Stran 403.
Kmetijstvo.
Nekatere davčne olajšave.
Mnogokrat se naši ljudje ne brigajo dovolj za one male drobtinice, ki jim jih tu in tam venderle vrže vlada za tolažbo. Nekaterikrat je temu vzrok to, da ne vedo ljudje za take postavne določbe; mnogokrat pa je tudi kriva nebrižnost. Zato hočemo danes posestnike opomniti na nekatere davčne olajšave, da se jih ob potrebi poslužijo.
*
Stran 404.
Prva olajšava je za vinogradnike in obstoji šele od 4. aprila. Po tej postavi so vsi na novo z ameri-kanskimi trtami zasajeni vinogradi 10 let prosti vsakega davka. Če pa se nasad ni sponesel — in to je zdaj novo — podaljša se ta davek prosti rok zopet za nadaljnih pet let. Novo zasajen vinograd si torej lahko ohraniš davka prostega celih 15 let Te olajšave se lahko dobe in se morajo dovoliti. Ako bi kje ne šlo vse gladko, naj se ljudje obrnejo do državnega poslanca, kateremu naj jasno in natančno celo stvar razlože.
Olajšave so prišle sedaj tudi pri odpisu davka vsled vremenskih nezgod.
Po dosedanjem zakonu z dne 12 junija 1. 1896, so se davki od zemljišč odpisali le tedaj, ako je toča, ogenj, miš ali trtna uš pokončala najmanj četrti del čistega dohodka na parceli, ki je obsegala 4 hektare, ali pa, če se je pokončalo pridelkov najmanj na enem hektaru. Druge izredne nesreče: kakor suša, moča, mraz niso imele teh prednosti.
Po novi postavi pa, ki se je sprejela v državnem zboru, daje vsaka škoda, naj je provzročena po katerikoli nesreči, pravico do odpisa davkov, ako je uničena najmanj četrtina pridelkov.
Posestniki morejo torej zahtevati odpis davka tudi. ako so drugi izredni dogodki uničili pridelke, na pr. izvenredna suša ali moča, mraz, slana, črv, rja, sapa itd.
Škoda se ceni tudi na parcelah, ki še niso bile obdelane, a so bile tako poškodovane, da je nova setev nemogoča.
Odpis davka se more zahtevati, ako povodenj, ogenj ali druge nezgode uničijo že spravljene pridelke. To velja tudi, ako na pr. povodenj uniči ali odnese že pokošeno senc na travniku.
Ako je mogoča dvojna setev, uračuni se na poškodovani parceli prva žetev ali košnja z dvema tretjinama, druga pa z eno tretjino.
Ako je četrtina do polov'ce pridelkov uničena, odpiše se 25 odstotkov letnega davka, ako sta uničeni dve tretjini pridelkov, odpiše se polovica davkov, ako so uničene tri četrtine, odpiše se 75 odstotkov, ako je uničen ves pridelek, odpiše se ves davek. Ako pa je parcela uničena za več nego eno leto, mora se davek v istem razmerju odpisati za isto dobo.
Ako je v gozdu ogenj na katastralni parceli uničil četrti del dreves, na parcelah nad 20 hektarjev pa najmanj 5 hektarjev, more se zahtevati odpis davka. Novi zakon dovoljuje odpis davka tudi tedaj, ako žuželke uničijo večje kose gozda.
Škoda se mora v osmih dneh ustno ali pismeno naznaniti okrajnemu glavarstvu, davčni administraciji ali krajevni davčni komisiji. Škodo naznani lastnik ali najemnik sam ali več skupaj. V izrednih slučajih more županstvo samo naznaniti poškodbo pri naj bližji davkariji.
Davčna oblast določi komisijo, da škodo ceni na lici mesta, kakor je bila doslej navada. Poškodovanec se more pritožiti, ako mu je komisija cenila škodo prenizko.
Ako pride nezgoda tik pred žetvijo, trgatvijo ali košnjo, ko je treba pospraviti ostale pridelke, je župan sam dolžan z dvema odbornikoma in dvema posestnikoma iz sosednih občin škodo ceniti.
Zaupniki ne dobe nobene odškodnine, zastopnike finančne oblasti plača država.
To so bistvene določbe novega zakona, katere naj dobro proučijo naši posestniki, posebno pa gg. župani, da se jih poslužijo, ako pride nesreča.