Mačkovec (905 metrov), Blošček (1039 m), Kozji vrh (949 m), Kavka (1024 m). Najvišji vrhovi pa so na južni strani: Debeli vrh (1255 m), Go-teniški snežnik (1289 m), Boro vška gora (1168 m).
POSLEDICE VOJNE
Od okolnosti, ki so vplivale oziroma neizbežno zahtevale spremembo v razvoju našega kmetijstva, pa je vsekakor najpomembnejša odselitev Koče-varjev in uničevalno delo okupatorja. Ze v začetku vojne so se odselili skoraj vsi kočevski Nemci, ali »Kočevarji«. Odselilo se jih je okrog 13.000. S seboj so odgnali vso živino (približno 3500 do 4000 goved) in vse kmetijske stroje ter orodje. Pred«! okraja Kočevje,
Ing. Anton Zore:
ki so ga naseljevali »Kočevarji« (to so v glavnem današnje občine Kočevje, Mozelj, Kočevska reka in Draga), je ostal po njihovi odselitvi skoraj docela prazen, brez ljudi. Vse to področje je v času vojne predstavljalo močan izhodišni center za partizansko, narodnoosvobodilno vojsko. Čeprav je znano, da se partizani v glavnem niso posluževali za svoje baze vasi m hiš, so okupatorji vendar s tem izgovorom v ča;u svojih ofenziv zažigali in rušili zapuščene vasi. Tako je bilo na tem področja od 129 vasi popolnoma uničeno 62 vasi s skupno 1224 hišami. V preostalih vaseh pa je bilo še 886 hiš uničenih in 17cuditi veselje do dela na zadružnem področju, kajti to so bodoči gospodarji in gospodinje.
KOMU NAJ SLUŽIJO POSPEŠEVALNI ODSEKI ZADRUGE? Ze ime »kmetijska zadruga« pove, da je to kmečka organizacija, ki druži kmetovalce svojega področja in ji je cilj pomagati kmetom, da se izboljšajo vse vrste gospodarstva, s tem pa dvigne življenjska raven delovnega kmeta. To pomoč nudijo zadruge zlasti s svojimi pospeševalnimi odseki (strojni, živinorejski, sadjarski Itd.), pa tudi z raznimi uslugami svojih obrtnih odsekov. Na občnem aboru bodo člani slišali poročilo q poslovanju posameznih odsekov ln njihovem gospodarskem uspehu. Ponekod bo ta ali oni odsek pokazal tudi Izgubo.
O vseh obrtnih odsekih, ki bodo IzkazalPlzgubo, naj občni zbor ugotovi vsTok« ln razpravlja o njih nadaljnem obstoju. Zadružniki gotovo ne bodo privolili, da bi imeli obrtni odsek, ki nima pogojev za razvoj ln uspeh.
Najbolje se je takim primerom sploh Izogniti, zato pa morajo zadružniki pri ustanavljanju obrtnih aH drugih predelovalnih odsekov temeljito preurediti, če bo imel odsek vse pogoje za obstoj (stroji, orodje, material, prostori, kvalificirane delavce, tržišč« Itd.). Ugotoviti je treba, ali je tak odsek sploh potreben, aH ni tovrstnih obratov v kraju že preveč in podobno.
Pospeševalne odseke, kot to strojni, živinorejski, sadjarski, vinogradniški in tako dalje, pa ne sme: iO smatrati kot neke pridobitne odseke, k! bi zadrugi prinašali dobiček, kajti ti odseki to ustanovljeni zato, da pospešujejo kmetijsko proizvodnjo zndru*nikov ln Jim omoeočajo lažjo in cenejšo o »Jelavo. Pod-
pirati jih Je treba iz skupnega fonda, ker odseki sami ne bodo
krili svojih stroškov, *
Zadruge, ki teh odsekov še nimajo ali so nedelavni, toda potrebni, morajo na zboru resno razpravljati o njih ustanovitvi ali pa poživitvi. Kajti pospeševalni odseki so zelo važna pomoč kmetu - zadružniku. Naj omenim le strojni odsek — jasno, da si mali kmet ne more nabaviti na primer elektromotorja aH mlatilince, prvič nima denarja, drugič se mu niti ne izplača za njegovo skromno mlačev. Strojni odseki nudijo pomoč ravno tistim, ki teh strojev nimajo in si jih tudi ne morejo, oskrbeti — malim in srednjim kmetom.
Posebno vprašanje so kmetijski odseki zadrug, osnovani večinoma iz bivših delovnih zadrug. Način dela t.-h odsekov se je zelo Izboljšal in so nekateri postalj res vzorna zadružna posestva. Od teh odsekov ne
bomo upali na kake posebne
dohodke, ker niso trgovina. Pridelek se pospravi in proda samo enkrat na leto. Napačno, za zadrugo in za gospodarstvo zadružnikov škodljivo bi bilo,
če bi kmetijski 0dsek, ki bi mo- Pros^i sm<> pri OLO za pofcre-
Rojanja va3 je utrpel n med NOB veliko škodo. 7. avgusta 1H42 so iasisti požgali vso vas. Zgorelo je 159 stavo, 40 družin s 248 člani je estrdo br*;z strehe in nedittST na pogo-nKčih. Toda Bojančand niso klonili. Se naprej so podpirali partizane, ki so zato obljubili, da vaščanov ne bodo nikdar pozabili.
Takoj po vojni smo med prvimi začeli z obnovo v okviru obnovitvene zadruge, seveda ob izdatni . pomoči ljudske oblasti. Namesto prejšnjih malih koč rastejo lepe nove stavbe. Seveda pri tem tudi na elektriko nismo pozabili. Lani sta dobili električno luč Radovica in Radioši. V načrtu je sedaj elektrifikacija Bojanje vasi in Krašnje-ga vrha, ki sta oddaljeni od transformatorja 2.700 m. Za-
rebiti pokazal nekaj izgube, ukinili. Seveda pa bi bil kmetijski odsek nekoristen in brezpomemben, če bi le se ukvarjal le z razno drobno mešano proizvodnjo. Proizvodnjo na zadružnih posestvih je treba usmeriti predvsem v to, da bodo vagojila čimveč plemenske živine in jo za rejo od-prodajala svojim članom. Na površinah, ki bi ne bile posejane s krmili za živino, naj se pa prideluje predvsem semenski krompir in žitarice za seme. Tako bo zadružno posestvo pravzaprav oskrbovalnlca s se meni . in kmete -področja.
C. J.
iben kredit — in ne zastonj! ; Dobili smo 800.000 din poso-_ |jila, daljnovod do Bojanje
tivetaril'la vasi Pa fltane 582 000 din, tako da je nekaj ostalo še za napeljavo žice do Krašnjega vrha.
Obljuba, ki so nam Jo dali partizanski borci, se je uresničila. Za vso dosedanjo pomoč so prebivalci obeh vasi hvaležni ljudski oblasti. Zato obsojamo tako pisanje dopisnika, ki se pri tem še sklicuje na prebivalce Bojanje vasi. To bi že moral razumeti, da v tako ostrem mrazu ni plemensko živino za mogoče nadaljevati dela, po-zadružnike svojega leS tega pa primanjkuje strokovnih delavcev.
Anton Hajk
Dopoldne 24. januarja se je zbralo v dvorani družbenih organizacij v Kočevju okrog 20U mladincev ln mladink. Tako lepega števila mladine v Kočevju ie nismo videli na konferencah. Navzoča sta bila tudi sekretar OK ZKS J. Klarič in predsednik OK-LMS Drago Debeljak.
Konferenco je začel predsednik občinskega komiteja Stane O Čepek. Pozdravil je goste, nato pa spomnil na 11. april 1953 — dan, ko je umrl veliki borec in revolucionar Boris Kidrič. Njegov spomin so poća^ih z eno-mmutniin molkom.
Politični pregled ter letni obračun dela mladine je dal predsednik komiteja. Obravnaval je uspehe in neuspehe ter nakazal vr:;to problemov. Po referatu se je razvilo živahno razpravljanje, v katero so posijali tudi gosti. Mladina je zlasti pozdravila nagovor sekretarja Klariča, ki je v lepih besedah povedal' nekaj misli o mladini in njeni vzgoji.
Konferenca je ugotovila, da je mladina v Kočevju lani svojo delo v marsičem izboljšala. Občinski komite je najboljši v okraju, čeprav je bil dolgo časa med najslabšimi- Članstvo so jo lani dvignilo od 520 na 630 članov. Velik uspeh hO dosegli z vključevanjem mladine v razna društva. V »Svobodah« je aktivnih 210 Članov mladincev, v TVD Partizan pa 500. Mladina ima po viseh fcvoje desetine v gasilnih društvih.
Konferenca je ugotovila tudi slabe strani društvenega dela. Pravila Partizana so preveč ozkosrčna, določajo namreč, da sme biti v občini f«) eno društva Partizan. V Kočevju to zelo
videl na ulici po osmi uri zvečer, tisti dijaki, ki pa celo ponoči obiskujejo cerkev, ne dobijo nobenih ukorov (primer lanska polnočnica). Predlagali >o tudi, naj bi bila organizacija
Udeleženci konference v Kočevju
otežkoča delo v fizkulturl. Tre- • na gimnaziji povezana z občin-
ba bo spremeniti pravila ali jih pa kršiti ln ustanoviti nove fizkuiturne aktive. Tudi v Svobodah mladine ne vidijo posebno radi, /Jasli ne za igranje. S takim napačnim odnosom je treba prenehati. Najbolj je pa mladina grajala delovanje Ljudske tehnike v Kočevju, oziroma nedclovanje, kajti tehnika spi.
Konfcrnca Je tudi kritizirala ravnanje proti dijakom v gimnaziji. Zgodi se, da kak dijak dobi ukor, ker ga je profesor
skim komitejem, ne pa naravnost z okrajnim kot doslej. Tako bi se bolj zbržala iebv-ska, nameščenska ln dijaška mladina.
Na konferenci so bili najboljši mladinci pohvaljeni in r agrajeni, enako tudi najboljša osnovne organizacije. Med pohvaljenimi je bila spet osnovna organizacija v Stari cerkvi, ki je pred kratkim prejela tudi zastavo OK LMS kot njiboljij organizacija v okraju. o-*
St<3v. 6
DO LE NJ S Kl LIST
Stran 1
Na Mirni so proslavili Prešernov dan
Pevska sekcija KUD »Oton Zupančič« na Mirni nas je v nedeljo, 7. februarja prijetno presenetila. Pod vodstvom sposobna in požrtvovalne pe-vovodje tovarisice Cerarjeve je mešani zbor naštudiral vrsto lepih umetnih in narodnih pesmi. Mladi pevci so se odločili, da se predstavijo domači javnosti s koncertom in na ta način prispevajo k proslavi obletnice smrti našega velikega pesnika.
V uvodnem delu koncerta sb prav lepo prednašali več umetnih domovinskih pesmi. Osre-dni del sporeda je bil posvečen Prešernovem spominu. Pevci so ubrano zapeli Flajš-manovo »Luna sije« in Pre-mrlovo »Zdravljico«. Vmes nam je dijakinja IV. razreda nižje gimnazije očrtala v krajšem govoru Prešernov lik in ga osvetlila kot borca napre-r dnih idej. Deklamacije treh Prešernovih pesmi so še krep-keje podčrtale vsebino lepega govora. Sledila je spet vr-
Rezervni oficirji v Črnomlju so zborovali
7. februarja je pododbor združenja rezervnih oficirjev v Črnomlju polagal obračun svojega dosedaj ne preveč plodnega dela. To je bilo razvidno iz poročila in razprave. Udeležba na predavanjih, ki so bila vsako prvo nedeljo v mesecu, ni bila dobra.
Po izvolitvi novega 7-član-6kega odbora in 28 delegatov za okrajno konferenco so bili sprejeti sklepi za bodoče delo. Ti predvidevajo: Združenje bo pripravilo bolj kvalitetna predavanja in več praktičnega dela na terenu, pri čemer bodo pomagali aktivni oficirji črnomaljskega garnizona. Poleg tega bodo organizirali poučne izlete v razna industrijska središča, v večji meri kot dosedaj se bodo tudi naročili na časopise in strokovne revije.
vojno akademijo v Sovjetsko zvezo, od koder se je vrnil takoj po izidu zloglasne inform-birojevske resolucije ter doma nadaljeval študij. Zahrbtna bolezen ga je iztrgala iz plodnega dela in kroga prijateljev ter znancev, ravno na njegov 26-ti rojstni dan. Z njim smo izgubili vedrega in dobrega tovariša, naša armada pa hrabrega oficirja. Slava mu t J. J.
Šahovski klub so ustanovili na Velikem Gabru
Tudi na Vel. Gabru se mladina vse bolj navdušuje za šah Imamo že nekaj dobrih amaterjev. Pred kratkim so ustanovili šahovski klub.
Metliške novice
igralska družina KUD »Janez Marentič« v Metliki je 14. januarja zaigrala Gervaisovo veseloigro »Za stanovanje gre«. Nekateri igralci so kar zadovoljili, slabše pa so bili izdelani skupinski prizori. V splošnem je igra dosegla svoj namen,
29. januarja so nas obiskali člani »Adlešičke tamburice« iz Adlešič. Pisan glasbeni večer so poživili s humoristićnimi točkami in tako pripravili Metliča-nom veder zimski večer.
Metličani so sklenili, da bodo še to pomlad izvedli novo poimenovanje ln oštevilčenje svojih trgov, cest in ulic, ki bodo dobila imena pomembnih Belo-kranjcev, zaslužnih mož iz KOB ali pa jih bodo spomin^'a na slavne dogodke. Z novim oštevilčenjem bo tudi odpravljena dosedanja zmeda s -hišnimi številkami.
Huda zima je skoraj čisto zavrla delo pri novem Dijaškem domu v Metliki. Zdaj pleskajo okna ln vrata ter dovršujejo
iinštalaterska dela. Ce co vreme količkaj/Ugodno, bodo dijaki v aprilu že v novi stavbi.
sta zelo uspešno podanih zborovskih točk ter nekaj lepih duetov. Obsežen in skrbno pripravljen spored je zaključil folklorni ples s petjem.
Domače občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo Partizanovo dvorano, je nastopajoče nagradilo z nezadr-žanim priznanjem. Vse to nam dokazuje, da si delovni ljudje močno žele kulturnega razvedrila. Pričiakujemo, da nas bodo pevci in igralci KUD pogosteje razvedrili.
Oživljeno evtomoto društvo v Črnomlju
V soboto, 6. februarja so se ponovno sestali člani avtomo-to društvo, ki je lani skoraj popolnoma prenehalo z delom. Pred časom je imelo društvo že nad 100 članov, ld pa so pozneje odpadli, tako da jih je ostalo le še 30. Za poživitev društva so se zavzeii posamezni delovni člani. Na občnem zboru so izvolili nov odbor in sprejeli sklep, da bodo letos organizirali vrsto tečajev za vozače motornih vozil. Društvo ima 2 avtomobila, svojo garažo in delavnico ter nekaj finančnih sredstev, tako da lahko ob količkaj dobri volji članov uspešno opravlja svojo vlogo pri dviganju strokovnega obvladanja tehnike.
Zadnja pot kapetana Maksa Puša
V Šentvidu pri Stični so prejšnji teden ob veliki udeležbi znancev in prijateljev ter zastopnikov JLA in množičnih organizacij pokopali kapetana JLA tovariša Maksa Puša iz Vel. Gabra.
Maks Puš je bil rojen na Vel. Gabru 3. 2. 1928. Kot 14-letni deček se je skupno z očetom in brati pridružil narodnoosvobodilnemu pokretu že le
V vrstah Partizana
v Semiču je precej pionirjev
V serniškega Partizana se je vključilo že lepo število pionirjev. Skoraj ni dijaka, ki ne bi bil član te organizacije. Enkrat tedensko imajo pionirji in pionirke telovadbo, kamor redno prihajajo. Če ne morejo v nezakurjeno dvorano, pa gredo pionirji v naravo v prelepi zimski šport. Dvakrat so že imeli tekmovanje v smuku, mlajši pa v sankanju. Oboji so dosegli prav lepe uspehe, bilo pa je tudi obilo zadovoljstva. Težava je v tem, ker nimajo še vsi smuči, zato bi bilo prav, če bi društvo kupilo nekaj parov za pionirje kakor tudi za odrasle. Prav bi bilo, da bi se tudi mladinke združile v organizacijo in opustile osebne razprtije ter nadaljevale s pred mesecem prene-hanim delom.
Marsikje bi jih lahko posnemali
Delovni kolektiv mizarskega podjetja na Mirni je pred dnevi dal lep vzgled, kako je treba podpirati domači tisk in skrbeti za razširjanje časopisov. Kar sedem novih naročnikov si je naročilo Dolenjski list: Sedlar Henrik, Zidar Anton, Flais Jože, Bizjak Tine, Skufca Engelbert mL, Skulj Jože in Pavlin Jože so tovariši, ki so se odločili, da morajo imeti edini dolenjski tednik redno vsak petek na mizi! Koliko je še delovnih kolektivov v naših okrajih, kjer bi pravtako lahko podprli naše dolenjsko glasilo Socialistične zveze! Ni treba znova poudarjati, da je vsak naročnik Dolenjskega lista tudi brezplačno nezgodno zavarovan pri Državnem zavarovalnem zavodu in da bo, če ima poravnano naročnino vsaj za pol leta vnaprpj, sodeloval tudi v velikem novoletnem nagradnem žrebanju, ki bo ta mesec.
TELESNA^ VZGOJA I
Objave - mali oglasi
Kino KRKA Novo mesto
Od 12. do 15. febr.; slovenski film »Vesna«.
Od 16. do 18. febr.: avstrijski film
»Veruj vame«. Od 19. do 22. febr.: italijanski fikn
»Ni uiiru pod oljkami«.
Kino Črnomelj
13. in 14. febr.: »Srce«.
Kino »Jadran«* Kočevje
Od 12. do 14. februarja: »Miidred Pierce«.
17. in 18. febr.: »Trenutek obupa«.
OBJAVA
Obveščamo vse potrošnike in cenjene odjemalce, da Unatno stalno na zalogi vsakovrstne moške, ženske in otroške čevlje po najnižjih konkurenčnih cenah.
Izvršujemo vse vrste naročil po željah posameznikov, kakor tudi naročila na veliko. Trgovskim podjetjem dajemo poseben popust. V oddelku za popravila sprejemamo vsa dela, spadajoča v čevljarsko stroko.
Poizkusite — prepričajte se'.
Čevljarska zadruga, Dol. Toplice
PODALJŠANJE VOZNIH DOVOLJENJ ZA VOZNIKE AMATERJE
ObveSčamo vse voznike motornih vozil — amaterje, ki Imajo vozniška dovoljenja izdana v letu 1952, da poteče njihova veljavnost 31. marca 1954.
Vozniki — amaterji, ki imalo stalno bivališče v okraju Črnomelj, naj vložijo prošnje za podaljšanje vozniških dovoljenj pri Tajništvu za notranje zađeve OL.O Črnomelj najpoznele do 15. marca 1354. Predpisano taksirani prošnji je treba priložiti zdravniško spričevalo izdano od dr. Dr-reanl Cirila, ki je v okraju Črnomelj nrl-stoien za izdajo takih spričeval.
Podaljšanje vozn'ških dovoljenj se vrši do 31. marca 1954.
Načelnik: Maks KlemenčiC 1. r.
MALI OGLASI
SLUŽBO DOBI trgovski pomočnik. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in strokovne izobrazbe poslati na Kmetijsko zadrugo Skocjan pri Novem mestu.
ZA VODJO PEKAR1.TE sprejmemo takoj v službo nekovskega mojstra ali pomočnika z daljšo prakso. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev poslati na: Kmetijska zadruga Skocjan pri Novem mestu.
KORESPONDENTKA Z znanjem slovenščine, nemščine, italijanščine in stenografije, stroiepisja ter knjigovodstva želi oremenit! službeno mesto V postav pride tudi bližnja okolica. Ponudbe poslati na upravo Dolenjskega lista.
PRODAM" Joosnfmalnlk za mleko in pinjo za izdelovanje srvovesa
Šahovski turnir v Črnomlju
Šahovsko društvo Črnomelj je priredilo šahovski turnir za dosejro iT. kat^eori.je, za katerega «c jo prijavilo 14 igralcev. Turnir je do sedaj dobro potekal in kaže, da bo do napovedanega časa — do 10. t>J>ruarja ken-fan. Kei je treba sa IV. kaleiroriio do=c5i v«aj polovico vseh_ možnih, točk, se je razvila borbena iffta. Posebno «e stopnjuje, ko se turnir bliža, koncu. O zaključku in iaidu bomo še poročali. -M.
Smuk in salom rta Gorjancih
Okrožni odbor Partizana v Novem
mestu je v nedeljo, 7. februarja priredil okrožno prvenstvo v alpski kombinaciji na smučiščih Gorjancev.
Na to prvo okrožno lekinovan je, ki se je vršilo ua težavnejših terenih, so prijavila svojo udeležbo društva iz. Črnomlja. Crraošnjic, Mokronogu, Novejra mesta. Trebnjega, Se m i o a in Smiliela.
?.c po udeležbi d:ii.štev lahko vidimo, da se smučanje povoljno razvija tudi na Dolenjskimi, kjer do scdaij ni bilo vidnejšega napredka. Velik uspeh za to ima tudi tečuj vodnikov, ki je bil januarja na Gorjancih.
Vsi tekmovalci in tehnično vmNtvn se ie zbralo /<■ v soboto v Domu Vinka Paderšiča pri Gospodični, kjer bilo žrebanje startnih številk, nedelj« dopoldne so sc pričela tekmovanja. Najprej s0 se pomerili v -muku i-lani, mladinci, eliiune in mladinke. Topnima- je bilo tekmovanje v »lalonui. Doseženi rezultati so ve.jaii ludr za alpsko fcpinbiaacijo. Tehnični rezultati: Smuk člani: dolžina proj;e 900 m, visinsku ra/iika I'<> m (16 tekmovalcev): t. Peric Andrej M.2 Parnzan Novp hkmi), 2 Sonc Marjan ?>:0 Partizan Novo mc-.ii>, > - Lapu ju« Marjan 57:1 Partizan No>o utesio, 4. Calerič Milan 17:2 Purtiz.au .Novo mosiu, '> Se i rut Alojz 57:4 Partizan Mokronog, v Smuk m/.i.>niskj lu/.liku >U m: 1. Repovi Martin* 50:u Pa.rUzon 1 rebnje.
Smuk mladink*. i.siu pruga) l. FitrJon Misa Partizan, Novo metu.•
Uulom čttint; dolžina proge 150 ju, nsi.a--.ka razliku bo ,u ,r> Lekmo-valornj >1 vrane; i. i'enc Andrej 45;00 1'a.rlu/aii, Ni»yo uie*lo, i. Suu-inIu Mil.i.1 4f>:l 1'uniz.ui, .Nini nicalo, 3. t)ouo Murjudi )i:U0 Pd ruta.i, .Novo nio-lo, 4. Puric Ludvik 5li:4 Paru/.iii, Nov« iiu-mo, 3. Bukovu .\,ue 1,01.4 1'ailizjn, '1 ivbujr.
Mulom iiiluitnui: dolžina proge ^00 in, vi*iii*ka razlika 30 m, Zt v rutic (tekm./volo 1J): 1. Viilile.r liček 31:3 Partizan, Nrjvo mesio, i, Pavlin Bori* v>:iM> Pnrti/.iti. Trebnje, 3.
Cdvlovič Božo 50:1 1'iirtizii ii, Novo
mesto, 4. Simooič Anion 56:0 Parti- , zan, Semič, 5. Zotc Vladimir 56:1,
Partizan Črnomelj. Slafam članice: dolžina proge 150 nKntka razlika 23 m (13 vratie): 1. Repovš Martina 30.0 Partizan, Trebnje..
Slalom mladinkp: (ista proga): 1. Futjau Mi«a 40:0 Pairlizati Novo mesto.
Zelo dober čas v slalomu je dosegel Vahtar Tinček s svojo sigurno vožnjo. Pu-dvozdi: Smi'rdu Milan je doM-gel na isli progi č;is 28 sekund. Ker se je ocenjevala tudi alpska kombinacija 10 bili okrožni prvaki: 1'eiie Andrej jiri članih, Vahtar Ti-ček pri mladinoili, Repovš Martina pri člninicah iu Furlan Miša pri mladinkah. Tehnični rezultati pa so na-deduii rt alpski kombinaciji:
Člani; I. Prric Andrej TVD Partizan Novo me^fo, 2. Smerdu Milan TVD Partizan Novo meMo, 3. Sonc Mnrr-ia« TVD Parti/ui CfOTO nn-tn.
Mladinci! 1. Vahtor Tirek TVD Pii'ti/,]t| \rivo nvMn. 3. Pavlin Boris
TVD Partizan Trebnie. 3. Zore'Lado. TVD Partizan, Črnomelj
Udeležba je bila zelo zadovoljiva, saj se je pokazala prvič množičnost
v smečardtem Sporlu na Dolenj-kcm.
Pohvalimo lahko udeležbo zunanjih društev, ker --o na prejšnjih tekmovanjih, sodelovali predvsem Novo-(peAcatiii. Vidimo, da smučanje prodira oa našo va^.
Gorjanski smučarski tereni' so odlični za prirej;, rije takih tekmovanj, ker lahko speljcino po njih najrazličnejše proire od najlažjih do vrhunskih.
Novomeški Partizan bo priredil v nedelja, 14 11. t. 1., svoj 11. Gor-jnn>ki smuk, na katerega je povabil tekmovalce iz Kočevju, Brežic, Krškega, Trbovelj, Ljubljane in Gorenjske. Tekmovalci se bodo lahko sami prepričali, da Gorja uske proge nudijo tekmovalni užitek tudi najbolj razvajenim tekmov aloem naših viliiinskilj prog. Upamo, da bodo vabljena društva sprejela vabilo in s svojo udiležbo povzdignila smučanje na ^ Doleuj-kem, Zelmi zlasti, da si našo prirodilev ogledajo tui|i vodilni smučarski funkcionarji in na) v naši pi-i/iideviMisii Za razvoj športa čim bolj podprcio.
NiMOiueščani d |,orgn nizi tal.) preuoi i/. Sm?ega mesta do (Jabcrja. T. J/.
S^.H - Slnvko Sitar prvak Novega mesta
vegu mes! Pretekli
Odločilni dvoboj za naslov prvaka mesin med Sitarjem in Skerljem jo končan. Sitar je s precizno igro nad-igr.il fikerlj.i, ki je spregledal krnela, kar I« v končnici Sitarju koristilo. I.uajsi ločk iz 11 partij je dokaz, rta jc Silar v odlični Formi in je poleg ing. Volka iz. Kočevju glavni TavorU za prvaki Dolenjske v šahu. \,>-dvomim je Si i ii r najboljši šahisl No-iiicsra. I udi skerlj je favorit, četrtek so iim-H črninnalj-ski dijaki svoj drugi športni dan, kntoregn Kordiž Jožefa, užitkarica, 85 let, iz Retij; Car Karolina, užitkarica, 13 let, ii. Sejjove vasi. Porok ni bilo.
VIDEM — DOBREPOUE
Rojeni so bili trije dečki. Poročili so se: Zupane Vladimir iz So-teljskega pri Krškem in Babio Olga iz Podgore pri Dobrepolju; Pugelj Jožef iz Tržišča in Zorzut Bernarda iz Lipe pri Dobrepolju. — Čestitamo! Umrli so; Meglen Anton, zasebnik, 74 let, iz Poti-skavca; Žemljic Joško, upokojenec, 73 let, iz ponikev; Klun Ivan oskrbovanec, 80 let, iz dotira počitka Ponikve; Novak Marija, 76 let, iz Zdenske vasi.
MOKRONOG Rojeni so bili 4 dečki in 3 deklice. Poročili so se: Kralj Anton pekovski mojster in Ferdan Slavka, babica, oba iz Mokronoga; Dobrovoljc Janez, ključavničar iz Vrhnike in Pleskovič Terezija, krojaška pomočnica iz Mokronoga, umri ni nihče.
METLIKA Rojeni so bili 3 dečki in 6 deklic. Poročili so se; Bajduk Anton, kmet in Jurjevič Jožica, polj edelka, oba iz Radovice; Plut Ivan, strojni ključavničar iz Vi-došič in Sotar Štefanija, mesarka iz Laškega pri Celju; Centa Franc kmet iz Keseri in Kočevar Jožefa, poljska delavka iz Bojanje vasi; Prosenik Alojzij, vodovodni instalater iz Metlike in Grahek Marija, kuharica iz Otovca; Magovao Ilija, oficir JLA iz Badovincev in Badovinac Marta, dijakinja iz Suhora; Prus Jože, čevljar iz Metlike ln Simčič Katarina, poljska delavka iz Radovič; Slane Janez, železničar iz Rosalnic ln Tome Jožefa, šivilja iz Križevske vasi; Vraničar Anton, kmet iz Slamne vasi in Tufekčič Hankija iz Lu-kovca (Bosna); Rajakovič Janko, kmet Jz Radatovič in Bučar Bara poljska delavka iz Gabrovca; Go-vednik Jože. kmet iz Bušinje vasi in Stojnic Jožefa, poljska delavka iz Jugorja. umrli so: Bencina Franc, oskrbovanec doma onemoglih, 56 let iz Metlike; Omerzelj Bara, gospodinja, 77 let, iz Metlike: Fink Franc, kmet, 33 let. Iz Dol. SuTiora; Matkovič Stanko, otrok, 17 dni, iz Križevske va3i; Rogelj Bara. gospodinja, 77 let, lz Bušinje vasi; Savoren Ferdinand, upok., 72 let, iz Metlike.
VELIKE LAŠČE Rojeni so bili 4 dečki ln ena deklica. Poročili so se: Zakrajšek Franc, skladiščnik iz Roba in Jamnlk Ana, Šivilja, iz Tomaži-nov: Šknlj Jože, kmet iz Brankova in Tomšič Frančiška, kmečka hči iz Adamova. Umrli so: An-doljšek Kristina, gospodinja, 81 let lz Vel. La*Č: Jakše Janez, kmet, 84 let iz Rašice; Peru.šek Terezija, gospodinja, 65 let iz Brloga: Klančar Janez, kmet 67 let iz Vrha pri Robu; Jamnik Alojzij kmet, 68 let iz Tomažinov.
SEMiC
Rojenih a iz Pakovnika. Rakove Stanislav iz Sel in Kirn Marija, hči kmeta, iz Pantfe^č grma. Kruh Jože. tovirniškl delavec 5z Vrtia In Gril Rozalfja. tovarniška delavka, 1z Reperče vasi. Boht« Alolz, eozdni delavec iz Dol. La-kovnic ln TTutar Ana, po«"*trnca iz Dol. Lakovnfc. Cu? Marjnn, delavec Iz Slov., Javornlka 1n Sever Frančiška, go$.r>. nomočnica iz. BIrčne vasi. — Umrli so; Tisov Frančiška, fosipodinia. 67 let, iz Zajčjega vrha. Ovniček Matija, užitkar, 77 let ir Dolža. Iler Ana, delavka, 71 let, iz Sel pri Zajdjein vrhu. Turk Frančiška, užitkarica, 85 let, lz Sel pri Zajčjem vrtu. Cujnik Janez, otrok, 2 meseca, iz Regerče vasi.
Ob .L skupščini frgov;nsko-gostinske zbornice
/ isiii-žimii- poljane d.m za dnem iz-vni>l,*,.ji) jKiioske pionirje iz. t o p I i K izb V prnlcpo li.iruvii. I elošnia zmiu Je k« sni ličarje te« *clo ugodna.
Tudi (»ionirji so in-iduo ve/bali in •e mn.rMičivnti niiu-ili od smučarjev I.hiMpniske [Kidzveze. ki je priredila lu in I?- jamiurjn n-kme v ikoklh iu tekih.
4. februarja 1914 ko se pomorili piimiiji, pionirke in cicibani v uku t,.i s1.o!. |h. Cm H. uri zjntruj so *f aUrnli i.-kmov ilci iu osudi Šolarji pnii šolo. Nckalcri Izmed Irh so bili prav dobri siražarji na iteviluiu pnijjuh.
V tekih je tekmovalo M pionirjev. 11 pio ii i k. iu H eieibanof. Splolno ■aivMit»ujr iit zimski š|K>rl nam do-kaiz«j<-jo 5ti-vilui rlffdalCI, llasli iiiii-inaiM m očnnyo. Retje; Vfwel Marto. Jer*; Uvnč Ivimiku, figova vus ni Jtu.iv^ j..ii. Hrib.
na-
un pofioldan so skakal ši najmlajši ua jeseni zvrnjen meteriki skakalnici. Skakalcev je bilo 18 k<-r s t* Jt. nekaj članov TVD Ptirtunn I .i,Li p.Kik udeležilo ic-č.iia /.i skoke » Kočevju, so ii oil-nrli »kiikaliiicn in pok «4« H pridub-Ijrno spretnost. Zelo slu nas raz.ve-•elita Konx|i5 Karel iu (.reminč Alojz. Mali lAijzi-k, droben, a iibiv laiiitiček, je <.kuknl Inki) lepo, dn ga. nehote iiiHMinjemo •Hu-rlj v miiia-lurl«, česar naj nam državni rrpu--zentant ne .šti-je v zlo. 'Irgn uspeha ne smemo pozabili. Ta I .-utira nem u |ii>iii.;ii bo treba pomagati do izpopolnil ve.
TVD Partiiaa Loški potok j« ob lekin.ivanjii iui^"i:jilil 10 pionirjev iti pionirk s sin uru isk imi potnvhščiuaun, kar je zelo kori-ii.no. Marsikdo ima M-M-lje do stuučnnj,!, a nun u priprav,
OrLju,uizaeija le!,.....111 j,, fe Mil v
|hi;ioIiiciii M-ilii. I'ro.viMii im delavcem v k eni i>r j i osnovali svojo skupno zbornico, ki že ob prvem letu svojega obstoja kaže lepe uspehe na pod.roćju svoje de. .kivnosti ter je kljub raznim po-rn;inikljivostim zaživela in or-tianizacij.sko in gospodarsko po. segla v pereče probleme Bele krajine.
Naloge zbornic niso bile oiikov, od njih jih ja 23 uRo*tiJi*tva 1 jina na ame biti nekatašno eko-
nomsko področje drugih, zlasti ne špekulantov. V ta namen je nujno, da kmetijske zadruge še bolj razvitiejo svojo dejavnost ter odkupujejo poleg drugih kmetijskih pridelkov še živino, vino in les, kar se vse sedaj odteka po drugih kanalih. Seveda se morajo trgovinska podjetja za to usposobiti {n dobiti potrebne kredite, predvsem je pereče pomainjkarnje skladišč v Črnomlju, ker je že sedaj vskla-diščeno blago izpostavljeno vlomom in požarom.
V letošnji sezoni se obeta Beli krajini velika gospodarska in gradbena dejavnost. Okrajni LO je v tekočem letu namenil investirati v industrijo 473 Ukili-jonov 630.000 dinarjev, v kmetijstvo 118,384.000, v obrt ia komunalo 264,180.000 dinarjev. Z* turizem je določenih 20 milijonov, to jt skupno 876,194.000 di, rvaarjev. Vse to natm pove, da st mora trgovina in gostinstvo tli- sodelovanje pa je najedli možno prav s pomočjo zborni^
IDOL'ENJSKI EIST
0 človeku, ki je „dvakrat" živci
I »Freed je padel!«
Prva svetovna vojn* se je bUa •eptemhra 1915. leta na Flaroskem epreroenila « pravi pekel. Za Nemce is. zaveznike. »Zavzeti je treba koto 161« se je glasil ukaz vrhovne zavezniSk« komande. Koca 16 j« p* bal kap ruševtin, ki » ga Nemci ogo^rčeno branili. Četa., ki je dobila ukaz, da to koćo osvoji, $e je pretihotapila skozi bodečo ižeo in apfoila za zaveso smodnikovega dima.
Ko st jt dim razkad>n, so se tovariša prešteli. Ostalo jih je osem od cele čete. In drugi? So padJi tK so jih ujeli? »Freeda Waikerja
ni!« je dejal eden. »Freed je padel!«' mu je odgoToril tovariš.
Novico o junaški smrti Freeda WaJfeerja so uradno sporočili njegovi družini. Kasneje so mu vklesali ime na sporrtenik padlih v njegovem rodnem mestu Che-sterju.
človek brez spomina
Toda 24^Iemi Freed Wa!ker ni biil padel. Ko so domači objokovali njegovo smrt, je Freed, težko ranjen v glavo, ležal v neki bolnišnici v Vzhodni Prusiji, Ko je ozdravel, so ga poslali v ujetniško taborišče. Vodstvo taborišča ga je
gledalo z nezaupanjem, kajti Freed ni imel nobenih dokumentov. Zasliševali so ga, pa ni mogel odgovoriti niti na eno vprašanje. Izgubil je bil spomin in vse pozabil: ime svojega polka, rojstni kraj, kje stanuje, vse, celć svoje ime. Ostal je čiovek brez imena in brez preteklosti
Po končani vojni se je z ostalimi ujetniki vrnil v Anglijo. Pregledali so ga ponovno zdravniki, zasliševali, spraševali — vse zaman. Freed se še tega ni zavedal, da je vojna končana in da je doma. Nazadnje so ga leta 1924 odpustili kot neozdravljivega vojnega invalida. Priskrbeli so mu sluz-
2a lumodtflh
'VndcrAvno: I. ime ta muzikanta, 6. »ilen vihar, 12. mesto ob istrski pboli, 13. užalite, 15. reditelj, 17. izw>r vode, 20. po9tarja ob progi Ljubljana—Trst, 21. maloazijska država, 22. zlitina, 24. telefonski poziv, 25. iglasto drevo, 26. žensko kmečko ime, 27. del voza, 29. nemški spolnik, 30, kot 27. vodoravno, 51 obrtnik, 32. dvoje enakih stvari, 34. kratica za »tedaj«,
35. šaJiovski izraz,
36. neploden, 38. avsrri'ska dežela, 39. tujka za »nadomestek«.
»DOLENJSKA PROSVETA« št. 3
V povečanem obsegu (32 strani) Je izAla 3. Stevllka r>olenjske pro-Bvete, ki jo izdaja okrajni odbor Tjjućske prosvet«, ureja pa Bogo Komelj, Čeprav list se tšee svojo smer, izpričuje ta številka po svoji vsebini lep napredek. Ca Jo boc'o podjetja in ustanove tudi vnaprej finančno podpiral«, oziroma omogočale njeno izhajanje, se bo Dolenjska prosveta lahko razvtia v pravo dolenjsko revijo, kar vsi želimo, saj gro za kulturni razvoj, ln tudi ugled. Dolenjske. Zaorano je precej ledine, ie odnehat! ne smemo.
V tej Številki je profesor MIlan Dotftc napisal pregleden članek o fiVlJenJu dolenjskega pripovednika in poeta Milana Puglja (ob TtUetnlcl njegovega rojstva) ter tucfl ocenil njegovo literarno ustvarjanje. Slavko Kastelic govori o naših spominskih dnevih te NOV in o dveh prosvetnih de-lavcfh, o Edmiundu in Mariji Hof-be.Je, ki sta učiteljevala v Dol. fcfernSki vasi, pa so ju zaradi njunega naprednega prepričanja in dela za osvobodilno gibanje pobili d^aM izdajale*.
Koimeljeva Članka sta Novo-mesi-ci tiskarji in njih delo ter Trza&kl dilaAki rokopisni Ust FIo-res. Zanimiv je zlasti prvi čtanek, ki ima za dodatek Se 6 neobjavljenih pisem Frana Levstika novomeškemu tiskarju Krajcu in pa Cegnarjevo pismo istemu tistearju glede ponatisa »Babice«. Tržaški tii.ja*k1 Ust Flores je sicer zanimiva slovstvena drobtina, ki pa se le avtorju v predolgem članku razblinila v brskanje za nebistvenimi stvarmi. Dr. Ivan Vasic je prispeval članek za zgodovino naje osvobodilne borbe: Novomeška sckolsrfka župa ln nleni odnosi do OF, kjer ugotavlja: »Čeprav je bila (novomeška sokolska župa) po ozemlju in številu najmanjša, se je od vseh drugih sokolskih žup najbolje izkazala in doprine-■la znaten dele* osvobodilni borbi slovenskega naroda«.
O odru za ročne lutke ln o Igri z ročnimi lutkami plSe naš prizadevni lutkar, profesor na novomeškem učiteljišču, Dušan Mo-dlc.
Za razne prireditve bo zelo primerna enodeianka »Starec Millon* prirejena po Mauppassanovi noveli. Vsebina JI je vzeta Iz omake okupacije Francije 1870. Prizor Je zelo mofan In kakor posnet lz dogodkov zadnje vojne. Igralcev Je šest, scena enotna, zato bodo ne*l odri te enodejanke gotovo veseli.
Sledilo poročila o delu drušlev v novomeškem okraju in Drobne vesti.
Številka Jt bogato Ilustrirana, n« p«a/i atrnnl pa Je objavllena lopa Putljeva pesem: Prišli so majhni škratje, k! izpričuje močan vpliv velikega Pugljevega vzornika Ketteja. —i
Navpično: 1. drugo največje slovensko mesto, 2. obrtnik, 3. redko moško ime, 4. del cerkve, 5. slovenski riap, 7. žito, 8. oziral ni zaimek, 9. muslimanski bog, 10. nikdar (srbohrv.), 11. vrhunski uspehi v športu, 14. domače živali (množ. 2. sklon), 16. grško božan-
stvo, 18. bajeslovni letalec, 19. kralj (italij.), 22. afriška reka, 23. fizkulturno orodje, 26. tujka za »geslo-«, 28. vrata slanine, 31. kot 8. navpično, 33. ime slovenske tovarne, ki proizvaja pisalne stroje, 35. osebni zaimek, 36. medmet, 37. soglaamk in samoglasnik.
Literarni večer v Novem mestu
V Pre5exiM>v«tn terJnu je bil v Norem mest« tonJi literarni večer članov Društva slovenskih književnikov. Dvorana je bila navzlic mrazu in snegu prav lopo zabodena in poslušalci i večera prav gotovo niso odšli razočarana.
Za uvod je orkester KD Dušan Jereb zaigral Mozartovo Nočno mu-ciko, nato pa s* brali svoje pesmi trije Lz naše mlajše generacije, poznani rt tbwrke Pesmi štirih: Ciril Zlobec, Kajetan Kovuč in Tone Pavček, prozaist in dramatik Bra*ko Kieft je pa recitiral odlomke iz svojega filmskega scenarija o Prešerna. Ciril Zlobec in Kajetan Kovic sta se uaro is-redstavala s svojo osebrjo li-riko in osebno pesniško in poorično problematiko, Toec Paivček, dolenjski rojak, pa t Dolenjskim crklom pesmi o naši zemlji in naiih ljudeh. KreTtov. stilistično in umetuiško zelo močan scenarij je pritegnil pndttšul-ce. kajti Kreft je tudi izvrsten recitator, ki »na dati besedi pravi poudarek in notranji zven.
Za zaključek je moški pevski zbor, ki zadnje čase dobro napreduje, zapel tri postni.
V subofo zvečer so elani dramatske družine KD Dušam Jereb igrali Benelijevo »Ljubezen treh kraljev<, y ucdcljo pa je bil konoort orkestra KD
OGULJENI MAČEK -simbol rimskega cesarstva na Balkanu
Maček Je ostal simbol fašistične pustolovščine v Paveliče-vt »Nezavisni državi Hrvatski«. Pred kratkim je umrl Aimone Duca di Spoletta, katerega je Mussolini postavil za kralja PavellČeve NDH. Med njegovo zapuščino je tudi star oguljeni maček, ki ga je vojvoda — najbrž v trenutku obešenjaškega humorja — krstil za Zvonimir j a II., torej z Imenom, s katerim so njega, italijanskega vojvodo, proglasili za hrvatskega kralja^
Zdaj je vojvoda umrl Mussolini pa že dolgo prej, Pavelič nekje v daljni Argentini sanja o nekdanji krvavi slavi. Tako je od vsega Italijanskega imperialističnega sna o rimskem cesarstvu na Balkanu ostal še edini simbol — star oguljen maček.
Dušan Jereb iu godlje garnizije JLA iz Novega mesta, o čemer botno še poročali.
OPOZORILO NAROČNIKOM, K! SO PLAČALI NAROČNINO S POLOŽNICAMI
Ekspedit tiskarne «Ljudske pravice« v Ljubljani je s 52. številko našega tednika pomotoma poslal nekaterim našim naročnikom položnice revije TOVARIŠ. Toglcjte od-rezek poštne položnice, če morda naročnine, namenjene za Dolenjski list, niste pomotoma poslali Tovarišu. Vsi, ki so to prezrli, naj nam to takoj sporočijo, da jih bomo lahko vnesli v sezname udeležencev našega novoletnega nagradnega žrebanja, ki bo v drugi polovici tega meseca. Uprava Dolenjskega lista
bo v neki tovarni. In ker ni vedel kdo je, so mu morali napisati v dokumente izmišljeno ime — Jack Smirh.
Nenavadno srečanje
Leta so bežala. Koliko jih že bilo, Smith ni vedel. Toda nekega večera, ko je bil v neki primorski luk i, kamor se je peljal vsak teden, ga je nekdo udaril po ramh »Halo, Puding!« Skozi Smiithovo temo pozabe je šinil blisk, toda samo blisk. »Puding« so mu bili rekli njegovi tovariši v četi. Smith se seveda ni mogel spomniti, kako se piše tovariš, ki ga je bil pozdravil. Šla sta v kavarno proslavit srečanje. Smith je priznal, da je izgubil spomin. »Ali mi lahko poveš, kako sem se pisal. Se spomniš?« je vprašal svojega vojnega tovariša.
»Čakaj... Hm, oprosti, saj veš, dolgo je tega ... Parker ali Wai-ker? Ne vem. Vem pa, da si iz Chesterja.«
Naslednji dan se Smith ničesar ni spomnil, niti srečanja s svojim vojnim tovarišem iz Flandrije.
Spet so minevaH meseci, leta. Nekega dne je Chesterju prebral na spominski plošči padlih svoje ime. Poslej ga je njegovo pravo ime neprestano preganjajo, šepetal si ga je podnevi in ponoči. Delati sploh ni mogel veo. Začel je bloditi po mestu in se nazadnje znašel v bolnišnici, ko se je bii nekega dne zgrudil na cesti. To je bilo oktobra lani.
Človek, ki živi v letu 19*5
Nekega jutra, ko je Smith stalno izgovarjal svoje pravo ime, mu je rekla bolničarka, da je poznala nekega Waikerja, toda padel je v prvi svetovni vojnu Ko ji je bolnik dejal, da je nemara tudi njemu ime Walker, si je bolničarka mislila: blede se mu! Vendar je takoj šla k družini "Walker in povedala ta pripetljaj.
Drugo jutro je prišla Walkerje-va sestra pogledat čudnega bolnika. Smith se je nenadoma začel vsega spominjati, pozaba je zginila. Zdravniki so že poverjeli, da je »drugič rojeni "Wa!ker Freed« ozdravljen, potem pa so odkrili nekaj presenetljivega. Valkerju se je res vrnil spomin, toda tisti izpred 38 let. Čas od eksplozije granate na Fiamskem pa do trenutka, ko je zagledal svojo sestro, mu je Čisto zginil iz spomina. Po vsem svojem pojmovanju m vedenju je Freed ^ a Iker človek iz leta 1915.
(Iz »NIN«)
Zdravko Slamnik:
ima
Na duri trka prvi mrak in babica pripoveduje, kako premeten skratek Spa^ poredneže kaznuje..
Tam zunaj pod vasjo pa nova burja hruje in puhasto srebro na nizka okr?« suje.
Z
■ V
A J V E
1» O ¥ S O
J{©c groze v Črnomlja
Bilo je v ča*u okupacije leta 1&42. Ze nekaj dni pred 25. julijem $o Sušijali na karabinjer-akl postaji, da se bo v kratkem v Črnomlju zgodilo nekaj strašnega. Posebno zaskrbljeni imo poatall ml, ki smo imeli svojce v partizanih.
25. Julija ao Italijani Se pred 16. uro popolnoma zaprli Črnomelj, to «e pravi nihče ni amel mir^o bunkerjev iz mesta niti v mesto. Na bunkerjih so bile ttvaza zelo pojačane. Le redkim družinam ln posamez-hikon\ ki ao se zavedali svoje »krivde« p*ed italijansko oblast-
S5, se je posrečilo v zgodnjih ofoldenskih arah oditi v talini vrh, Ma»erlen — k par-tiia*om v svobodo. Preostalih ae polast.la zla slutnja.
Ponoči jo J/nvelo vojaštvo, ki Je bilo nastaftjaaio t barakah na Majerju, alarm. Oficirje, kj wo itanovali po privatnih Mieh, »o pozna ponoči klicale vojaik« pattajlje. Zbranemu vojaštv« to 5ili, da morajo biti to *ač ranjeni val aafodmki £*t.
ditov«, ki so se predrznill postaviti po robu voditeljem mogočnega italijanskega imperija in nositeljem rimske kulture. Po točnih navodilih, kater« hiše bo evakuirala kaka skupina vojakov in karafcinjerjev, so dobili okrepčllo za avoje težavno nočno delo v obliki ruma, tež-kjh italijanskih vin in drugih alkoholnih pijač. Na pol pijana drhal se je zapodila na podlo delo. Okrog 1. ure ponoči so že trkali ln razbijali po vratih tistih nesrečnežev, ki so s svojimi družinskimi člani pomnožil] vrste prvih partizanskih odredov. Z rezkim glasom so na kratko razložili, naj brl vstane vsa družina in gre z njimi. Nastal je jok In krik nesrečnih mater ln otrok. To ni motilo italijanskih zveri, ki so že stikale po hiši ln Iskale, kje je kaj piena. Niso jih ganile prošnje Sprajcarjeve snahe, ki je zaihtela:
»Kam naj grem, saj vidite, da »em noseča ln moj prvenec ni izpolnil H niti poldrugega Jata!«
Zasmejal se je o$abni karabinjer: »Nič vprašati kam — gremo, gremo!« Medtem pa so v »zadnji hiši«, kot pravijo Be-lokranjci manjši aobl svojeua bivališča, dvignili s postelje Baletno gospodarjevo staro mater, ki nikakor ni mogla razumeti, kaj se godi. Tudi nI vedela, kako naj se obleče, zato so jI z zasmehovanjem pomagali pijani italijanski vojaki. Ko so v največji naglici zbrali nesrečneži najnujnejše stvari, so morali pred stražo zapustiti svojo domačo hišo. Preostali vojaki pa so že pričeli z odnašanjem vsega, kar se jim je zdelo vredno.
Malo pred drugo uro so oživele vse ceste v Črnomlju, Posamezne straže so gnale nn kolodvor družine, za katere so bile zadolžene. Ob neprižganih lučeh smo Crnomaljcl opazovali s avojih oken ta žalostni sprevod. Gotovo nI niti ena noč, odkar stoji Črnomelj, doJiveli tolike žalosti ln solza. Razlegalo se je vzdihovanje ln jok obupanih mater, ki so rušile v
culah lz rjuh, v kovčkih, v vrečah ln v vsem mogočem svoje skromno premoženje, ki so ga smele vzeti s seboj. Marsikatera je imela v naročju še dojenčka, za krilo sta se Je držala še dva, ki sta glasno jokala v gluho noč.
Tako se je vso noč vrstila družina za družino. Temo je preglašal obupni jok nesrečnežev. Vmes pa so odmevali trdi koraki Italijanskih straž, ki so neprestano grozile in opominjale k tiiitii. Ko so peljali Spruj-cerjevo družino po gornji cesti ob gimnaziji, je 8U-letna stara mati opešala že v bližini gimnazijskega poslopja. Dva vojaka sta jo prijela pod pazduho in jo vlekla naprej. Zraven sta pa z nasmehom ponavljala: »Via comunisto, via!«
Do dne se je nadaljeval strašni sprevod, zakaj na postajo niso odvedli samo družin iz Črnomlja, ampak tudi lz bližnje okolice. Ko so odpeljali lz hiš« na Lokvah Vrščajevo gospodl-njo-vdovo, ki je Imela štiri sinove v partizanih, so na hitro zvlekll lz hiše najvrednejše predmete, nato pa poslopje zažgali. Na klančku, s katerega ge j«t lepo videla vsa domačija, so
Vesna (Metka Gabrijelčič) in Samo (Franek Trefalt) v kočljivem ljubezenskem prizoru. Danes so začeli v novomeškem kinu »KRKA« vrteti celovečerni slovenski film VESNA.
— Oglejte si ga, ne bo vam žal. — Na sporedu bo do ponedeljka, 15. februarja Predstave: petek; ob 16, 18, 20; sobota: 16, 18, 20; nedelja: 10, 14» 16, 18, 20; ponedeljek:
■ 16, 18 in 20.
Razgledanost in izobrazba prinašata napredek tudi v kmetijstvu
Mekoj o kmetijskih nadaljevalnih tečajih
Smo v zimi, ko preostaja našemu kmečkemu človeku največ časa za izobraževanje. 2« lansko jesen smo po slovenskem podeželju ubrali pravo pot in organizirali vratc izobraževalnih tečajev za' kmečko prebivalstvo. Uspeh je bil tolikšen, da so že letos nekateri okraji, v katerih zavzema kmetijstvo važno mesto v narodnem gosopodar-stvu, predpisali za kmečko mladino obvezno obiskovanje zimskih kmetijskih nadaljevalnih šol.
• Ne mislim govoriti obširneje o organizaciji takih večjih tečajev, ki predstavljajo že pravzaprav več ali manj redni pouk. Rad bi omenil le nekaj skušenj, M sem si jih pridobil pri kmetijskem izobraževalnem delu po tistih vaseh Dolenjske, kjer kmetijstvo ni bilo nikoJi tako mci5-no, da bi predstavljalo edino gospodarsko dejavnost. Mislim, da bo marsikaj, kar bom zapisal, veljalo za tiste kraje, katere označujemo kot kmetij-skb zaostale im nimajo (zaradi različnih vzrokov) nobene . tradicije v kmetijskem izobraževanju. •
V takih krajih je zelo teč-ko organizirati reden većine-ečni pouk ter pritegniti zlasti moško mladino in gospodarje. Dekleta pa predvsem rada obiskujejo tečaje ža kuhanje in šivanje. Ce se organizirajo večja, celovečerna predavanja iz posameznih panog kmetijstva po vaseh kjer je šola ali kak druga primeren' prostor, pridejo navadno le kmetovalci iz najbližje okolice. In če so predavanja periodična, so navadno vselej drugi poslušalci. Učni učinek se tako zelo zmanjša; Človek dobi vtis, da &e jih ljudje udeležujejo . bolj zaradi preganjanja dolgega časa, kakor zaradi prijetnega pogovora o kmetijskih zadevah.
Seveda, če je predavatelj dober in spreten govornik, bo večji del poslušalcev le pritegnil k rednim obiskom predavanj. Ljudem se zbudi zanimanje pa začno razmišljati o raznih ukrepih, ki so potrebni za izboljšanje kmetijskega gospodarstva, ter se hočejo strokovno izobraziti. Krajevna in okrajna kmetijska služba lahko računa na sodelovanje teh kmetovalcev.
Na osnovi lanskih izkušenj,
ustavili Vrščajevo- družino in od prestanega strahu skrušena mati je morala gledati, kako so ognjeni zublji uničevali hišo, za katero je njen mož v Ameriki žrtvoval obe nogi.
Vso podlost svojih duš so v tej noči- 'pokazali vojaki italijanske kraljeve vojske, katere smo do takrat smatrali za boljše od fašistov. S silo ln posmehom so zvlekll iz hia« gospodarja Starlho, kl Ja bil najbrž prvič kot odrasel mož ve» v solzah ln poljubljal zid hiše, v kateri je že dolga doselletja gospodaril- .Starihov rod. Z vso surovostjo je odrinila italijanska zver devetletno Simcevo Darko, ki je oklepajoč se hišnih vrat, hlipnla: »Ne grem lz naše lii.iv !«
Do dne je bila vsa množica nesrečnežev zbrana na postaji, takrat pa so bili« Italijani opozorjeni, da j« proga razrušena, zato lnterninincev niso mogli odpeljati. Pn*t!zanl so namreč hoteli na vsak način preprečiti odhod svojcev, zato so razdrli progo.
Od postaje proti mestu se je spet razvil dolg sprevod, llnli-janl »o vse Internirane dru/inc
ki so pokazale, da periodična predavanja po vaseh s šolo niso dala zaželjenih uspehov, smo letos v kolpski dolini kočevskega okraja postavili izobraževalno dedo na nekoii-kanj drugačno podlago. Vpeljali smo kratke enotedenske tečaje za poljedelstvo, živinorejo in- sadjarstvo. Kmetovalci plačajo za tečaj prispevek do 100 dinarjev; tako smo dosegli, da tečaj obiskujejo le tisti, ki se zavedajo važnosti in koristi tistega,. kar slišijo. Naš kmet je pač preudaren, ne bo metal denarja za nekaj, o, čemer misli, da mu ne do-naša nobene koristi. Take tedenske tečaje smo organizirali povsod, kjer je bilo do-v-6lj zanimanja. ' Pouk je strnjen, zato tudi učinkovit. Predavanja so čim bolj prilagojena ne samo na širše krajevne razmere, ampak celo na posamezna vaška vprašanja ali nejasnosti pri kmetovanju tega in onega kmetovalca.
Prvi taki organiziran! tSČaji so pokazali veliko boljše uspehe kakor dosedanje izobraževalno delo. Tečaji so dali tudi čisto praktične- rezultate: nobene ■ okrožnice in letaki niso mogli kmete navdušiti, da si kupijo kvalitetnega semenskega krompirja in umetnih gnojil, tečaju se je pa to
v veliki meri posrečilo.
Kajpak je mogoče na tafe način organizirati kmetijske tečaje le tam, kjer je neposredno na tem terenu zaposlen kader . kmetlijskih strokovnjakov.
V uvodu sem dejal, da se t« vrstice nanašajo predvsem ,na tiste kraje, kjer ni močnejše tradicije v kmetijstvu, oziroma bolje rečeno, v pospešek vanju tistih panog, ki imajo najboljše naravne pogoje. Takih krajev je mnogo, zlasti na Dolenjskem, kjer zaradi splošnega siromaštva ni bilo mogoče vložiti večjih denarnih sredstev za izboljšanje kmetijstva. Fk)sledica takega stanja je velika nepodjetnest tako samih zadružnikov kakor tudi kmetovalcev. Zgodi se, da kmetje nočejo kreditov, ki jih ljudska oblast daje za pospeševanje raznih kmetijskih panog. Kmetijski izobrazbi takih krajev je treba posvetiti še prav posebno skrb. da bodo lahko čimprej dohitel* osta?ie> g^jodarfeito močneje razvite predele naše domovine. To nalogo pa bo mogoče opraviti le tako, če se kreditom in kmetijskim strokovnjakom pridruži še gospodarska razgledanost kmečkih proizvazalcev.
Ing. Volk Slavko Fara pri Kočevju
ZA ZABAVO
DOBER SVET Malic izpod Gorjancev pelje kravo na sejem. Dimka je rebrasta in suha, da se bogu smili. Pa ga sreča na Težki vodi znanec. »I kam pa kam s to tolsto kravico, stric Matic« »V mesto na sejem, da dobim /cak tisočak za jrorike,* odgovori Malic, ki se mu je 'erava zdela kar lepo okrogla. Jaz na vašem mestu,« pravi Miha, »bi jo najprej potunkal v tale potok!« »I zakaj?* »Da ne boste tako suho pripeljali na sejem...«
DOBRA KAPLJICA Krčmar: »Kaj vi ne verjamete, da je tole vino čisto na-
turno?!«
Pivec: »O, verjamem, ver-jameml Take kislice res nI mogoče ponarediti.«
KORISTEN MAČEK
»Tovarišica Kunigunda, ali imate veliko miši v stanovanju?«
»Prav nobene touartšica Pc-pa. Veste, moj mož ima vsak dan — mačka!«
ZDRAVNIKI V POGOVORU
Prui: »Veš, notarja Bučnika sem zdrapll sedem let...«
Drugi: »O hudiča! Ta človek' je moral imeti železno zdravje, da ni že prej umrl!«
Odpeljali v barake na Majorju, kjer so ostali 3 dni. Drugi dan so dovolifi, da so jim smeli sorodniki opoldne prinesti hrano. Na poti v neposredni bližini barak so stale žene, ki so prinašale hrano. Tudi po šlirl ure so čakale na žgočem soncu proden je komanda milostno Izdala poslednje dovoljenje za dostavo hrane. Skozi gosto žično oviro, ki je obdajala barake, pa so prihajali obupni klici otrok, ki so ob strašni pripeki klicali: »Vode, vode!«, katere pa jim nihče ni smel nuditi. Tudi živina, ki ao jo zaplenili internl-rancem, Je glasno mukala ln begala P<> prostoru okrog barak, da bi se umaknila žgočemu julijskemu soncu.
V tej negotovosti so žlveh nesrečni interniranci tri dni. 29. julija so jih v najzgodnejših jutranjih tirali odpeljali s tovornimi avtomobili na železniško postajo. Do mozga nas je spet pretreslo večurno brnenje motorjev, vmes pa obupni klici izgnancev.
Ko so Italijani po seznamu ugotovili, da so vsi Interniran-cl na postaji, so jih začeli razporejati v tovorni vlak, ki je bil ž« pri' -^vljen. Na tesno so
jih natrpali v močno zastražene živinske vagone. Pred odhodom vlaka so zaplomblrall vagone. Ob rešetkah oken so se vzpenjali nesrečni Izgnanci, da po-slcdnjič pobožajo z očmi to lepo belokranjsko žemljico, s kater« jih ženejo fašistične zveri neznano kam...
Tiste dni so Italijani pridno vozili na postajo svoj »zasluženi« plen: pohištva, šivalne stroje ln druge stvari internl-rancev. V Italijo je bilo poslano težko pridobljeno premoženje nesrečnih Uelokranjcev.
Malo je bilo meščanov na cestah prve dni po usodni noči. Vsak je šel zdoma le, če je imel nujne opravke, Ob srečanju se nismo upali djfUg z drugim kaj več razgovarjutj na ce.stl. Dovolj nam j« bilo, da smo si mimogrede izmenjali le besedo: »Groza! Grota!«, s čemer smo si povedali vsa doživetja zadnjih dni.
Poleg vsega trpljenja, V\ smo pa prestal! Ijelokranjci med Italijansko okupacijo smo morali tudi ukozi noč groze, da nam je dobro leto po njej tem lepSo zasijalo svobodno sonc«.
Vida Lužar ?