/Primorski
Št. 240 (15.341) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. M0/77%600	'_
GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul Rbtori 28 - Tel. 0432/731190__
Hranilna pisma
10%™™
8,75% neto
BČlKB ?rA2NaCSAkDa' krecmtna1 banka
j500 LIR	TOREK, 5. SEPTEMBRA 1995
Desnica
zopet
brusi
nože
Bojan Brezigar
. Pravzaprav dejstvo, da se J^sinociija seja tržaškega občinskega sveta izrodila v Pobalinski napad desnice na župana Illyja in na občinski odbor zaradi zadnjih do-Sodkov v zvezi s slovensko ojanjsino, lahko preseneti Sarao naivneže. Ker pozna-1110 tržaške neofasiste je bilo l^roteč jasno, da bodo tudi ® skromne poteze - razsod-b° upravnega sodiSča v zve-^ z rabo slovenščine, polovične dvojezične table v ?ekaterih slovenskih vaseh ^skorajšnje odprtje sloven-™dh otroških jasli - izkoristi-u za promocijo svoje poli-uke in tako odprli kampanjo pokrajinske volitve, o kadrih še ne vemo, kdaj bodo, yemo pa, da bodo verjetno iuualu. To je bilo tem bolj jasno, ker Illyjeva uprava v Primerjavi s prejšnjimi dobro vodi tržaško občino in ne daje opoziciji velikih ar-Sumentov za napade. Zadnja razjasnitev v zvezi s ške-denjsko železarno je odvzela npozidji Se eno orožje.
In tako smo na vrsti spet tovend. Kot vsakokrat, ka-je bila desnica v težavah, ie hidi sedaj zaigrala nostalgičnega nadona-r?na. Od StafBerija do Me-®’ Pa seveda do Gambassi-rt)a na Deželi, vsi zopet tro-> v isti rog: sloromni vojezični napisi so poštah k balkanizadji Trsta, ekdč so govorih o sloveni-r30)!, današnja Slovenija pa 2a njihov prikaz očitno ni “volj negativen pojem in "ko so se zatekli na Balkan. Včerajšnji dogodek v
, , '	^	* II II. ^1 I ■I ■ 11 .
H3 svoje predvolilne osti. Radnji čas pa ugotavljamo, “a se Trst spreminja in da udi odnos meščanov do “vencev in Slovenije ni tak, kakršen je bil. Sk-tatka, opažamo, da Tržačani v Čedalje večji meri razume-yajo pomen odprtosti meje tn povezav Trsta z naravnim zaledjem. Volilna kampanja, j3 se je sinoči očitno začela, o tudi za njih težka Preizkušnja. Upati je, da bodo tokrat prevladah resnični tuteresi mesta.
I
S ponudbo »polovičnega« premirja skuša Mladič še enkrat prelisičiti OZN
SARAJEVO - Poveljnik vojske bosanskih Srbov Ratko Mladič je včeraj le nekaj ur pred iztekom Natovega ultimata za umik težkega orožja iz okolice Sarajeva odgovoril na zahteve Združenih narodov. Ponudil je premirje, zato so njegovi topovi utihnili, vendar
je le vnovič postavil pogoje, ki so jih ZN že zavrnili. Mladič namreč ni pripravljen umakniti topništva iz neposredne bližine Sarajeva,
Takoj za tem sta poleteli dve Natovi letali in izstrelili raketo na Pale, visoko nad ozemljem nekdanje Jugoslavije pa so leta-
Na 15 strani
la Avvacs določala cilje novega napada. Srbov to ni omehčalo, saj tudi pripadniki mirovnih enot na tleh niso opazili premikov na srbski strani. »Ce Mladič ne bo igral po naših pravilih, jo bo grdo, zelo grdo skupil,« je izjavil tiskovni predstavnik ZN Ivanko.
TRST / VČERAJ V KULTURNEM DOMU OB PRISOTNOSTI ŠOLSKIH OBLASTI Z OBEH STRANI MEJE
Slovesno odpili 30. seminar za slovenske šolnike s Tižaškega
Lepa udeležba vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev
TRST / PREDČASNO PREKINJENA SEJA
Protislovenski izpad NZ v občinskem svetu
Nacionalisti protestirali proti dvojezičnim tablam
TRST - Trije svetovalci Nacionalnega zavezništva so sinoči povzročili predčasno prekinitev seje tržaškega občinskega sveta s protislovenskim izpadom. Cez svoj pult so razobesili italijansko trobojnico s črnim napisom »BILINGUISMO M Al«, da bi protestirali proti občinski upravi, ki bo vsak čas odprla slovenske jasli v mestu in ki je že začela postavljati dvojezične table pred okoliškimi vasmi. Menia, Sulli in Šerpi - tako je
tem klavrnim junakom ime - se niso hoteli odzvati vabilu predsednika sveta Rosata, ki jih je pozval, naj v skladu s pravilnikom odstranijo trobojnico, in jih spomnil, da je pred Županstvom že tako razobešena velika - in nepopackana - italijanska zastava. Se več. Trojica se je tudi uprla občinskim redarjem, ki so po nalogu Rosata nameravali odstraniti zastavo. In tako je prišlo do prekinitve seje.
Na 5. strani
TRST - S slovesno otvoritvijo v tržaškem Kulturnem domu se je včeraj pričel 30. seminar za slovenske šolnike s Tržaškega. Na slovesnosti so govorili deželna inšpektorica za slovenske osnovne šole Lučka Barej Križman, deželni šolski skrbnik Ot-taviano Čorbi ter državni sekretar za šolstvo Republike Slovenije dr. Janko Strel. Se pred tem je številnim udeležencem spregovoril književnik in politik Tone Partljič o vlogi intelektualca v slovenski javnosti, po slovesnosti pa je bil tradicionalni sprejem generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu.
Na 3. strani
PEKING / OB UDELEŽBI 12 TISOČ 2ENSK VSEGA SVETA
Enakost, razvoj in mir v ospredju konference OZN o ženskah
Gali: »Zagotoviti enakost možkih in žensk največji projekt 20. stoletja«
PEKING - Enakost, razvoj in mir so osrednje teme četrte svetovne konference Združenih narodov o ženskah, ki bo do 15. septembra potekala v kitajski prestolnici in na kateri se je zbralo kar 12 tisoč udeleženk iz vsega sveta. Na konferenci naj bi sprejeli dokument o boju proti revščini, bolezni,
7MD
90
LET
KULTURE
pod pokroviteljstvom Občine Dolina v sodelovanju s Komisijo za kulturo pri SKGZ
8. 9. in 10. septembra 1995 v Ricmanjih, Dolini in Prebenegu
neupoštevanju in nasilju, ki ogrožajo milijone žensk po vsem svetu, ki marsikje še vedno niso v enakopravnem položaju z moškimi.
»Revolucija se je začela,« je v nagovoru dejala Gertrude MongeUa, ki vodi konferenco, na kateri je govoril tudi kitajski predsednik Zemin ter pozval k spoštovanju in zaščiti žensk. Zagotoviti pravno in dejansko enakost moških in žensk je največji politični projekt 20. stoletja, je v pismu zapisal generalni sekretar ZN Gali, ki pa se konference zaradi bolezni ni mogel udeležiti.
Na 14. strani
Skupna kandidatura Trsta in Kopra za Sredozemske igre leta 2005
GORICA - Trst in Koper bosta najbrž predstavila skupno kandidaturo za organizacijo Sredozemskih športnih iger leta 2005. Vest je napovedal predsednik Olimpijskega komiteja za Furlanijo - Julijsko krajino Emilio Felluga predsinoči na sprejemu za slovensko državno nogometno reprezentanco v Sovodnjah. Sprejem sta priredila sovodenjska občinska uprava
in goriški odbor CONI, udeležih pa so se ga najvišji deželni predstavniki športnih organizacij in krajevnih uprav na Goriškem. Poudarili so odlično sodelovanje med športnimi krogi FJk in Slovenije, ki je privedlo že do skupne kandidature za ZOI na tromeji in ki sedaj rojeva zamisel o Sredozemskih igrah v Trstu in Kopra.
Na & stani
Seminarju na rob
Prejeli smo in rade volje objavljamo:
Spoštovano uredništvo,
šolsko leto 1995/96 smo pričeli okrnjeni za dve ravnateljstvi in dve tajništvi. Dvema šolama je bila nasilno pretrgana popkovina z njunim naravnim zaledjem. Oblasti so nam dobesedno izničile dve Živi kulturni Žarišči, ki sta (bili) bistvenega pomena za naše preživetje na tej strani meje. In da ne bom predolg ne bom našteval drugih perečih problemov slovenske šole v Italiji.
Na uradni otvoritvi jubilejnega tridesetega seminarja za slovenske šolnike pa smo poslušali samo visoke besede o poslanstvu šole in učitelja in v kakšnem blaženem šolskem sistemu da delujemo.
Tako, torej! Na koncu je vse lepo in prav. Bodimo kar pridni in zobajmo drobtinice in še hvaležni bodimo zanje. Lačen kmet ne misli na punt, temveč dobi še večji strah pred uglajeno gospodo, ki ga gleda z visokega odra. Pa tiho naj bo!
Boris Pangerc
POBUDA NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Vrnite nam Narodni dom!
Peticijo za vrnitev Narodnega doma lahko podpišete v uredništvih Primorskega dnevnika v Trstu in v Gorici. V nedeljo popoldne bo mogoče peticijo podpisati tudi v Dolini, ob proslavi 50. obletnice ZSKD.
Danes v Primorskem dnevniku
Rimska ulica po Bottaiu?
Hude polemike so se vnele okrog predloga rimskega župana, da bi poimenovali ulico po fašističnem hie-rarhu Bottaiu.
Stran 2
V	Trstu o prevozih v Evropi
Včerajšnje uvodno zasedanje na 36. mednarodnem seminarju o prevozih je bilo posvečeno transevro-pskemu prometnemu omrežju, ki naj bi ga dokončah do leta 2010.
Stran 4
Odprli so otroške jasli
V	Ul. Veronese so včeraj odprti občinske otroške jasli, v katerih bodo s prihodnjim tednom tudi slovenski malčki.
Stran 5
Vojne ladje v Trstu
V	tržaško luko je priplulo več vojnih ladij: v četrtek bo prav v Trstu slovesna predaja poveljstva sredozemskega vojnega ladjevja Nata.
Stran 5
Jutri v Vidmu Italija - Slovenija
Pri »azzurrih« dvigata temperaturo Baggio in Zola, v slovenskem tabora pa je vzdušje pred tekmo bolj
mimo.
Stran 18
POLITIKA / PO SCALFAROVIH IZJAVAH O POLITIČNIH PRAVILIH
RIM / PREDLOG ŽUPANA RUTELLIJA
Večina strank se strinja s pravili pred volitvami
Za Bossija, Veltronija in Rosy Bindi je poziv »pravilen«
Hierariiu Bottaiu bi posvetil ulico
Val negativnih reakcij proti poskusu rehabilitacije fašističnega veljaka
RIM - Medtem ko je bil včeraj v ospredju komentarjev še vedno Scalfarov nastop v Benetkah, kjer je opozoril, da brez pravil politične igre ni mogoče na volitve, se začenja intenziven politični in parlamentarni teden. Za jutri je sklicano zasedanje poslanske zbornice, kjer bo vlada predstavila nekaj sveže sprejetih sklepov, predsednik republike pa je včeraj ločeno sklical na Kvirinal predsednika obeh parlamentarnih domov. O vsebini pogovorov ni vesti, lahko pa sklepamo, da so bili posvečeni začetku jesenske parlamentarne sezone.
Med verajšnjimi odmevi na Scal-farove izjave v Benetkah nedvomno izstopa Bossijev. Lider Severne lige je namreč dejal, da je bila to »lekcija o demokraciji«, saj so pravila in enake možnosti v politični igri temeljna poglavja demokracije, na katero pozabljajo tisti, ki pojmujejo Italijo kot »amorfno maso neofašiz-ma in recikliranosti«. Poziv predsednika republike za določitev pra-
vil pred odhodom na volišča sta ugodno ocenila tudi drugi mož Oljke Valter Veltroni in predstavnica Ljudske stranke Rosy Bindi. Prvi je izjavil, da je Scalfarov poziv pravilen in da je treba odobriti finančni zakon, čeprav bi ta moral biti bolj pravičen kot prejšnji. Sele potem - in takrat bomo že na začetku zime - bo treba preveriti, ali obstajajo pogoji, da Dinijeva vlada nadaljuje delo, je pribil Veltroni. Rosy Bindi pa v današnjem prispevku za strankino glasilo II Popolo zagotavlja, da Ljudska stranka »v celoti deli« poseg šefa države, še posebno, ker je opozoril na »par condicio«, temo, ki je bila to poletje vse preveč v ozadju. Ta pa ne zadeva samo radiotelevizijskega področja, ampak tudi finansiranje strank, o katerem je treba sprožiti novo razpravo, če nočemo, da bo politika postala izključna domena privilegiranih lobijev, ki so sposobni vplivati na izbire.
Diametralno nasprotno pa je
mnenje enega od prvih mož Nacionalnega zavezništva, Publia Fiorija, ki je prepričan, da je Scalfaro prekoračil meje svojih ustavnih pooblastil. Kot garant ustave namreč po njegovi sodbi ne more zahtevati njene spremembe, ustavne reforme ne morejo biti pogoj za raz-spis volitev, šef države pa povrhu ne more tako resnih vprašanj obravnavati na »turistično-kultur-no-institucionalnih« izletih, ampak mora z njimi pisno seznaniti parlament. Skratka, Fiori je predsedniku republike namenil lekcijo o ustavnem pravu, njegov kolega iz desnega zavezništva Pisanu (FI) pa je stvar ublažil, ko je rekel, da je poziv predsednika republike povsem neformalna spodbuda, naj politične sile razširijo že dosežene sporazume za tim. mizo pravil. Podpredsednik poslancev Forza Italie je tudi zavrnil natolcevanja tistih, ki pravijo, da je Scalfaro v Benetkah sestavil koledar dela za parlamentarne zbornice.
Bottai je kot minister za »nacionalno vzgojo« 24. maja 1941 obiskal »ljubljansko pokrajino«, kjer ga je z vsemi Častmi pričakal fašistični komisar Grazioli. Bottaieva navodila so bila zelo stroga: v »ljubljanski pokrajini« so vsi uCni nacrti morali težiti k italijanizaciji prebivalstva, ljubljanske univerze pa niso smeli obiskovati mladi iz drugih krajev okupirane Slovenije, predvsem pa ne iz veC kot 20 let priključene Primorske. Sami funkcionarji notranjega ministrstva so takrat zaupno pisali v Rim, da bo nasilna italianizacija mladine lahko privedla do množičnega upora, vendar je Bottai to kritiko gladko preslišal...
RIM - Predlog rimskega župana Franca Rutellija, da bi poimenovali ulico po fašističnem hierarhu Giuseppeju Bottaiu, je sprožil val polemik. Zupan se sicer zagovarja, češ da je Bottai imel tudi pomembno kulturno vlogo. Rutelli je predlagal tudi, da bi posvetili ulico nekdanjemu predsedniku republike in partizanu San-dru Pertiniju, režiserju Federicu Felliniju in republikanskemu voditelju Ugu La Malfi.
Njegov predlog delno zagovarja vatikanski Os-servatore romano - polemika je arhaična -, ostro proti pa so vsi predstavniki levih strank, sindikatov in antifašističnih organizacij. Bottaiev sin, italijanski ambasador pri Vatikanu Bruno Bottai, ni
hotel komentirati »male poletne polemike«.
Giuseppe Bottai je bil med ustanovitelji fašistične stranke, vodil je eno od treh kolon med pohodom na Rim, ukvarjal se je s kulturno politiko režima, kot minister za šolstvo je med drugim odpustil vse učno osebje židovskega izvora. 24. ju-
lija 1943 je na Velikem svetu glasoval proti Mussoliniju, zaradi česar so ga na veronskem procesu obsodili na smrt, vendar je pobegnil. Po osvodobit-vi je bil obsojen na dosmrtno ječo, 1947 pa so ga pomilostili in se je vrnil iz Alžirije, kjer je več let bil v tujski legiji. Umrl je leta 1959.
NOVICE
Bilten o štipendijah za italijanske študente
RIM - Ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo bilten o študijskih štipendijah, ki so namenjene ita-lijanskim študentom, ki končujejo, ah so dokončah univerzitetni študij; štipendije je razpisalo okrog petdeset tujih držav, poleh teh pa še nekatere mednarodne organizacije za akademsko leto 1996-1997. V biltenu so v podrobnostih objavljene informacije o vrstah razpoložljivih štipendij in o rekvizitih, ki so potrebni za njihovo pridobitev. Kopijo biltena bodo interesenti lahko prejeli v uradu za stike z javnostjo na ministrstvu za zunanje zadeve (Piaz-zale della Famesina 1).
Nadaljuje se preiskava po ronjenju dveh agentov
BENETKE - Zdravstveno stanje dveh agentov beneške obmejne policije, ki sta bila predvčerajšnjim težko ranjena na cestnem bloku v Margheri, je še zelo resno; s pridržano prognozo ležita v bolnišnicah v Tre visu in Mestrah, medtem pa so se preiskave, pri katerih sodelujejo vse policijske sile, razširile tudi na sosednje dežele; varnostniki pregleduje tudi mejne prehode in letališča.
Od teta 1975 se je Italija povečata za 62 kv. km
RIM - Italija se je v zadnjih dvajsetih letih povečala: ne samo po Številu prebivalstva (naraslo je za več kot dva milijona in pol), ampak tudi po obsegu teritorija, ki se je povečal za kar 62 kvadratnih kilometrov, kot je sicer površina Ischie, Caprija in Procide. Gre namreč za prirastek, do katerega je prišlo postopma. Ce namreč prelistamo zemljevide bomo namreč ugotovili, da se je Italija leta 1961 raztezala na 301.224 kvadratnih kilometrih, leta 1971 pa na 301.252 kvadratnih kilometrih; deset let pozneje se je površina povečala za kar 40 kvadratnih kilometrov, deset let pozneje (leta 1991 je znašala 301.302 kv. km), dne 31. decembra 1994 pa 301.323 kvadratnih kilometrov.
Ali so mar iz morskih globin »zrastla« nova ozemlja? Se morja umikajo? So bile meje spremenjene, ali pa je prišlo do napak pri merjenju? Istat tega ne pove, pa čeprav te čudne razlike odkrijemo, če prebrskamo in primerjamo podatke, ki jih je institut objavljal tekom let. Italija torej raste kot otročič: če se ta težnja ne bo ustavila in če bosta Sredozemlje in obmejne države to dovolile, bo Italija čez nekaj več kot 3 milijone let velika kot sedanje ZDA.
Teritorialna »rast« Italije pa ni edino presenečenje; hitrejši so postali tudi sodni postopki, kot je bilo pred dvajsetimi leti: leta 1973 so sodišča zaključila 482 civilnih postopkov, leta 1993 pa že preko 1 milijona in 250 tisoč.
_______RIM / RAZISKAVA_________
Mladi se čutijo osamljeni in s težavo komunicirajo
RIM - Od blizu opazovati današnjo mladino, ki se predvsem v sobotnih nočnih urah zbira v več kot 5000 diskotekah po vsej Italiji in bolje razumeti njene okuse in nelagodja. Ideja se je porodila ministrstvu za zdravstvo, ki je poleti naročil raziskavo fundaciji klinike za delo iz Pavije in jo poimenovalo »Primi noč za roke: zdravje se ne odpravlja na počitnice«. Raziskava naj bi ugotovila jakost zvokov, mikroklimo, svetlobne stimulacije in koncentacijo ogljikovega monoksida, ki dobesedno »bombardirajo« mlade obiskovalce diskotek ter nato s pomočjo testiranja ocenila navade in reakcije. Analiza teh podatkov je bila koristna in važna priložnost, ugotavljajo na ministrstvu za zdravstvo, da bi bolje spoznali mladino, nad katero lebdi Damoklejev meč uživanja alkohola in mamil ter prometnih nesreč ter ji nato pomagali, da bi rešila svoje probleme. Raziskava je zaenkrat pokazala, da se mladi počutijo osamljeni in imajo probleme komunikacije predvsem v družinskem krogu.
TRGI / PO NAPOVEDI O ZDRUŽITVI ZASEBNEGA KEMIJSKEGA PODROČJA
V pričakovanju tehničnih podrobnosti je nervozna borza nagradila le Gemino
Za liro je bil včeraj razmeroma miren dan z omejenim obsegom menjav
MILAN - Petkova napoved o projektu za združitev zasebnega kemijskega sektorja ni koristila milanski borzi, ki je včeraj preživela nervozen dan v znamenju prodaj. Edina izjema so prav Gemina, medtem ko si delnice ostalih kotiranih družb, ki sodijo v projekt, niso prav nič opomogle, nasprotno, tako kot večina vrednotnic so nazadovale. Za zdaj in vsaj do srečanja analitikov z vrhovi vpletenih grupacij, je milanski borzni trg očitno dojel le to, da bo največ iztržila Gemina, vse ostalo pa je še preveč zamegljeno in polno neznank. Ta »mala gotovost« je delnice finančne družbe pognala za kar 8 odstotkov navzgor, na koncu pa se je iztržek utrdil pri +5, 58 odstotka. Zelo intezivno je bilo tudi trgovanje, saj se je po te-lematskem krogu obrnilo približno 75 milijonov rednih delnic Gemina, pomanjkanje tehničnih podrobnosti o fuziji in združitvi kot tudi marsikatera polemična nota pa so povzročili nazadovanje ostalih vpletenih delnic: Ferfin je izgubila 6, 20, Snia 5, 89 in Snia Fi-bre 7, 16 odstotka. Ošibeli sta tudi Fiat (-2, 18%) in Montedison (-2, 81%), v zadnjem delu borznega sestanka pa se je podobna usoda zapisala tudi vrednotnicam, ki z operacijo »super Gemina« nimajo nič opraviti. Zadnji
indeks Mibtel je namreč nazadoval za 1, 15 odstotka, Mib-30 je izgubil 1, 39 odstotka, splošni kazalec MIB pa se je Te obdržal nad ničlo in se povzpel za desetinko odstotka. Posli so bili vredni 452 milijard lir.
Za liro se je teden začel nekoliko bolj mirno, kot se je bil končal pretekli petek, za kar ima največ zasluge zelo skromen obseg poslov, nekaj pa tudi zaprtje Wall Streeta. Marka se je od 1.110 povzpela na 1.113 lir, dolar, ki je ošibel na vseh mednarodnih trgih, pa je glede na petek izgubil skoraj 6 lir.
Toda vrnimo se k »operaciji Gemina«, ki bo še dolgo v središču bolj ali manj naklonjenih komentarjev in tudi ostrih kritik. Nekaj jih je bilo že slišati na seminarju v Cernob-biu, kjer marsikdo ni skrival bojazni pred posledicami koncentracije v kemijskem sektorju. Ce je to z mednarodnega vidika pozitivno, ker omogoča večjo konkurenčnost italijanskih podjetij, lahko v notranjih okvirih privede do kršenja pravil o prosti konkurenci, opozarjajo nekateri, medtem ko se drugi boje, da bi bila operacija - bolj kot korak k racionalizaciji in večji učinkovitosti kemijske industrije - čista finančna konstrukcija z izključno dobičkarskim namenom.
Banka Italije svari kreditne zavode pred postdatiranimi čeki
RIM - Banke, pozor na postdati-rane čeke. Opomin prihaja neposredno iz Banke Italije, ki je v teh dneh izdala posebno direktivo, s katero je denarne zavode povabila, naj bodo čim bolj pozorni na datume, da se tako izognejo tveganjem, ki izhajajo iz nekorektne uporabe čeka. Centralna banka je namreč ugotovila, da se je po letu 1991 navada postdatiranja čekov razširila, kar je najbrž tudi ena izmed posledic gospodarske krize. Vpisovanje poznejšega datuma na ček sicer samo po sebi ni prekršek, vendar olajšuje pojave goljufanja, oderušt-va in podobnih kaznivih dejanj, za zatiranje katerih je monetarna oblast v zadnjih letih močno poostrila kriterije bančnega poslovanja.
TOR SRE ČET PET PON
1635,7 1629,7	1620,1	1630,4 1624,9
1114,5	1102,4	1104,9	111
0,6 111
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155
•	ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512

ŠOLSTVO / VČERAJ V KULTURNEM DOMU ODPRLI 30. SEMINAR ZA SLOVENSKE SOLNIKE NA TRŽAŠKEM
BENETKE
Le kakovostni vzgojitelji nam zagotovijo kakovostno šolo
Nagovori inšpektorice L Križman, skrbnika O. Corbija in sekretarja J. Strela
Vlada naj ne odloča o Bienalu
TRST - »Sola stoji in Pade z učiteljem. Biti dober učitelj, posebno danes, Pa nikakor ni lahko. Vrto-§lava količinska rast znanja ter zapletenost P^užbenega življenja nas silita k večji kakovosti celovitejšega razsojanja in ravnanja. Razmere nas si-njo k potenciranju učenče-vin miselnih in ustvarjal-roh zmožnosti. Te predpostavljajo temeljito učitelje-y° Pripravo. Razne oblike
načini izobraževanja in jzpopolnjevanja Sirijo učiteljevo obzorje in pripo-rrtorejo k izboljšanju njego-Vega zahtevnega vzgojnega jrr izobraževalnega dela. tudi seminar za slovenske solnike žeti prispevati k te-rrru, da bi bil šolnik pri svojem delu uspešnejši, *-ajti samo uspeh rodi jrspeh. Uspešen pa si ahko le, če imaš svoj pok-. zelo rad, zelo rad pa ga le, če obvladaš stroko m znaš prisluhniti tudi srcu.«
Tako je povedala deželna inšpektorica za slovenske osnovne šole Lučka narej Križman, ko je včeraj dopoldne spregovorila v Kulturnem domu v Trstu na slovesni otvoritvi 0- seminarja za vzgojitelje, učitelje in profesorje °1 s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. Slo-vesnost se je odvijala takoj P.° uvodnem predavanju slovenskega književnika m politika Toneta Partljiča 0 vl°gi intelektualca v slo-yenskem javnem življenju ni udeležilo se je je res le-Pp Število slovenskih šol-nikov, bili pa so navzoči tudi predstavniki deželnega Šolskega skrbništva, ge-Ueralnega konzulata Republike Slovenije v Trstu er ministrstva za šolstvo
in šport Republike Slovenije, ki so prireditelji seminarja.
Udeležence sta nagovorila tudi deželni šolski skrbnik Ottaviano Čorbi in državni sekretar za šolstvo Republike Slovenije dr. Janko Strel. Čorbi je povedal, da se dialog med Italijo in Slovenijo kljub težavam le nadaljuje in da je tudi že obrodil marsikateri rezultat. Med temi je triletni program o kulturnem sodelovanju, ki sta ga državi podpisali 20. oktobra lani v Rimu in v katerem je izrecno predviden tudi seminar za slovenske šolnike na Tržaškem. Sicer pa je deželni šolski skrbnik poudaril potrebo, da sta izobraževanje in vzgoja zakoreninjena v kulturni tradiciji, pa tudi, da posredujeta vrednote, na katerih sloni omikano sožitje. Podobne misli je razvil dr. Strel, ki je poudaril, da je iskanje enotnosti v raznolikosti pravzaprav eden glavnih problemov današnje evropske in svetovne stvarnosti. Državni sekretar je izrazil tudi potrebo, dabi bilo šolstvo narodnostnih skupnosti, kakšna je slovenska v Italiji, čim bolj kakovostno, ko je že količinsko nujno omejeno.
Zanimivo je, da na otvoritvi ni nihče odprteje spregovoril o večjih in manjših udarcih, ki jih prav v zadnjih časih doživlja slovensko šolstvo v Italiji. O njih pa se je veliko govorilo na nemadni in diskretnejši ravni med sprejemom, ki ga je takoj po otvoritvi priredil generalni konzulat Republike Slovenije v fojerju Kulturnega doma.
M.B.
Tone Partljič: Intelektualci naj se ne udinjajo politični aktualnosti
»Vtis imam, da je današnja slovenska stvarnost preveč politizirana. To je mogoče Čutiti tudi v stiku s preprostimi ljudmi. Ko sem bil učitelj in potem gledališčnik, sem pri ljudeh užival večji ugled kot pa zdaj, ko sem tudi politik.« Tako je povedal slovenski književnik in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Tone Partljič, ko je vCeraj nastopil v Kulturnem domu v Trstu kot prvi predavatelj na 30. seminarju za slovenske Solnike s Tržaškega. Govoril je na temo: »Utrip sloven-
ske države po osamosvojitvi - vloga intelektualca v slovenskem javnem življenju«. Po njegovem bi bilo prav, da bi se intelektualci ne udinjali trenutni politični in drugačni aktualnosti in da bi bili raje pozorni na trajnejše vrednote. Kot primer taksnega intelek-taulca je Partljič omenil svojo nekdanjo učiteljico Lučko Grmek. Bila je primorska Slovenka, ki jo je fašizem primoral, da je zapustila svoj rojstni kraj, ter je nato opravljala svoje pedagoško poslanstvo na Štajerskem.
Jože Pirjevec
Vidov dan
Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992<
30.
Medtem ko se je Stalin gibal v medna-rodni areni z vso previdnostjo in skušal Predvsem utrditi svojo premoč v srednee-Vropskih državah, ki jih je osvobodila Rdeča armada, so Jugoslovani nastopali 2 drznostjo tistih, ki si morajo šele zagotoviti svoj življenjski prostor. Ko so se leta 1946 leve sile v Grčiji uprle zakoniti atenski vladi, so jih brez omahovanja podprli in jim nudili vso pomoč. Tito se le zapletel v to tvegano avanturo ne samo v zavesti, da izvršuje svojo interna-oionalistično dolžnost, temveč tudi v prepričanju, da mora postati Jugoslavija osiSče revolucije v vsej južni Evropi. Pri tem ni pomislil, da ogroža ravnovesje sil, za katerega so bili zainteresirani tako Angleži in Američani kot tudi Sovjeti.
10. februarja 1947 si Jugoslovani niso opali odkloniti mirovnega sporazuma z Italijo, ki so ga oblikovale velike sile in le med drugim predvideval ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Podpisa-1 80 ga, a proti svoji volji, in izjavili, da se s tem ne odpovedujejo svojim ozemeljskim zahtevam. Ker so bili prisiljeni k relativno zmerni politiki na severu, so
ves svoj akcijski zagon usmerili na Balkan, saj niso prenehali s tajno podporo “Demokratični grški armiji” z generalom Markosom na čelu niti potem, ko so Združeni narodi imenovali posebno komisijo, da ugotovi, kaj se dogaja na Balkanu. Vojaško in materialno pomoč komunističnim upornikom je seveda spremljala strupena medijska propaganda, ki ni bila usmerjena toliko proti atenski vladi kolikor proti londonski, saj jo je ta še vedno ščitila s svojimi vojaškimi enotami. Spomladi 1947 pa se je Velika Britanija znašla v takšni finančni stiski, da je sklenila odpoklicati svoje čete iz Grčije in jo prepustiti lastni usodi. Ta novica je v VVashingtonu povzročila splošen preplah in po intezivni debati odločitev, da ni mogoče več vztrajati v tradicionalni izolacijski politiki, temveč da je treba aktivneje prispevati k zajezitvi “rdeče nevarnosti”. 12. marca 1947 je predsednik ZDA Herry S.Truman v dramatičnem nastopu pred kongresom naznanil svetu to novo “doktrino” in obljubil vojaško pomoč vsem tistim zakonitim vladam, ki so v nevarnosti zaradi no-
tranjih “oboroženih manjšin” in rovarjenja od zunaj. V Beogradu so to napoved sprejeli z glasnim ogorčenjem. S Titovega zornega kota je “Trumanova doktrina” lahko pomenila samo eno: imperializem namerava preprečiti zmago revolucije v Grčiji in jo spremeniti v bazo za svojo ofenzivo proti ljudskim demokracijam.
Na Zahodu, kjer niso znali pravilno oceniti Stalinovega realizma v zunanji politiki, so tako stališče imeli za dodatno potrditev, da je Jugoslavija v svojem revolucionarnem zanosu potencialno nevarna ne samo za Grčijo, temveč tudi za Italijo in celo za Francijo. V prepričanju, da je Stalinova postojanka, pa so bili žrtev lastne propagande. Kremeljski gospodar je namreč z rastočim nezaupanjem opazoval nebrzdanost svojega balkanskega zaveznika, ki je s svojim posegom v Grčiji povzročil “Trumanovo doktrino” in je, kot da bi to ne bilo dovolj, pritiskal nanj, naj z orožjem podpre Markosove partizane.
(Se nadaljuje)
V petih dneh sklep oarestu Pannelle
RIM - Sodnik za predhodne preiskave bo v roku petih dni odločil, ali potrditi, ali pa razveljaviti arest Marca Pannelle in petih radikalcev, ki so bili pred dvema nedeljama aretirani na rimskem trgu Porta Portese zaradi posesti in uživanja mamil. V tem času bo sodnik lannini proučil ugovora odvetnika Caiaz-ze; prvi zadeva ustavnost aresta (hašiš in marijua-na naj bi ne bila škodjivejša od tobaka in alkohola), drugi pa zakon o preventivnem priporu.
BENETKE - Mimo je »razgret« konec tedna in Mostra se je prevesila v drugo polovico, ki jo je uvedel polemičen izbruh direktorja Gilla Pontecor-va na račun Bienale in njenega »zastarelega in iracionalnega zbirokratiziranega statuta«. Povod zanj so bila zaviranja pri prilagajanju na licu mesta spremenjenega programa (zaradi zamud in odpovedi projekcij), razlogi za moteno razmerje med direktorjem Mostre in Bienalo - tudi v osebi Gian Luigija Kondi j a - pa so daljnji in globlji. K temu gre dodati, da je beneški festival utrpel znatno pomanjšanje finančnih sredstev prav v letu, ko proslavlja stoletnico filma, in je pod režijsko roko Pontecorva zrasel v imponentno organizacijsko mašino, tudi zaradi povečanega zanimanja in odzivanja javnosti. Filmski festival potrebuje v prvi meri stalno aktivno organizatorsko ekipo, glavna zahteva pa je radikalna reforma: Bienale naj se preosnuje v ustanovo drugačnega tipa, ki ne bo vezana na državno vodstvo.
V tekmovalni sekciji so v dveh minulih dneh predstavili tri evropske filme vredne pozornosti: »A Come’dia de Deus« Portugalca Joao-a Cesar Monteira, »In the Bleak Midvvinter« Angleža Kennetha Branagha in »La ce’re’monie« Francoza Clauda Chabrola. Avtorji so edinstvena in vodilna imena za svoje nacionalne kinematografije, domači na festivalih, med sabo pa skrajno različni: Monteiro je ironični vizionar, dedič surea-listične šole, Branagh je gledališčnik-filmar shakespearjanskega temperamenta, o Chabrolu pa se ugledna revija Cahiers sprašuje, ali ni to sploh najpomembnejši francoski režiser. Portugalski film-komedija tematizira norost in zmedo, obsedenost in fetiši-zem - torej patologije, vezane na boleči vsakdan. Film je že razdelil kritiko in publiko. Branagh v črno belem, »revnem* fil-mu-komediji najboljše vrste vzpostavlja dilemo, ki jo mora protagonist rešiti; naj prikazujem tehtne, občutene zgodbe, ali naj se predam komercialni produkciji umetnih filmov? Razigrani snemalni slog je odličen. Chabrol pa se spusti med vozle človeške psihe: paranoični Zenski pokončata udobno meščansko družino. Njun zločin ne predstavlja boja družbenih slojev, ampak izraz obsedenosti dvojice osebkov: vsak posebej bi nikoli ne zmogel umora. Upravičeno domnevamo, da tolikšna različnost doslej prikazanih filmov otežkoča delo žirije.
Igor Devetak
4
Torek, 5. septembra 1995
DEŽELA
GOJMIR DEMŠAR
Glasbena matica skozi desetletja (19)
Prožnejši razvoj glasbenega šolstva na Goriškem so ovirali ideološki razlogi
Komorni godalni ansambel šole GM v Gorici I. 1976
Poglejmo kako je bilo v začetku 60 let z glasbenim šolstvom na Goriškem. Nekdanja šola Pevskega in glasbenega društva je sredi prejšnjega desetletja postopoma izbirala. Pomembna je bila orglarska šola, katere pobudnik in vodja je bil Mirko Filej, dober glasbenik, katerega prezgodnja smrt leta 1962 je prekinila delovanje te šole. Glasbeni tečaji začetniške stopnje pa so obstajali pod okriljem nekaterih društev in župnijskih domov.
Na prošnjo številnih staršev na Goriškem, da bi za njihove otroke organizirali reden pouk glasbe, je tamkajšnja Slovenska prosvetna zveza obnovila, glasbeni pouk. Ta je stekel v šolskem letu 1962/63 s pomočjo tržaške Glasbene matice. Njen odbor se je glede na koristi organiziranega glasbenega šolstva za slovensko mladino odločil, da pomaga tej pobudi in da ustanovi v Gorici glasbeno šolo kot samostojni oddelek tržaške Glasbene matice. S tem naj bi zamašili vrzel, ki je nastala s prenehanjem glasbene šole Pevskega in glasbenega društva.
Solo Glasbene matice v Gorici je odprl koncertni nastop 29. aprila 1962. Glasbena matica se je pred začetkom pouka obrnila za sodelovanje na vse pomembne goriške prosvetne ustanove in društva ter na ravnateljstva slovenskih šol v Gorici. Predstavniki Glasbene matice so se oglasili tudi pri odločujočih osebnostih Zveze slovenske Katoliške prosvete in jih zaprosili, da bi priporočili staršem, ki so idejno po-
vezani v društvih Katoliške prosvete, naj pošljejo svoje otroke, ki bi se hoteli učiti glasbo, v novo ustanovljeno glasbeno šolo. Predlagali so možnost pouka tudi v Katoliškem domu in da bi v učiteljski kader šole vstopili tudi sposobni glasbeni pedagogi iz njihovih vrst. Njihov odgovor je bil odklonilen, čeprav je bilo znano, da so tudi oni dobro poznali koristi glasbenega pouka za mladino, saj so se vrsto let zavzemali za pouk glasbe v njihovem okviru. Zaradi ideoloških razlogov, tako značilnih in pogubnih za slovensko kulturno življenje na Goriškem, so prenekateri starši obrnili hrbet slovenski glasbeni ustanovi, ki jo je podpirala matična domovina. V brošuri, ki je lansko leto izšla pri Centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, navaja njen ravnatelj Silvan Kerševan, da se njihove poti na glasbenem področju niso nikoli srečale s šolo Glasbene matice. Moramo poudariti, da je bila Glasbena matica, in tudi njena goriška glasbe-
na šola, vedno vsem odprta. Škodo so utrpeli le otroci, ker so bili več let prikrajšani za reden glasbeni pouk.
Novo ustanovljena glasbena šola v Gorici je pod vodstvom prof. Silvana Križmančiča lepo zaorala ledino glasbene vzgoje. To je omogočil kvalificiran učni kader, med katerim omenjamo posebej prof. Heleno Plesničar, ki je vzgojila številne pianiste, med katerimi je bilo tudi nekaj diplomantov. Poučevali so Dorina Kante z odlično harmonikarsko šolo, Aleksander Vodopivec, Ivan Mignozzi, da omenimo le nekatere, med katerimi so bili tudi pedagogi glasbenih šol iz Nove Gorice in Šempetra. Sola je vsako leto pripravila več javnih nastopov, pri katerih so pod vodstvom prof. Križmančiča sodelovali tudi mladinski pevski zbori in instrumentalni ansambli. 2e v šol. letu 1963/64 je bilo v šoli v Gorici ter v podružnicah v Sovodnjah in v Standrežu 47 gojencev. Pouk v Gorici so obiskovali tudi dijaki iz Beneške Slovenije.
Glede na omenjene razmere na Goriškem, je razumljivo, da prof. Kri-žmančič ni dosegel sodelovanja v nekaterih go-riških krogih, ki so v svoji zaslepljenosti videli v delu šole Glasbene matice le širjenje marksistične propagande ter so Zal to svoje gledanje objavljali tudi v slovenskem goriškem tisku.
Kljub težavam je šola Glasbene matice v Gorici ter v podružnicah v Sovodnjah, Doberdobu in v Standrežu lepo uspevala in se je razvila v strokovno ugleden glasbeno pedagoški zavod. Gojenci so polagali izpite tudi na državnih konservatorijih ter je bilo opravljenih nekaj uspešnih diplom iz klavirja. Nekateri diplomanti so kasneje stopili v učni kader šole. Gojenci, katerih število se je gibalo okoli sto, so redno nastopali na internih in javnih produkcijah, sodelovali so na raznih prireditvah v zamejstvu in v matični domovini ter so se udeleževali Srečanj glasbenih šol in glasbenih tekmovanj. Pedagoško delo v šoli je lažje steklo, ko je šola dobila na razpolago prostore v nekdanjem Šolskem domu v Ul. Croce v Gorici.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36/1. nad. tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.710 SIT. plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 101
TRST / STEKLI SO 36.MEDNARODNI ŠTUDIJSKI DNEVI O PREVOZIH
Prometna združitev Evrope je še prioriteta
Evropska prometna mreža nared do leta 2010
TRST - Transportna politika, ki jo je Evropska unija določila z maastrichtskim sporazumom se ni spremenila, zato je realizacija velikih transevropskih prometne, ki ne bodo izboljšale le povezav med državami članicami EU, ampak tudi njihove zveze z zunanjimi državami srednje in vzhodne Evrope, še vedno eden od prioritetnih ciljev, in to kljub ekonomskim in političnim oviram, ki so v zadnjih letih zavrle njegovo uresničevanje. To je zagotovilo, ki ga je včeraj v Trstu izrazil odgovorni za transevropsko prometno mrežo pri Evropski uniji Josef Grueter v svojem uvodnem nastopu na 36. mednarodnem simpoziju o prevozih, ki ga je tudi letos v sodelovanju s tržaško univerzo in Deželo FJK priredil zavod za raziskovanje prevozov v evropski gospodarski integraciji ISTIEE.
Studijski dnevi, ki bodo trajali do 19. septembra, se tokrat vrtijo okrog vloge infrastruktur v logistiki in v transportu. »Problemi, ki so se odprli v vzhodnoevropskih državah,« je opozoril rektor tržaške univerze in predsednik zavoda Istiee Giacomo Bormso, »so zgolj začasno zmanjšali pozornost za območje, ki obkroža Trst in njegovo deželo, zato se bo glede na večletni rok načrtro-vanja v tem sektorju zagotovo hitro
spet okrepila.« Bruseljski predstavnik pa je podrobno razgrnil smernice EU na transportnem področju, ki jih je pristojna komisija sprejela marca lani in ki bi jih morale najvišje ustanove skupnosti potrditi pred iztekom leta. Transevropska prometna mreža bi morala zajeti približno 70 tisoč kilometrov avtocest in 78 tisoč km železniških prog, od tega 22 tisoč visokohitrost-nih. Predvidene so tudi plovne poti za kombinirani prevoz blaga in za prevoz potnikov ter posodobitev pristanišč. Ves sistem bi moral biti nared do leta 2010, investicija pa bo vredna približno 400 milijard ekujev ali 800 tisoč milijard lir. Nekaj več kot polovico teh sredstev je bilo že vloženo, v prvi vrsti za realizacijo 14 prioritetnih projektov v skupni vrednosti 90 milijard ekujev.
Včerajšnjega prvega dne zasedanja so se poleg predstavnika vlade, podtajnika v ministrstvu za kmetijske dobrine prof. Prestambru-ga, udeležili številni univerzitetni docenti, vodilni predstavniki Državnih železnic in energetskega sektorja, tržaški župan Riccardo Illy in deželni odbornik FJK za prevoze Cristiano Degano. Illy je v pozdravnem nagovoru še enkrat izpostavil potrebo po izboljšanju prometnih
povezav med vzhodno mejo in ostalim državnim ozemljem na eni ter z vzhodno in zahodno Evropo na drugi strani. Obomik Degano pa je orisal naloge, ki si jih je na področju prometnih povezav zadala deželna uprava, začenši s podvojitvijo pontebske železnice in bližnjim začetkom del za ureditev prometnega vozlišča v Cervinjanu. Ko je govoril o cestnih zvezah, je Degano napovedal, da bo Dežela v prihodnjih tednih podpisala s slovensko vlado sporazum o uporabi denarnih skladov zakona za obmejna območja za izgradnjo avtocestnih odsekov, ki bodo povezali italijansko in slovensko avtocestno omrežje. Predvideno je že tudi poznejše podaljšanje teh povezav do Budimpešte, je dejal odbornik, ki je priložnost izkoristil tudi za napoved nadaljevanja dela na avtocesti A28 med Pordenonom in Coneglia-nom, medtem ko je v zvezi z dokončanjem hitrih cest na Tržaškem povedal, da je bila začrtana trasa za manjkajoči odsek med Lakotiščem in Rabojezom. Degano se je dotaknil tudi letalskega prometa in izrazil upanje, da se bo dežela pravočasno pripravila na vstop Slovenije v EU, kar bi preprečilo težave, kakršne so nastale s priključitvijo Avstrije.
OBČINA TRST / KLAVRN PROTEST NACIONALISTIČNIH SKRAJNEŽEV ZARADI DVOJEZIČNIH TABEL
NZ s protislovenskim izpadom prekinilo sinočnjo sejo občinskega sveta
Menic, Sulli in Šerpi med sejo razobesili italijansko zastavo s črnim napisom »Bilinguismo mai«
Sinoči se je zbral tržaški obcinksi svet svoji prvi seji po poletnem premoru, dnevnem redu je imel izključno tekoče zadeve, a niti teh ni mogel izčrpa-u- Zaradi klavrnega protislovenskega iz-Pada treh svetovalcev Nacionalnega zavezništva je bila namreč seja predčasno prekinjena in odložena na sredo ali petek zvečer.
Ozračje na seji se je začelo zaostrovati, k° je svetovalec LpT Staffieri v uvodnem uelu seje 'postavil županu ustno vprašanje, ali namerava vložiti rekurz na ržavni svet proti nedavni razsodbi ležalnega upravnega sodišča, ki je odpravila vsako omejitev pri rabi slovenščine v odnosih s tržaško občinsko upravo, ^upan Illy je odgovoril, da se občinski odbor ne namerava obrniti na Državni svet, pac pa da preučuje možnost, da bi ^upan izdal novo odredbo, v kateri bi bolje utemeljili omejitve pri rabi slovenščine. Nato se je oglasil svetovalec i Sulli in od Zupana zahteval pojasnila glede odprtja slovenskih občinskih jasli er glede postavljanja dvojezičnih tabel Pred okoliškimi vasmi. Illy na ta ustna
vprašanja ni hotel odgovoriti po eni strani zato, ker da je odsoten odbornik za šolstvo Damiani, po drugi pa zato, ker da ne gre za posebno nujni zadevi, ki bi zahtevali takojšen odgovor. Zupan je Sullija povabil, naj svoja vprašanja postavi v pisni obliki, in mu zagotovil, da bo dobil ustrezen odgovor.
S tem pa se Sulli ni hotel zadovoljiti in je začel glasno protestirati. Po očitno vpnaprej pripravljenem scenariju sta se mu takoj pridružila strankarska kolega Menia in Šerpi ter v znak protesta cez svoj pult razobesila italijansko trobojnico s Crnim napisom »BILINGUISMO MAI«. Predsednik sveta Rosato je trojico povabil, naj odstrani zastavo, a ta poziva ni sprejela in se je potem tudi upirala redarjem, ki so nameravali popackano trobojnico odstraniti. Tedaj je Rosato sejo dokončno prekinil.
Svetovalska skupina Zavezništva za Trst, ki zajema tudi predstavnika SSk, je napovedala, da bo prijavila svetovalce NZ sodnim oblastem zaradi upiranja javnim funkcionarjem in drugih morebitnih prekrškov.
SV.JAKOB / KONČNO ODPRLI SLOVENSKO-ITALIJANŠKE JASLI V UL.VERONESE
Prvi malčki končno v otroških jaslih
Včeraj so v Šentjakobski Četrti, točneje v Ul. Ve-ronese, končno odprli skupne otroške jasli za slovenske in italijanske malčke, slovenski otroci pa bodo v naročju mamic in očetov prestopili prag Sele prihodnji teden. Po dolgem obljubljanju občinske uprave in velikem prizadevanju tržaških občinskih svetovalcev Berdona, Dolenca in Močnika je Tržaška občina konCno odobrila odprtje slovenske sekcije občinskih jasli. Letos bo skupina treh slovenskih vzgojiteljic negovala, varovala in vzgajala petnajst slovenskih malčkov, »vprašanje skupnih jasli« pa je že vznejevoljilo li-starskega svetovalca Gambassinija, ki mu pobuda očitno ni po godu.
Gambassini in pravice Slovencev
Gambassini bi bil Gambass će bi v vsakem. v zvezi s SIo\ Uovenci v Ital tudi gre za obn tnike medvede del velike nevt ‘talijanstvo Tn dežele F-Jk. La da/ predstavljaj L° zaskrbljene ‘jen dogodkov eni v središču sb našega mesi razsodba Dežt
sl°venskega n°sih s trzat uPravo; na. odločil, da stavi dvojez tnaem vasi i da bo mera
vzel takoj Napisal t deželni ui Pih vid-
»-~°uega
Od, ki na,
skiišajo
0j ego ve ] Uresniče\
‘Pansko sta nedc vršena d
leziCno Za vse 1 dezelp ;
bassini. oih tab, Seni ja stavijajc
ra Illy 1
skupne stom, k,
Podp no«, ne
no z
V GRIJANU / 4. KONFERENCA
Znanstveniki o izvoru življenja
Na mednarodnem simpoziju 65 raziskovalcev z vsega sveta
UNIVERZA / ZNANSTVENO SREČANJE
Strupeni izločki v klapavicah
Na mednarodnem seminarju izvedenci iz 19 držav
preciscevalne naprave, da v njihovem organizmu sčasoma nabere strupeni toksin. Prve primere zastrupitve z izločki alg so odkrili pred leti na Japonskem, od takrat je po vsem svetu narasla pozornost za to nekoč neznano zastrupitev.
Na včerajšnjem kongresu so izvedenci orisali najnovejše pristope za ugotavljanje stopnje toksin v vodah, kjer gojijo klapavice in druge školjke. Zastarelo »tehniko Vasumoto« -po imenu japonskega znantvenika, ki je odkril strupene izločke - z uporabo laboratorijskih mišk, je nadomestila novejša tehnika, ki omogoča pravočasno odkritje prvih znakov toksina. Prav na tak način so letos lahko pravočasno nabrali vše zrele klapavice preden je količina toksina nevarno narasla.
Nekaj dni potem, ko je 1. septembra stopila v veljavo prepoved nabiranja klapavic v gojiščih v našem zalivu, je na tržaški univerzi potekal simpozij o toksinah, t.j. strupenih izločkih alg, ki se nabirajo ravno v klapavicah in so človeku škodljive. Mednarodno srečanje je bilo na oddelku za biomedicino tržaške univerze, priredili pa so ga, poleg same univerze, še oceanografska komisija pri Unescu, organizacija za prehrano Združenih narodov Fao in svetovna organizacija za zdravstvo Who. Udeležili so se je izvcedenci iz 19 držav.
Ze pred leti so ugotovili, da nekatere alge izločajo strupene toksine, ki so škodljive človeškemu organizmu, predvsem živčnemu sistemu. Klapavice, pa tudi srčanke, pri nas bolj znane kot kaperocoli, delujejo kot male
V grljanskem hotelu Adriatic se je včeraj dopoldne začela petdnevna konferenca o procesih, ki so v vesolju privedli do organskih kemičnih sestavin in potem do nastanka življenja. Srečanje je priredil miramarski Mednarodni center za teoretsko fiziko v sodelovanju z Mednarodnim centrom za genetsko inženirstvo in biotehnologijo s Padric, Unescom, pariško univerzo in Evropsko vesoljsko agencijo Esa. Simpozij z naslovom »4. tržaška konferenca o kemijski evoluciji: fizika izvora in evolucije življenja« je posvečen Cyrilu Ponnam-perumi, lani umrlemu fiziku iz Srilanke, ki je bil eden najvidnejših svetovnih izvedencev na tem področju. Ponnamperuma je med drugim priredil prve tri tržaške konference o izvoru življenja.
Letošnjega srečanja se udeležuje 65 znanstvenikov z vsega sveta: Indije, Vatikana, Rusije, Zda, Francije, Nizozemske, Mehike, Velike Britanije, Japonske, Švedske, Izraela, Kitajske, Švice in Italije. Včerajšnji popoldanski razpravi je predsedovala tržaška astronomka Marge-rita Hack.
NATO / ZA ČETRTKOVO SLOVESNOST
Priplule vojne ladje
V četrtek bo v Trstu slovesna predaja poveljstva Natove stalne pomorske sile v Sredozemlju - Stanavforned. Dosedanjega poveljnika, nizozemskega komodorja Licoolasa Van Der Lugta, bo zamenjal nemški komodor Frank Ropers. Slovesnost bo na Trgu Unita, udeležili se je bodo vrhovni poveljnik Natovih sil v Evropi, ameriški general George A. Jouhvan, poveljnik pomorskih sil južnega krila Nata admiral Lei-ghton W. Smith, podtajnik ministrstva za obrambo Carlo Maria Santoro in drugi vidni predstavniki vojaškega zavezništva.
Stanavforned so ustanovili leta 1992 predvsem za nadzorstvo plovbe po Jadranskem morju v zvezi z embargom Združenih narodov. Od novembra 1992 do 31. avgusta letos so zabeležili 58.616 tovornih ladij, 4.513 so jih pregledali na odprtem morju, 2.045 pa jih je moralo zapluti v italijanska pristanišča, kjer so skrbno pregledali tovor.
Včeraj so priplule v tržaško luko številne bojne ladje, in sicer 5 fregat iz Nemčije, Španije, Italije in z Nizozemske, ter italijanski rušilec, ki bodo Četrtkovi predaji poveljstva dale zelo slovesen videz (na sliki: foto KROMA).
BOSKET / NESREĆA SVETOIVANCANA
Avtomobili na pločniku, pešec pa na cesti in... nesreča je tu
Včeraj opoldne se je 82-letni Vladimir Sušmelj iz Ul. Brandesia 37 vraCal peš z mesta proti Sv. Ivanu. Pri Boške-tu je bil poleg avtomobilov na pločniku parkiran še tovornjak na cestišCu in to na nepreglednem mestu. Ko je Sušmelj stopil na cesto, je za njim privozil fiat fiorino, ki ga je zbil na tla. Z rešilcem so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico: ugotovili so, da je sicer utrpel močan udarec v glavo in druge manjše poškodbe, vendar njegovo stanje ni zaskrbljujoče. Po mnenju zdravnikov bo okreval v 20 dneh.
Ostaja pa odprto vprašanje, ki ga je že velikokrat podstavilo združenje pešcev CamminaTrieste, da nepravilno parkirana vozila onemogočajo pešcem, da bi varno hodih po pločnikih.
Roparja z mamilom
22-letna Andrea Dimini iz Ul. Dittamo 4 in Diego Pre-sbiteri De Lassis iz Ul. Revoltella 2 sta oropala 81-letno Va-lerio Codeglia iz Ul. Rossetti 6: peljala sta se z motornim kolesom in ji strgala iz rok torbico, v kateri je bilo 70 tisoč lir. Kmalu zatem so ju policisti izsledili: Presbiterija so takoj ujeli, Diminiju pa je uspelo pobegniti, vendar so ga pozneje aretirali. V žepu je imel 70 tisoC lir, gram hašiša in ampulo s tekočino, za katero mislijo, da vsebuje anfeta-min.
Mlade tatice
V zadnjem nadstropju v Ul. sv..Frančiška 10 so ujeli tri mlade Romke - 13-letnico iz Zagreba in 17-letnici po rodu iz Sarajeva in obe noseči. V sosednjih hišah so malo prej opravih vec stanovanjskih tatvin, pri dekletih pa sicer niso našli ukradenih predmetov. Izkazalo pa se je, da so pohei-stom posredovale lažna imena in da so Ze imele opravka z zakonom. Izročili so jih občinski socialni službi.
NOVICE
Giorgio Napolitano o 50. obletnici osvoboditve
V	petek 8. septembra bo bivši predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano predaval v kongresni dvorani hotela Savoia o vrednotah odporništva, ki so še prisotne v današnjem svetu. Srečanju bosta predsedovala zgoniška županja Tamara Blažina ter predsednik deželnega kulturnega združenja E. Berlinguer (organizator srečanja) Claudio Tonel, tajnik Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja Galliano Fogar pa bo predaval o krizi fašizma v Furlaniji-Julijski krajini in »Adriatisches Kiistenland«. Začetek srečanja je predviden za 18. uro.
Večerni ogled gledališkega muzeja
V	okviru uspešne pobude večernih ogledov občinskih muzejev bo nocoj na sporedu ogled gledališkega muzeja C. Shmidl v Ul. Imbriani 5. Udeleženci si bodo lahko ogledali poskusne kipce Verdija, izdelane v gibsu leta 1901, ko je odbor za izdelavo Verdijevega kipa sklical javni natečaj. Sledilo bo predvajanje filma »Lorenzino de’ Medici« iz leta 1935 (ob 21.30), neprekinjeno pa bodo vrteli dokumentarec o muzeju. Vodeni ogledi se bodo pričeli ob 20. uri in si sledili s polurnim presledkom do 23. ure. Vstopnina znaša 3.000 lir, predprodaja listkov pa bo možna v Ul. Imbriani 5 od 10. do 13. me in od 19. me dalje.
Sporočilo SDGZ
Tržaška trgovinska zbornica prireja v petek, 15. septembra 1995, avtobusni izlet v Celje za ogled tamkajšnjega mednarodnega obrtnega sejma, naj-veCje sejemske prireditve v prostoru Alpe-Ja-dran. Zainteresirani obrtniki naj se Cimprej zglasijo v tajništvu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, tel. 369225/362949.
Skupno čiščenje gozda ob cesti Bazovica - Pesek
Tržaška sekcija naravovarstvene organizacije WWF prireja v sodelovanju s skupnostjo San Martino al Čampo v nedeljo 10. septembra skupno čiščenje gozdnega pasu ob cesti, ki povezuje Bazovico s Peskom. Pobuda se uvršCa v prizadevanja naravovarstvene organizacije, da bi prišlo do ustanovitve mednarodnega kraškega parka. Zborno mesto udeležencev čistilne akcije bo ob 9.30 pred cerkvico na Jezeru.
Zaradi Natovih ladij prepovedano parkiranje
Iz varnostnih razlogov je tržaška občina odredila prepoved parkiranja na ulicah okrog hotela Ex-celsior, ter na nabrežju od Trga Unita do Akvarija. Prepoved velja od pretekle noči do polnoči prihodnjega 8. septembra, to je do zaključka slovesnosti za predajo poveljstva Natovega vojnega ladjevja.
Pregled poletnih prireditev
Na sedežu Ustanove za tmistično promocijo v Ul. San Nicolo bodo danes ob 11.30 predstavili obraCunfestivala operete in tržaškega turističnega poletja.
NOVI PROSTORI / V UL. VALDIRIVO 36
Podjetje Publiest v središču mesta
Podjetje slovi 5. obletnico delovanja
Podjetje Publiest, ki zbira oglase za Pri- li kar v mestnem središču, v neposredni morski dnevnik in za nekatere druge Caso- bližini končnih postaj vseh pomembnih av-pise, se je vCeraj vselilo v nove prostore v	tobusnih povezav z okolico. Podjetje Publie-
Ulici Valdirivo 36,1. nadstropje. Nova loka-	st, ki ga vodi Drago Sedmak (na sliki s sode-
cija je primerna še zlasti za oglaševalce, ki lavci) je ob priložnosti vselitve v nove pro-bodo odslej lahko obvestila in oglase narod- store tudi proslavilo 5. obletnico delovanja.
BOUUNEC
Občinska knjižnica spet odpira vrata
Odprta v torkih in petkih
Po poletnem premoru se z današnjim dnem spet odpirajo vrata občinske knjižnice v Boljuncu. Prostori v zgradbi, ki se naslanja na občinsko gledališče, so bili predani namenu pred dobrim letom dni, začetno ne zelo obsežno knjižno zbirko so z darovi dopolnili nekateri posamezniki, za ureditev knjig in drugega gradiva pa je poskrbelo osebje Narodne in študijske knjižnice. Po »preizkusni« dobi zimskih in spomladanksih mesecev je sedaj predvideno delovanje s polno paro. Knjižnica bo odprta dvakrat tedensko, in sicer ob torkih i petkih od 9. do 11. ure, povpraševanju pa lahko zadosti z že dovolj zanimi-
vo izbiro slovenskih in italijanskih knjig,-»Delovanj e občinske knjižnice želimo poživiti tudi s posebnimi pobudami za šolsko mladino,« pojasnjuje dolinski odbornik za kulturo in podžupan Aldo Stefančič. »Že smo navezali prve stike s šolami in jim predočili namen naše uprave, da bi v prostorih knjižice prav za mlade in mlajše prirejah srečanja z besednimi in drugimi ustvarjalci.« Prav gotovo bi taka dejavnost ne le poživila delovanje javne občinske knjižnice, temveč mlajšim občanom tudi obogatila šolski pouk. Stvameje pa bo o pobu-dah stekla beseda o skorajšnjem začetku šolskega leta.	(dam)
Do jutri prijaviti zaloge vina
Kmečka zveza obvešCa vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne ostanke vina, ki jih imajo na zalogi dne 31. avgusta ob polnoči. Ta zaloga mora biti razvidna tudi na hrbtni strani letne prijave vina oz. na registru za komercializacijo. V prijavi mora biti prijavljeno vino, razdeljeno po vrsti, in sicer Crna in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, ne glede na letino pridelave. Prijava mora biti vložena v petih izvodih občini, v kateri se nahaja klet, do jutri, 6. septembra. Kmečka zveza bo svojim elanom iz-poljenvala prijave na sedežu v Trstu ter na podružnici v Nabrežini danes, 5. septembra od 8.. do 13. ure. Zainteresirani naj prinesejo s seboj zadnjo prijavo vina.
Izlet v Toskano
V dneh 16. in 17. septembra bo v Toskani 1. nacionalni praznik upokojencev Confcoltivatori. Iz F-Jk se bo praznika udeležilo 50 upokojencev. Sest mest je namenjenih tudi Kmečki zvezi, ki vabi svoje elane, ki se želijo udeležiti izleta, da se Cimprej zglasijo v njenih uradih. •
OPČINE / KVALITETNE PLESNE KOTALKARSKE TOČKE
Uspešna Poletova revija
Tradicionalna zaključna prireditev privabila številno publiko
Predstavitev publikacije o zaščitni okvirni konvenciji
Mednarodni inštitut za študije o človekovih pravicah bo danes ob 10.30 na svojem sedežu v Ul. Cantu 10 uradno predstavil publikacijo »Okvirna konvencija o zaščiti narodnih manjšin«.
Okvirno konvencijo je sestavil Evropski Svet, v veljavo pa je stopila 1. februarja 1995. Publikacija je napisana v italijanskem, angleškem in francoskem jeziku, vključuje pa tudi vse dokumente, na katere se omenjena konvencija sklicuje. Predstavitev bo vodil predsednik inštituta Guido Gerin, svojo prisotnost pa je napovedal tudi šef diplomatskega razsodišča pri zunanjem ministrstvu Umberto Leanza ter številni predstavniki združenj narodnih manjšin, ki so prisotne v Italiji, italijanske manjšine v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem.
________BANI / TRADICIONALNA PRIREDITEV_
Vreme nagajalo Banovcem
Kulturno društvo ”Grad” in zadruga ”Ban” od Banov sta tudi letos priredila tradicionalno ”Sagro pod kostanji”. Organizatorji so se vse leto pripravljali, pa jim jo je zagodlo vreme. V petek, ko se je šagra zaCe-la, je bilo sicer slabo in hladno vreme, a je že nekako šlo, v soboto in nedeljo zvečer pa je lilo kot iz škafa. Sinoči, ko se je šagra zaključila, tudi ni bilo ravno idealno.
»Z vremenom imamo organizatorji šagre že nekaj let smolo. In vendar je prav šagra eden naših najstarejših običajev, na katere smo se domačini vedno vestno pripravili,« sta nam povedala Stefano Bellafon-tana in Zdenko Vidau (prvi predsednik, drugi odbornik društva).
Bani so vas, ki ima izredno lep trg. Včasih so na sredi trga napravili tudi ”brjar” (leseni oder), na katerem se je nato odvijal ples. Danes tega ne delajo več, kljub temu pa je potreben dober teden dni priprav: od postavitve kioskov, miz, do električne napeljave in še vsega, kar k takšni šagri spada. »Tokrat smo imeli v gosteh ansambla "Zvezde” in "Kraški kvintet”. Nekaj sta utegnila zaigrati, potem se je ulilo. Le tradicionalno "mantenjado” (pohod partnerjev in parteric v narodnih
nošah po vasi - na sliki - foto KROMA) smo utegnili v nedeljo popoldne izpeljati. Enajst parov je sodelovalo v sprevodu, spremljala pa jih je godba na pihala ”V. Parma” iz Trebe. To je bil tudi najlepši del šagre”.
»Se vas loteva pesimizem, ali pa boste z deli, kljub vsemu nadaljevali,« smo ju vprašali.
»Naša vas je v svojih dejavnostih zelo povezana. Zato menimo, da bo-
mo vaščanom, pa tudi drugim tudi letos ponudili marsikaj zanimivega. Lani smo imeli veC razstav - sodeloval je kipar Mario Sosič, slikar Milan Križman, keramiCar Igor Tul, pa še Maks s svojimi usnjenimi izdelki in izdelki kakih 12 mladih.« S takšnimi pobudami namerava društvo, ki ima svoje prostore v Ovčarjevi hiši, nadaljevati in jim dodati se predavanja in druge prireditve.
Neva Lukeš
Prejšnjo soboto in nedeljo se je odvijala na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah že tradicionalna zaključna ko-talkarska revija, ki jo prireja SD Polet. Kot običajno so individualne in skupinske kotalkarske točke privabile veliko število ljubiteljev tega »umetniškega športa«, ki elegantno združuje akrobatske zmogljivosti in baletno umetnost.
Program revije je potekal po že ustaljenih ter-nicah"; revija se je tako začela z običajno koračnico, kateri so sledile iznajdljive plesne točke: Ponchiellijeva polka »Ples ur« ter škotski ples. Buren aplavz je požel nastop društvene tekmovalne skupine, ki je izvajala Pavarottijevo »Nessun dorma« ter gostovanje para Rinaldi-Bonutti, ki sta elana italijanske državne reprezentance.
Organizatorji so s izidom revije izredno zadovoljni; številna publika je z zanimanjem sledila vsem točkam, sami kotalkarji pa so dokazali veliko mero požrtvovalnosti in navdušenja na pripravljalnih treningih. Zanimanje za izvedbe ko-
talkarskih revij se torej iz leta v leto veča. V prejšnjih letih je društvo organiziralo tak zaključni nastop le vsako drugo leto, ker pa vlada bodisi med publiko kot med nastopajočimi samimi izredno navdušenje, si društvo prizadeva, da s tako pobudo zaključi vsako sezono.
Tradicionalna kotal-karska revija po Časovnem terminu (v začetnih septembrskih dneh) pravzaprav uvede Poleto-vo »ekipo« v novo sezono; kotalkarska društva običajno prirejajo svoje revije v decembru v pokritih športnih dvoranah, poletni meseci pa ne pridejo v poštev, ker se tekmovalna sezona zaključi šele konec julija; opensko kotalkarsko društvo pa žal ne razpolaga s pokrito ploščadjo, svoje zaključne revije pa ne želi prirejati na tujih tleh, tako da je izbira še nekoliko toplih septembrskih dni nekako prisiljena.
SD Polet upa, da bo imela priložnost ponoviti pisano »škotsko točko« na reviji folklornih skupin na kotalkah, ki bo 8. decembra v Bologni.
Zahvala odbora za Kraško ohcet
Organizacijski odbor za pripravo 17. Kraške °hceti se zahvaljuje za konkretno pomoč vsem repentabrskim občanom in Se posebej Strsinovim s Cola, Taduljnevim, Jakopinovim, Batkovim in lastnikom zemljišč ob trgu v Repnu, dalje restavracijama Furlan in Križ-flmn, razstavljalcem, g. župniku Bedenčiču, organom javne varnosti, medijem javnega obveščanja, Kraški zadružni banki in Tržaški kreditni banki, Kraški gorski skupnosti in Odboru Trst 2000.
Zahvala tudi vsem narodnim nošam, ki so se iako polnoštevilno udeležile letošnje ohceti, nastopajočim na otvoritveni slovesnosti, obiskovalcem Kraške ohceti in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je tudi letošnja ohcet tako dobro uspela.
Zahvala novoporočencev
Novoporočenca letošnje Kraške ohceti se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so nama v času Priprav in med samo ohcet j o pomagali z de-tam, nasveti in darili. Posebno zahvalo sva dolžna Organizacijskemu odboru in vsem, ki s° nas zasuli s čestitkami.
Nevenka Marušič in Peter Kuk
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK, 5- septembra 1995
LOVRENC
Sonce vzide ob 6.30 ii jjatone ob 19.36 - Dolžin, neva 13.06 - Luna vzid o 17.04 in zatone ob 3.16
Jutri, SREDA,
6. septembra 1995
PETRONIJ
VREME VČERAJ OB 12.
KI; temperatura zraka inrf St0Pinie’ zraCni tlak i 1 ^ narašča', veter km na uro vzhodnik se-
ero-vzhodnik, burja, vlaga ^-odstotna, nebo rahlo Pooblaceno, morje razgiba-temperatura morja 21 stopinj.
Rojstva in smrti
p Rodili so se: ciuiia
nrza, Linda Vincentelli, 'na Subotič, Alessandro andiera, Luca Dente, Giu-13 ln Sara Covre.
T umrli so: 93-ietna eodosia Ferluga, 91-letna jjl'gela Rebeschini, 83-let-]et . erpaolo Marassi, 68-ni Sergio Zuttion, 94-let-a Anna Krmac, 90-letna 1 !u®ePpina Ferfoglia, 88-‘etl" Mario Valli, 75-letna 'eresa Bertolini, 67-letni 'ovanni Puric, 85-letna Inl a Knlombin, 85-letna anda Almann, 68-letna Ulgia Berretta, 56-letni j7fel° Cappelletti, 68-let-Amorino Degano, 49-let-
ni Sergio Bensi, 92-letna Caterina Trevisan, 79-letni Miroslave Mahnič.
ri LEKARNE
Od PONEDELJKA, 4, do NEDELJE, 10. septembra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Istrska ulica 33 (tel. 638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89..
FERNETIČI	(tel.
416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Giotti 1 (tel. 635264).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do
8.	ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Scemo e p in scemo«, i. Jim Car-rey, Jeff Daniels.
EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Fermo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »II terrore dalla sesta luna«, i. Donald Sutherland. AMBASCIATORI ' -
16.15,	18.15, 20.15, 22.15 »Bad Boys«.
NAZIONALE 1 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Un amore tutto suo«, i. Sandra Bullock.
NAZIONALE 2 - 16.00,
17.30,	19.00 »L’incantesi-mo del lago«, risani film;
20.30,	22.15 »Piccoli omi-cidi tra amici«.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Free Willy 2«.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Car-rington«, i. Emma Thompson.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Duro e penetrante«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL- 17.00, 18.40,
20.20,	22.10 »Tommy Boy«, i. Chris Farley, Bo
T^prpV
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.10 »Ed Wqod« r. Tim Burton, i. Johnny Depp, Martin Landau, Ros-sana Arquette.
LUMIERE -	18.45,
20.30,	22.15 »11 prete«, r. Antonia Bird, prepovedan mladini pod 14. letom.
^1 PRIREDITVE
KD LIPA iz Bazovice prireja v četrtek 7. septembra: ob 19. uri v Bazov-skem domu otvoritev razstave fotografij MARIJA MAGAJNE iz leta 1945, ob 20. uri v kinodvorani ponovitev RECITALA OB 50-LETNICI OSVOBODITVE BAZOVICE v izvedbi mladinskega krožka iz Bazovice, ob 21.30 prižig KRESA ”pri kalu”. Vabljeni!
ZSKD - 50 LET KULTURE: petek, 8., sobota, 9. in nedelja, 10. septembra. V petek ob 18. uri v Babni hiši v Ricmanjih otvoritev razstave mladih likovnikov iz Trsta, Gorice in Benečije, ob 19.30 v Dolini na K’luži in v galeriji Tork-la koncert Pihalnega orkestra Breg, odprtje fotografske razstave posvečene Sasi Ota in predstavitev 3 knjižnih novosti Aceta
Mermolje, Micheleja Obi-ta in Ignacija Ote; v soboto od 20. ure dalje v parku na Gornjem Plehneku v Prebenegu dobrodelni rock koncert za sožitje; v nedeljo,ob 18. uri na Gorici v Dolini OSREDNJA PROSLAVA 50-LETNICE
SLOVENSKA SKUPNOST prireja v soboto ,
9.	in v nedeljo 10. t.m. NAS PRAZNIK na igriSCu SD Sokol v Nabrežini. Sodelovali bodo nabrežinska godba na pihala, folklorna skupina iz Rezije, ansambel Kraški kvintet in Status Symbol. Na ogled bo razstava ob 20-letnici deželne SSk ter v nedeljo zvečer govori voditeljev SSk in Narodnega sveta koroških Slovencev.
H3 OBVESTILA
ZBOR JACOBUS GALLUS je pričel z vajami! Prihodnji teden se srečamo danes, 5. in v petek, 8. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani na Glasbeni matici. Pričakujemo vse stare in nove elane.
SLOVENSKI LOVSKI PEVSKI ZBOR FJK DOBERDOB obveSCa svoje pevce, da bo prva pevska vaja jutri, 6. t. m. v Bub-niCevem domu ob 20.30.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA začenja novo sezono v četrtek, 7. t. m., ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu. Vabimo vse pevke, stare in Se posebno nove.
DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča, da je z mesecem septembrom ponovno odprta OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU. Knjižnica bo odprta vsak torek od 9. do 11. ure in vsak petek od
10.	do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Knjižnico upravlja osebje Narodne in Studijske knjižnice (tel. 227008).
CE SI LETNIK 55 in si obiskoval srednjo Solo S. Kosovel na Opčinah javi se v soboto, 9. t. m., ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah na informativnem sestanku, kjer se bomo pogovorili kako praznovati našo štiridesetletnico.
SD POLET - KO-TALKARSKA SEKCIJA
sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču pri Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na St. 213420
KRUT obveSCa, da se začnejo v torek, 3., sredo, 4. in Četrtek, 5. oktobra plavalne ure v bazenu v Strunjanu in Gradežu. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone, tel. S. 3720062 ali 360072 v uradnih urah.
OBVESTILO
Sporočamo, da se je PUBLIEST Srl oglasna služba Primorskega dnevnika preselil v nove urade v
ulico Valdirivo št. 36 /1. nadstropje
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 361888
faks 768697 (nespremenjen)
Urnik sprejemanja obvestil, osmrtnic in malih oglasov:
od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (do 15.00 samo osmrtnice)
Ob sobotah, nedeljah in praznikih sprejema samo osmrtnice uredništvo Primorskega dnevnika v ulici Montecchi 6 / II. nadstropje.
KRUT prireja zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah in sicer od
27.9.	do 6.10. in od 6. do
16.10.	Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8,. tel. St. 3720062 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure in od
14.30	do 17.30.
KROŽEK	YOGA
SIDDHARTA - OSHO ME-DITATION CENTER na Opčinah otvarja v septembru letošnjo sezono z 2-krat tedenski tečaji yoge in meditacije: yoga ob pone-deljekih od 20. do 21.30, meditacija ob Četrtkih od 20. do 21.30. Z oktobrom in do 15.6.1996 pa se bodo vršili popoldanski in večerni tečaji 4-krat tedensko. Informacije	tel.
040/327488.
ZSKD obveSCa pevce in godbenike vseh včlanjenih zborov in godbenih društev, da bo skupna vaja za nastop na osrednji proslavi 50-letnice v nedeljo, 10. t.m., ob 16.30 v Trubarjevi dvorani nižje srednje Sole S. Gregorčič.v Dolini. Pevci in godbeniki naj se proslave udeležijo v običajni koncertni obleki svojega zbora oz. godbe.
ZSKD vabi elane društev, da se osrednje proslave 50-letnice, ki bo v nedeljo, 10. t.m., ob 18. uri na glavnem vaškem trgu v Dolini, udeležijo z društvenimi prapori in po možnosti v ljudskih nošah. Zbirališče noS in nosilcev praporov je predvideno na licu mesta pol ure pred začetkom prireditve.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letno nagrado “Dr. Frane Tončič", ki ima namen vzpodbuditi vi-sokosolce pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski Studiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni studij v enem od rokov akademskega leta 1993/94. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje studije najkasneje do 30. septembra t.l. Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo obravnavala komisija, ki ji predseduje prof. Pavle Merku, nakar bo v februarju prihodnjega leta sledila nagraditev.
SZ SLOGA - planinski odsek vabi v nedeljo, 10. t. m. na tradicionalni spominski pohod ’95. Zbirališče pred vaškim spomenikom v Bazovici ob 9.45 in odhod ob 10.15. Pohod traja približno tri ure. Vabljeni!
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja tudi letos glasbeno Solo za mlade, ki bi radi vstopili v godbo. Informacije na sedežu društva v Nabrežini vsak ponedeljek in Četrtek od
20.30	do 22. ure ali na tel. St. 200897.
H ČESTITKE
Včeraj je praznoval DIEGO GERI štiri leta. Vse najboljše in veliko sreCe mu želijo vsi, ki ga imajo radi, posebno bratranec Devan.
H ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJI sporočajo, da se na slovenskih višjih srednjih Šolah pouk začne 7. septembra. Dijaki se na šolah zberejo ob 9.50. Pouk bo trajal dve učni uri. Pred tem kateheti vabijo k začetni šolski masi, ki bo v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 9. uri.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 im 14.00-17.00 od ponedeljka do. petka.
RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE S. GREGORČIČ v Dolini obveSCa, da začne pouk v ponedeljek, 11. t. m., ob 9. uri. Učenci bodo imeli tri učne ure ( do 11.30).
KATEHET sproca, da bo uradna sv. masa za uCence srednje Sole S. Gregorčiča v Dolini na prvi dan pouka v ponedeljek, 11. t. m. ob 8. uri. Vabljeni uCenci, starsi in vzgojitelji.
MALI OGLASI
PRODAJAM knjige: DZS Anorganska kemija 1 in 2, Organska kemija 1, Fizika 1 in Matematika: integral in odvod, Latinska slovnica in vadnica 1 in 2. Tel. 302748.
PRODAM novo podvodno puško znamke Omer, rabljeno samo dvakrat. Cena po dogovoru. Tel. St. 822225 v večernih urah.
PRODAM skoraj nov kostanjev plavnik ( 17 hi). Tel. (0481) 21517.
PRODAJAM dovoljenje trgovine sadja in zelenjave z dobrim prometom, prostor obnovljen. Tel. St. 040/633412 od 8. do 14. ure.
V	NABREŽINI prodajam hišo potrebno popravil. Tel. St. 200620.
TOVORNJAK Leoncino OM 34 prodajam. Tel. St. 228519.
FORD TAUNUS 1600
GL, letnik ’80, plave barve, garažiran v dobrem stanju, 70.000 km prodajam. Tel. na St. 228519.
PRODAM hidravlično stiskalnico za grozdje s premerom 60 cm v dobrem stanju. Tel. St. 200156.
DOMAČE slive za marmelado ugodno prodajamo. Tel. St. 420604 po 20. uri ali sporočilo telefonski tajnici.
PRODAMO po ugodni ceni biološke slive in fige. Tel. St. 910140.
PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. St. 226452.
PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja B oddelka. Tel. St. 417253 ob večernih urah .
BASISTA iSCe harmonikar. Tel. na St. 272667 -Corrado od 14. do 17. ure.
ISCEM resno kuhinjsko pomočnico s prakso za delo v središču mesta. Tel. St. 229234 - ura obedov.
ISCEM resno in zanesljivo gospo ali gospodično z izkušnjami za celodnevno varstvo dveinpol-letnega otroka v Gorici za štiri dni v tednu. Intere-sentke naj ne bi bile iz preveč oddaljenih krajev. Tel. St. 0481/530295 v urniku poslovanja trgovin.
ISCEM enkrat tedensko, po možnosti ob sobotah, hišno pomočnico. Tel. St. 44631.
ISCEM motor transalp honda 600 v dobrem stanju. Tel. St. 381794 ali 228456.
V	DOBERDOBU, na
Vrtni ulici 6, ima DrejCe Ferfolja osmico. Toci belo in Crno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni!
OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. Toci belo in Crno vino.
PRISPEVKI
Nas dragi Aleksander Smo^lak bi danes slavil 60. rojstni dan. Pred dvema letoma pa ga je kruta bolezen odtrgala od nas. V njegov spomin darujejo žena in sinova 100.000 lir za KD Primorsko Mackolje in 100.000 lir za SKP občine Dolina.
Ob 2. obletnici smrti nepozabnega Aleksandra Smotlaka se ga z ljubeznijo spominja tasca Alojzija in daruje 50.000 lir za SKP Občine Dolina.
V spomin na strica Aleksandra daruje Mitja Zonta 50.000 lir za KD Primorsko.
Ob 2. obletnici smrti tete Ivanke Milic darujejo nečaki 80.000. lir za po-
pravilo spomenika padlim v NOB v Saležu in 50.000 lir za KD RdeCa zvezda.
V	spomin na .Luciana Cicutta darujeta Slavko in Karla 70.000 lir za Dom-spomenik padlim v BriSCikih.
V	spomin na Marico BriSCik daruje družina Ostrouska 50.000 lir za Dom-spomenik padlim v BriSCikih.
Namesto cvetja na grob Ninota Sosiča daruje družina Augusto in Marija Caharija 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Namesto cvetja na grob Ivana Milica daruje družina De Lorenzi (Križ)
25.000	lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Ninota Sossija darujeta Irene in Francko 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
t
Zapustila nas je naSa draga žena in mama
Zofija Knez por. Zobin
Žalostno vest sporočajo mož Luciano, sin Marino, hčerlti Letizia in Luciana z družinami ter ostali sorodniki
Pogreb bo jutri, 6. septembra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ul. Pleta v cerkev v Mackolje.
Mackolje, 5. 9. 1995
Ob prerani izgubi drage Zofije Knez por. Zobin izreka možu, sinu, hčerkama in ostalim sorodnikom občuteno sožalje
KD Primorsko-Mackolje
t
Po neozdravljivi bolezni nas je zapustil naš dragi
Ivan PuriC
(NINI)
Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice v Ul. Pleta na repenta-brsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo Karla, sestra Marija, svakinja Mila, vnuki Emil, Vilma, VValter in Sergij z družinami ter ostalo sorodstvo
BrišCiki, Repen, 5.9.1995 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Žalovanju se pridružujeta
družini Pahor in Prizzon
(Pogrebno podjetje Zimolo)
8
GORICA
=^=
Torek, 5. septembra 1995
SOVODNJE / SREČANJE S SLOVENSKO NOGOMETNO REPREZENTANCO
Poudaijena vloga športa Igra “Charta” uvod kot dejavnika zbliževanja v nov niz predstav
Trst in Koper kandidata za Mediteranske igre leta 2005
Srečanje s slovensko državno nogomentno reprezentanco, ki sta ga predsinoci pokrajinski odbor CONI in sovodenj-ska občinska uprava priredila v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah, je gotovo dogodek, ki presega zgolj Športno raven in zadobiva tudi politični pomen in vsebino. Ob tej priložnosti se je namreč ponovno izkazalo, da je šport lahko sredstvo za premagovanje predsodkov in za vzpostavljanje boljših odnosov med narodi. Za to gre zasluga sovodenjskim upraviteljem, ki so izkoristili gostovanje slovenskih nogometašev, ki se bodo jutri v Vidmu pomerili z italijansko reprezentanco, pa tudi goriškim in deželnim športnim voditeljem, ki so začenši z dvojezičnimi vabili pa vse do poudarkov na sovodenjskem srečanju pokazali veliko odprtost in željo po sodelovanju.
Vse navzoče sta kot gostitelja pozdravila župan Sovodenj Marko Petejan in pokrajinski predsednik CONI Giorgio Brandolin. Navzoči so bili najvišji deželni športni predstavniki (predsednik CONI za FJk Emilio Felluga, deželni in pokrajinski predsednik nogometne zveze Mario Martini in Mario Marega, deželni in pokrajinski predsednik ZSSDI Jurij Kufersin in Marko Lutman) in javni upravitelji (župani Gorice Valenti, Doberdoba Lavrenčič in Gradišča Fabris, pokrajinski odbornik za šport Ta-vagnutti). Skoraj vsi navedeni so prispevali pozdrav in pri tem podrCtali zlasti povezovalni po-
S predsinoCnjega srečanja v Sovodnjah (foto Studio Reportage)
men, ki ga imajo taki važni športni dogodki.
Domači župan Petejan je naglasil pomembnost gostovanja slovenske reprezentance ne le za ta slovenski kraj in Slovence na Goriškem, marveč za celo pokrajino in deželo. Nogometašem je želel, da bi se na jutrišnji tekmi čim bolje izkazali, izrazil pa je tudi prepričanje, da bo mimo samega športnega izida dogodek prispeval k utrjevanju sodelovanja in prijateljstva med državama in to ne samo na športnem področju. Podobne spodbudne želje so nato izrazili še Kufersin, ki je gostom predstavil slovensko zamejsko športno organiziranost, Martini v imenu deželne nogometne zveze, Tava-gnutti v imenu Pokrajine, in Valenti, ki je tudi kot koordinator konference
vseh županov na Goriškem dejal, da je sodelovanje in prijateljstvo ob meji pridobitev, od katere ne gre odstopati.
Se posebej je bil zanimiv poseg deželnega predsednika olimpijskega komiteja Emilia Felluge, ki je dejal, da so si v ostri konkurenci drugih mest v Italiji lahko priborili Videm kot sedež jutrišnjega srečanja prav zaradi dobrega sodelovanja športnih organizacij FJk in Slovenije. Spomnil je na pobudo za Zimske olimpijske igre na tromeji, ki tokrat ni prodrla, vendar še ni dokončno odpisana, in napovedal nov ambiciozni projekt: prav te dni začenjajo namreč zbirati gradivo za skupno kandidaturo Trsta in Kopra, ki naj bi gostila Mediteranske igre leta 2005.
V imenu slovenske re-
prezentance se je za topel sprejem in gostoljubje prisrčno zahvalil podpredsednik slovenske nogometne zveze in delegat UEFA Iležič, ki je dejal, da so na Goriškem našli res najprimernejše okolje in pogoje za uspešno pripravo na važno tekmo z Italijo. Pred izmenjavo priložnostnih daril in najboljših želja za jutrišnjo tekmo (župan Petejan je med drugim goste obdaril z zbornikom Tabor Sovodnje ’93, ki prikazuje značilnosti tega slovenskega kraja) je selektor slovenske reprezentance Zdenko Verdenik še predstavil svoje fante (med njimi so tokrat kar trije “domačini” Hita iz Nove Gorice) in sodelavce, med katerimi sta tudi nekdanji slovenski nogometni zvezdi Elsner in Oblak.
NOVICE
V veži županstva razstava o dejavnosti civilne zaščite
Danes bo ob 12.uri v občinski palači tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavih 12. deželni shod prostovoljcev pri Civilni zaščiti. Shod bo v soboto in nedeljo, 9. in 10. septembra, v Gorici. Prisotna bo deželna odbornica Viviana Londero. V popoldanskih urah v nedeljo bo med drugim na letališču, kjer bo potekal osrednji del dvodnevnega srečanja, manifestacija z ekshibicijskimi poleti starih akrobatskih letal. V isti okvir sodi tudi razstava z naslovom»Momenti di protezione civile«, ki jo bodo odprli že danes v veži županstva, kjer bo na ogled do 10. septembra.
Vstopnice za nogometno tekmo Italijo-Slovenija
Za jutrišnjo nogometno srečanje na stadionu Friuli v Vidmu med državnima reprezentancama Italije in Slovenije so vstopnice v predprodaji tudi v Gorici in sicer v kavami Ferigo, Korzo Itaha 49 (vogal z Drev. 24. maja). Vstopnice se v kavami dobijo še danes in jutri od 8. do 13. uri, jutri popoldne po 18.30 pa bodo v prodaji pri blagajnah stadiona Friuli.
Stavka osebja mestnih podjetij
Sindikalne organizacije zaposlenih v mestnih podjetjih za storitve FNLE-CGIL, FLAEI-CISL in UILSP-UIL so za danes proglasile vsedržavno stavko, ki bo zajela zadnje štiri ure delovnega Časa. S tem v zvezi Mestno podjetje za storitve iz Gorice sporoča, da ne bo prišlo do prekinitev v dobavi elektrike, vode in plina, medtem ko uregnejo biti uradi mestnega podjetja predčasno zaprti.
ŠOLE / NAPAKA V RAČUNALNIKIH
Težave za suplente
Nove lestvice so povsem neuporabne
Pojutrišnjem se v naši deželi že začenja novo šolsko leto v šolah vseh stopenj. Ob vrsti običajnih težav, s katerimi se srečujejo šole v začetku šolskega leta, pa se je pojavila še ena, nepredvidena, ki utegne povzročiti nemalo nevšečnosti in v bistvu izničiti pozitivne učinke predhodnega začetka pouka.
Težave so “zakuhali” računalniški programi ministrstva za šolstvo pri sestavljanju pokrajinskih lestvic za suplence. Prišlo je namreč do številnih napak v seštevanju in izračunavanju točk posameznih kandidatov, tako da so začasne lestvice povsem neuporabne. Z goriškega šolskega skrbništva sporočajo, da sami niso v stanju odpraviti napake in bo zato treba počakati na revizijo računalniških programov in prilagoditev lestvic v Rimu. V tem trenutku zato še ne morejo napovedati, kdaj bodo objavljene
dokončne lestvice. Novo sporočilo s tem v zvezi napovedujejo šele 11. t.m. Pričakovati je, da bodo ravnatelji v prvih dneh morah imenovati suplente na osnovi starih lestvic, kasneje pa jih nadomestiti z novimi.
GLASBENA
MATICA
GORICA
i Silil
Podružnica Doberdob
Vpisovanje v šolsko leto 1995/96
Sprejemamo prijave za klavir, harmoniko, violino violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo.
Danes, 5. t. m., od 16. do 18. ure v občinski glasbeni sobi v Doberdobu
LUTKOVNO GLEDALIŠČE / ALPE ADRIA PUPPET FESTIVAL
Nocoj se bo na go-riškem gradu pričel drugi del letošnje izvedbe »Alpe Adria puppet festivala«, srečanja lutkovnih gledališč iz cele Evrope, ki se po enomesečnem premoru predstavlja v Gorici z zanimivo uprizoritvijo igre »Charta«. Julija smo bili deležni prvega dela festivala, ki je ponudil številne poulične nastope in predsatve na raznih koncih mesta, tokrat pa bo dogajanje do konca tedna osredotočeno na raznih prizoriščih na goriškem gradu.
Posebno pozornost zasluži zaradi kakovosti izvajalcev prav nocojšnja otvoritvena predstava. Lutkovno predstavo »Charta« se-
stavlja niz štirih med seboj povsem neodvisnih dejanj; prvo pripoveduje A. Dumasovo zgodbo, v sicer ironični predelavi, o ljubezni, sovraštvu in maščevanju, ki zaživi preko lutk izrezanih iz papirja. Drugo in tretje dejanje nudita prav tako humoristični prikaz življenjskih dogodkov v igri senc, četrto sklepno dejanje pa se zresni, saj sooči gledalce z dramatično aktualnostjo vojnih razmer v Sarajevu. Predstavo bo izvajalo francosko gledališče »Arc-en-terre« iz Mar-selleisa pod vodstvom Massima Schusterja, pričela pa se bo ob 21. uri na notranjem grajskem dvorišču.
Teden dni z lutkami
GLASBA / "GORIZIA ARMONICA"
Gotski zvoki na gradu
Koncert je izvajal ansambel Dramsam
Konec tedna je na gradu ponudil kar dva koncerta iz niza “Gorizia armonica”. V soboto je skupina Dramsam iz Gradišča na grajskem dvorišču izvajala koncert gotske glasbe (na sliki - Fotost. Reportage), naslednji večer pa je duo R. Bevi-lacqua - S. Fabian Lavia izvajal latinskoameriške skladbe.
KINO
GORICA
VITTORIA 18.0-20.00-22.00 »Un amore tutto suo«. I. S. Bullock in B. Pullham. Ozv. Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Scemo e piu scemo«.
a SPISKE VESTI
ZA VODNI SVET SOLE IVAN TRINKO vabi profesorje, starše in vse zainteresirane na razgovor o selitvi šole, ki bo na sedežu v Kapucinski ul. v Četrtek, 7. t.m., ob 18.30.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA LICEJA S. GREGORČIČ obvešča, da se bo pouk za vse dijake pričel v četrtek, 7. t.m. Dijaki vstopijo v šolo ob 8.30.
DR2. POKLICNI ZAVOD ZA TRGOVSKE DEJAVNOSTI IVAN CANKAR in PRIKLJUČENI ZAVOD ZA ZUNANJO TRGOVINO obveščata, da se pouk prične v Četrtek, 7. t.m. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 8.20.
RAVNATELJSTVO KLASIČNEGA LICEJA PRIMOŽ TRUBAR obvešča, da se bo pouk za vse dijake pričel v Četrtek, 7. t.m. Dijaki naj se zberejo v razredih ob 8.30.
SDZPI prireja v š. 1. 1995/96 tečaje: windows Office (windows, winword in
excel, 100 ur, dva tečaja), začetniški angleščine (100 ur), knjigovodstvo (80 ur), o telesni zaznavi in govorici (30 ur), tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje do 15. t.m. na sedežu v ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 9. do 13. ure.
GLASBENA MATICA -GORICA sporoča, da se do 8. septembra nadaljuje vpisovanje gojencev za š. 1. 1995/96. Sprejemajo prijave za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, hobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Informacije v tajništvu šole v Ul. della Croce 3 (tel. 531508) od ponedeljka do petka med 11. in 16. uro.
CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL obvešča, da bo vpisovanje v š. 1. 1995/96 na sedežu v Gorici, drev. XX. septembra 85, tel. 532163 do 8. t.m. od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure.
IZLETI
KD BRISKI GRIČ sporoča, da je še nekaj mest za izlet 10. septembra v Reggio Emilio (ogled muzeja bratov Cer-vi, mlekarne, kjer izdelujejo parmezan, in obisk praznika
se bo na goriškem gradu nadaljeval jutri z uprizoritvijo Schusterjeve igre »Kralj Ubu«, nakar bo naslednjega dne na vrsti predstava Antonia Panzuta s futurističnim prizvokom »Ruote, ov-vero le impolverate vi-sioni del signor Net«. V petek bo na festivalu nastopila belgijska skupina Teater Taptoe z delom »Heaveni«, v sklepnem dnevu tega dela lutkovnega festivala Alpe Adria pa se bosta v soboto na odru zvrstili kar dve predstavi: ob 21. uri bo zaživel Ostržek v izvedbi skupine »II teatro del drago«, ob 22.15 pa bo na vrsti še zadnja predsat-va, ki jo bo uprizoril lutkar Ugo Sterpini z delom »Archeopteryx«.
lista Unita). Prijave pri Maji tel. 884187 in Emanueli tel. 81163.
SPD GORICA obvešča, da je še nekaj mest za družinski izlet 17. septembra v Belo Krajino. Prijave na sedežu jutri od 11. do 12. ure in v četrtek od 19. do 20. ure.
LJ obvestila
DIJAŠKI DOM namerava zaposliti še enega vzgojitelja. Pogoji: diploma učiteljišča oz. fakulteta humanističnih ved, odlično znanje slovenščine in italijanščine. Prijave še danes v upravi Dijaškega doma, Svetogorska cesta, tel. 533495.
H LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’UDINE, Trg S. France-sco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300.
POGREBI
Danes: 8.30, Giuseppina Namar, por. Crozzolo iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 10.00, Angela Bevi-lacqua, vd. Bregant iz bolnišnice sv. Justa v LoCnik.
Naznanjamo žalostno vest, da je v 92-letu starosti preminula naša draga
Rozalija Makuc
Pogreb bo jutri ob 8-uri iz mrliške veže goričke splošne bolnišnice v štandreško cerkev in na tamkajšnje pokopališče.
Žalujoči svojci
Gorica, Standrež,
5. septembra 1995
Izvaja jo vrhunska francoska lutkarska skupina Predstave vsak večer do sobote na gradu
MENJALNIŠKI TEČAJI
4. september 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 IR)	
—		nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
_A_banka Ljubljana	84,10	85,05	11,82	12,16	7,50	8,03
_^banka Koper	83,90	85,05	11,52	12,04	7,35	8,02
banka Nova Gorica	83,90	84,90	11,73	12,02	7,50	7,70
J^nka Celje d.d., t: 063/431-000	84,00	85,00	11,95	12,25	7,65	8,20
J^nka Noricum d.d., t: 133-40-55	84,20	85,10	11,80	12,10	7,50	7,95
J^ka Vipa NG, t: 065/ 28-511	84,02	85,20	11,75	12,04	7,53	7,67
Dome 2 us J^j061/ 15-92-635, od8-15, sob od 9-12	84,45	84,90	11,91	12,05	7,60	7,85
J^editanstalt d. d.	84,20	85,00	12,00	12,25	4,50	8,10
_i!^ka Ljubljana, t: 12-51-095	84,55	84,60	11,93	11,94	7,65	7,68
kompas Hertz Celje _Jjdj063/266115, od 7-19, sob od 7-13	84,20	84,70	11,92	12,02	7,50	7,70
Kompas Hertz Velenje 855652, od 7-15, sob od 7-13	84,20	84,70	11,89	11,99	7,50	7,70
kompas Hertz Idrija J^j065/71-700, od 7-15, sob od 7-13	84,20	84,70	11,89	11,99	7,50	7,70
kompas Hertz Tolmin T^5/81-707, od 7-15, sob od 7-13	84,20	84,70	11,89	11,99	7,50	7,70
kompas Hertz Bled 741-519, od 7-19, sob od 7-13	84,20	84,70	11,89	11,99	7,50	7,70
kompas Hertz Nova Ganca J&065/28-711 od7-19, sob. od7-13	84,20	84,70	11,89	11,99	7,50	7,70
kompas Hertz Maribor J&062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	84,20	84,70	11,89	11,99	7,50	7,70
J^ij^aJ^editna banka Maribor d.d.	83,70	84,90	11,85	12,15	7,45	7,95
Ji^ska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	84,40	85,20	11,90	12,10	7,50	8,00
J^Stna banka Slovenije	82,60	84,70	11,10	12,00	6,50	7,90
J^likum Ljubljana, t: 312-57	84,88	84,93	12,01	12,03	7,63	7,68
J^likum Piran, t: 066/ 747-370	84,65	84,85	11,96	12,00	7,62	7,77
J^blikum Celje, t: 063/ 441-485	84,55	84,80	11,98	12,05	7,50	7,85
J^blikum Maribor, t: 062/ 222-675	84,30	84,69	12,00	12,04	7,40	7,79
J^MIkum Šentilj, t: 062/ 651-355	83,49	84,90	12,02	12,10	7,10	7,80
J^blikum Tolmin, t: 065/ 82-180	84,60	84,85	11,90	12,02	7,55	7,63
J^Nkum NM, t: 068/ 322-490	84,50	84,78	11,94	12,08	7,55	7,94
J^bUkum Kamnik, t: 061/832-914	84,35	84,80	11,90	12,04	7,62	7,95
J^blikum Portorož, t: 066/747-240	84,60	84,85	11,90	11,99	7,61	7,77
J^blikum Ljubljana Miklošičeva	84,88	84,92	12,00	12,02	7,62	7,66
SKB d.d.,***	83,40	84,95	11,82	12,18	7,40	8,00
Kranj, t: 064/331-741	84,20	84,50	11,93	11,98	7,60	7,80
Ji^d.d. Ljubljana, t: 1263320	-	-	-	-	-	-
J^_Ljubljana, 1:061/444-358	83,85	85,00	11,80	12,10	7,50	7,99
Mmo Ljubljana, t: 212-073	84,45	84,65	11,94	11,97	7,57	7,65
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* Včerajšnji tečaji *
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: el' +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 _________Agencija Domjo: tel. +39/40/831131
4 SEPTEMBER 1995 ^valuta	v LIRAH nakupni	prodajni
čhieriški dolar	1592,00	1656,00
Bernska marka	1083,00	1128,00
francoski frank	315,00	328,00
nolandski gulden	967,00	1007,00
pelgijski frank	52,70	54,90
funt Sterilna	2467,00	2568,00
ll5ki šterling	2524,00	2627,00
danska krona	279,00	291,00
grška drahma	6,70	7,10
kanadski dolar	1185,00	1233,00
laponski jen	16,30	17,00
Švicarski frank	1321,00	1375,00
uvstrijski šiling	154,10	160,40
norveška krona	248,00	258,00
Švedska krona	218,00	227,00
Portugalski escudo	10,40	10,90
sPanska pezeta	12,70	13,30
avstralski dolar	1193,00	1241,00
nnadžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	13,00	13,50
Ulaska kuna	280,00	300,00
		
-^SEPTEMBER 1995	I v URAH	
__valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling kski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar Švicarski frank Qvstrijski šiling slovenski tolar	1597.00 11010,00 317.00 997.00 53,20 2491.00 2546.00 282.00 6,80 1188.00 1345,00 155,80 12,80	1647.00 1129.00 328.000 1005.00 54,90 2576.00 2641.00 292,00 7,40 1228.00 1380,00 160,80 13,60
			
4, SEPTEMBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,75
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,40	8,90
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,30	8,70
			
4. SEPTEMBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4588	
francoski frank		28.955	
nizozemski gulden		89,25	
belgijski frank		4.8609	
španska peseta		1.1652	
danska krona		25.726	
kanadski dolar		1.0859	
japonski jen		1.4974	
švicarski frank		122.09	
avstrijski šiling		14.22	
italijanska lira		0.8986	
švedska krona		20.007	
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 5.9.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj mDEM	8330	83.98
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje.
.	Podrobnejše informacije: Id 17-18-452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1.333.333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 169 z dne 4. 9. 1995-Tečaji veljajo od 5. 9. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Portugc
Švedske
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar šiling
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
89,4292
1161,3020
396,9742
88,6820
2100,9603
2723,6697
2364,6624
8166,6806
7,3386
122,2878
7288,7625
1866,0048
78,4573
1633,9078
9970,7004
185,7021
119,1355
152,5169
95,1582
89,6983
1164,7964
398,1687
88,9488
2107,2821
2731,8653
2371,7777
8191,2544
50,8431
190,4385
7,3607
2231,2404
122,6558
7310,6946
1871,6197
78,6934
1638,8243
10000,7025
186,2609
119,4940
152,9758
95,4445
89,9674
1168,2908
399,3632
89,2156
2113,6039
2740,0609
2378,8930
8215,8282
50,9956
191,0098
7,3828
123,0238
7332,6267
1877,2346
78,9295
1643,7408
10030,7046
186,8197
119,8525
153,4347
95,7308
Opomba: Tečaj KRK se uporablja za 'izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 5.9.1995
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 5. 10. 1995:
1,700,000
862,258
816,167
1,678,425
101.4424%	96.0197%
98,7309
170,000
86,226
81,617
167,842
rrefraTrT Tečajnica borznega trga
st.; 166	Datum: 4. 9. 1995
UVSUAN*5tOOUCHA^Lr<-
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon StdatfS)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraS ponudba			Max.	Min.	um S IT
	M?!	mr.T.«		tTTIiff						
LBKC	800	(11.5.95)	11.800		1.9	11.300	11.800			
HB	665	(13.6.95)	15.628	,06-	4.9	15.560	15.620	15.680	15.460	28.990
SAL	1700	(9.5.95)	20.050	,44-	4.9	20.000	20.170	20.190	19.960	602
SKBR	1000	(24.2.95.)	32.073	1,31-	4.9.	31.900	32.190	32.490	31.830.	37.557
		BBBI								
El	10,0	2.(1.10.95)	100,OA	,98-	4.9	101,0		100,0	100,0	17
iSOl	8,0	5.(30.6.95)	100,5	,39-	4.9	100,6	101,5	100,5	100,4	226
1S02	9,5	9(1.4.95)	108,6	,53	4.9.	108,8	108,9	108,8	108,3	3.323
8S08	5,0	4.(31.5.95)	90,9		' 1.9.	90,1				
SS11	7,0	5,(15,7.95)	97,5		1.9.	972	100,0			
tSLlD	8,0	5.(30.6.95)	100,5		1.9.	100,0	102,0			
1SL2D	9,5	9(1.4.95)	107,4	,27-	4.9.	108,0		108,0	1072	2.556
SKBl	10,0	4.(1.11.94)	102,7	,49	4.9.	102,5	103,1	102,8	102,5	390
SKRl	5,0	3.(30.6.95)	75,7	3,09	4.9.	74,0	80,0	76,0	75,0	188
	mr,			Wi						
JTBR	300	(2*28.7.95.)	12.650		1.9.	12.600	12.750			
)AD	10.000	(1.6.94.)	113.321	1,09-	4.9.	113.500	113.900	114.300	112.050	37.736
M)	1715	124.5.95.)	14,314	1,01	4.9.	14.220	14.900	14.500	14.220	673
M		(10)	21.990		4.9.	19800	21.980	21.990	21.990	22
*		(10)	15.700		8.8.	13.700	16.500			
itKZ	218	(30,3.93.)	10.000A	,16-	4.9.	9.980	10.200	10.000	10.000	2.500
m	200	0)(26.6.95.)	3.729	,77-	4.9.	3.712	3.775	3.800	3.700	3.919
im		(5)	758,5	,47-	4.9.	750,0	766,0	765,0	752,0	152
										
(BTP	2750	(22.6.95)	27.404	2,22-	4.9.	27.240	27.680	28.000	27.100	384
TNP		(10)	27200	3,20-	4.9.	27.200	28.200	27.200	27200	27
JBKP	720	(25.5.95.)	9200		31.8.	8.510	9.500			
np		(10)	41.153		14.8.	40.000	41.900			
	Mi?			EE9H						
LEK2	12,0	4.(1.11.94)	99,3		30.8.	96,3				
IZG	11,0	4.(1.1.95)	102,5	,50	4.9.	101,8	102,5	102,5	102,5	1.503
E	12,0	7.(1.6.95)	102,0		28.8.	101,1	102,5			
>G0	10,0	2.(1.6.95)	100,5A	,19	4.9.	101,0		100,5	100,5	325
SZB1	10,0	1,(15.3.95)	102,5	,44	4.9.	101,7	103,3	102,5	102,3	17.644
Tečajnica izvenborznega trga
ST. 166/95 - 4. 9.1995
Vrednost papir	obr. m.div.	ex kupon št.da[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraS	ponudba	Max.	Min.	umšrr
	ITrfa	VMm								
m			2.360A	8,61-	4.9.	2.400	2.890	2.360	2.360	227
TRDO	200	(7)(30.6.95.)	5.220A		4.9.	4.500		5.220	5.220	522
MO	55	(1.6.95)	3.250A	13,98-	4.9.	2.710	3.500	3.770	2.730	728
UTR			1.930A		4.9.	1.900	1.969	1.930	1.930	39
iDRO		(15.6.95)	10.000		1.9.	9.000	12.500			
iGSR			. 375,0		1.9.	385,0	435,0			
	MS									
ALDP			2.359		31.8.	1.910	2.979			
MO	320	(1.6.95)	2.964		312.	2.751	3.000			
m						10.000				
KBPP			25.500		22.8.	15.050	26.000			
8GP0		(6)	850,0		29.8.	851,0	1.250			
D1KC	360	(25,5.95)	4.527		1.9.	4.500	4.900			
	:(««									
LOK	10,0	6.(1.4.95)	101,0		31.8.	99,5	102,0			
ULJ0	10,0	6.(1195)	102,0	,99	4,9.	101,0	102,5	102,0	102,0	6.577
M)	10,0	4.(1.9.95)	99,0		29.8.	96,0				
3LS0	10,0	4.(1.10.94]	99,6A	,59	4.9.	99,7	102,0	99,6	99,6	245
3NM	11,0	3.(1.9.95)	101,5		1.9.	102,0	103,0			
3P0	10,0	7.(1195)	101,0		31.8.	100,5	102,5			
UBKK	8,50	2.(15.4.95)	100,OA	9,90	4.9.	25,0		100,0	100,0	19,028
VPI0	10,0	3.(1195)	102,3	,29	4.9.	101,4	103,5	102,5	102,2	2.620
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM
60 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT)		94,1		19.4.							
		rmiTTTT									
iSB3bieznak.boiia(1.12.95)		97,3A	,62	4.9.	96,1		97,0	98,0	96,7	10.221	
delnak. bona (v SIT) NBS2		13.910	1,31	4.9.	13.100		13.980	13.980	13.790	250	
del na! bona (v SIT) NBS3		2.162	1/2-	4.9.	2.200		2.370	2.240	2.000	698	
		mre«									
BMT5		101,4A	,13	4.9.		,		101,4	101,4	1.983	
BMD5		95,9	,29	4.9.	96,0			96,0	95,9	4.241	
BM5											
im		100,9		18.8							
3VD5		95,9A	1,87	4.9.				95,9	95,9	815	
BV3										_	J
SBI	4.9.95		prejšnj		i	d T			d%		
	1.137,26			1.143,		-6,44			-0,56		
aritmetične sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni oosredmk je hkrati Kuoil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zaotiano tigov.; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, 0ZG, PCE, PG0, PLj, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti fo-tesa; (2) - izplačilo vmesne dividende; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 193; (6) - uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7>dan izplačila dividende; (8) - dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10) - o dividendi bo odločala skupSC. delnicaijev; obr. m. - obustna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) vSrr.Ceni navedeno dmgače; max. - najvisji tečaj doloC. vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 5. septembra 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (vimi. Pri kon iu dew oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih [ soseben	1183,8150 2410,5038 8325,0000 7,4808 189,3022 121,4451 raslih Je možno odst doaovor.	1188,7920 2420,6380 8360,0000 7,5123 190,0980 121,9557 lopanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	83,20 83,25 panje.	83,70 83,80
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 5. septembra 1995 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dola veljavni tečcytid Banke Slovenije, pri drugh ve* oziroma zmartšano za 025ajstotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljarno tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopor^e	DEM DEM DEM DEM DEM ;enl na pode utah pa je razi jčaji veljajo zc upih se fečajc kupovati in Dogoje nakup	83,25 83,35 83,15 83,35 83,40 igi srednjih tečaj merje Banke Slov od<up priBvov jdočivspaazurr rodajati tujo vek a ali prodcije.	83,80 84,00 83,65 83,80 84,10 sv po trenutno gnije povečano prodajo deviz u. ito po objavlje-
			
4. SEPTEMBER 1995		v URAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1624,900	—
ECU	—	2079,220	—
nemška marka	—	1113,100	—
francoski frank	—	322,270	—
funt šterling	—	2529,970	—
holandski gulden	—	993,460	—
belgijski frank	—	54,105	—
Španska pezeta		12,968	—
danska krona	—	286,450	—
irski funt	—	2587,330	—
grška drahma	—	6,909	—
portugalski escudo	—	10,689	—
kanadski dolar	—	1209,990	—
japonski jen	—	16,640	—
švicarski frank	—	1358,380	—
avstrijski šiling	—	158,280	—
norveška krona	—	254,330	—
švedska krona		222,680	—
finska marka	—	371,150	—
avstralski dolar		1218,350	
		
4. SEPTEMBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,0500	10,5500
kanadski dolar	7,5000	7,9000
funt šterling	15,6500	16,4500
Švicarski frank	841,0000	873,0000
belgijski frank	33,5000	34,8000
francoski frank	200,0000	208,0000
holandski gulden	615,0000	639,0000
nemška marka	690,2000	716,2000
italijanska lira	0,6180	0,6520
danska krona	176,0000	184,0000
norveška krona	156,5000	163,5000
švedska krona	136,2000	142,8000
finska marka	228,5000	238,5000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	8,0300	8,4700
japonski jen	10,2000 >	10,7000
slovenski tolar	8,20	8,70
hrvaška kuna	188,0000	215,0000
j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
NOVICE
SLOVENSKE KONJICE / OBNOVA DEDIŠČINE
SEVERNA PRIMORSKA
Pričakujemo pomoč države
ILIRSKA BISTRICA - Letos pričakujejo v ilirsko-bistriški občini pomoč države pri treh naložbah na področju gospodarske infrastrukture, in sicer pri nadaljevanju gradnje četrte, zaključne etape vodovoda Podgora, sanaciji kolektorja »S« v mestni kanalizacijski napeljavi ter pri obnovitvenih delih na cesti na Janeževo Brdo. Predračunska vrednost vseh naštetih investicij znaša približno 104 milijone tolarjev, od ministrstev za okolje in prostor ter za ekonomske odnose in razvoj pa naj bi za vsako od naložb prejeli po 30 oziroma 60 odstotkov nepovratnih sredstev. Ostali denar naj bi v občini zagotovili s samoprispevkom in iz občinskega proračuna. (M. G.)
V	Krki je za pet zabojnikov odpadkov manj
NOVO MESTO - Akcija čiščenja rečnega dna Krke, ki so jo v sodelovanju z ribiči in člani rafting kluba Gimpex iz Straže pripravili novomeški potapljači, je za letos končana. Prejšnji in ta konec tedna so iz Krke med Žužemberkom in Sotesko ter na območju Novega mesta potegnili za pet velikih zabojnikov najrazličnejših odpadkov. Zaradi narasle in deroče reke so ta konec tedna iz nje potegnili veliko manj odpadkov, kot bi jih sicer. Prav zaradi nemogočih pogojev so prejšnji konec tedna morah odkloniti pomoč potapljačev iz Nove Gorice in Bleda. Sicer pa nameravajo novomeški potapljači akcijo čiščenja nekdanje dolenjske lepotice nadaljevati prihodnje leto. 0.2.)
Koledar prireditev za september
AJDOVŠČINA -1. julija je začel poskusno delovati Informativni center za območje Vipavske doline. V naslednjih šestih mesecih naj bi vzpostavil tako imenovano skupnost zainteresiranih za posredovanje informacij o njih. Cilj IC je zbrati in urediti vse informacije o ponudbi Vipavske doline in njenih nočitvenih zmogljivostih ter računalniška povezava z IC v Ljubljani, čemur bi sledila tudi druga ponudba. Center je zastavljen preko javnih del skupaj s sosednjo vipavsko občino in deluje pri Zavodu za družbeno planiranje ajdovske občine. Prvi (poskusni) koledar prireditev prinaša napoved vseh kulturnih in drugih dogodkov ter umikov, posredovanih do 20. v preteklem mesecu: kulturne, glasbene, gledališke in zabavne prireditve, kinopredstave in obisk potujoče knjižnice in planinske izlete v obeh občinah. Z novostjo je seznanil svoje člane tudi Vejtr, časopis Zbornice obrti in podjetništva Ajdovščina. (A. L.)
Prazniki dolgi ves mesec
NOVA GORICA - Novogoriška mestna občina je ena redkih v Sloveniji, ki ni spremenila datuma in vsebine občinskega praznika. Praznuje ga 9. septembra v spomin na kapitulacijo Italije in na začetek goriške fronte. Osrednji prireditvi bosta v soboto ob 11. uri v novogoriškem kulturnem domu, in v nedeljo prav tako ob 11. uri na Lokvah, kjer bo slavnostni govornik predsednik Milan Kučan. Mestna občina bo v tem mesecu pridobila tudi nekatere novosti: novo vozilo za potrebe potujoče knjižnice, v mestu bo začel obratovati plinovod, v Zaloščah pri Dornberku bo KZ Zaloščan bogatejša za hladilne naprave v svoji kleti, v bolnišnici v Šempetru bodo odprh prenovljen ortopedski oddelek, v Iskri Avtoelektriki pa bodo praznovah 35 let delovanja tovarne. (V. C.)
Volitve v svete KS
SEŽANA - Zupan dr. Benjamin Jogan je za jutrišnjo sejo občinskega sveta predlagal, naj po hitrem postopku sprejmejo odlok o določitvi volilnih enot in številčnosti članov v svetih krajevnih skupnosti. Teh je v občini dvanajst, vohtve pa bodo 19. novembra letos. Zaradi zapletenih volilnih postopkov, mora - če hoče ujeti »volilni vlak« - razpisati vohtve že 11. septembra. Predlagali so, da bi imeli sveti KS od pet do enajst članov. (V. C.)
Uk pod varno streho
SEDRAZ PRI LAŠKEM - 29 prvošolčkov in drugih učencev nižjih razredov osemletke je včeraj prvič prestopilo prag nove podružnične šole. Sedraški šolarji so morali doslej guliti klopi v povsem dotrajani zgradbi in v nenehnem strahu, da jim bo na glavo zgrmel s tramovi podprt strop. V laški občini so šele lani zbrah dovolj denarja za prepotrebno naložbo. V letu dni so postavih in opremih novo šolo.
V	njej so učilnice za kombiniran pouk od prvega do četrtega razreda ter prostori za vrtec in krajevno skupnost. S tem pa za krajane Sedraža in laške občinske može še ni konec skrbi. Caka jih namreč še zgraditev šolske telovadnice. To želijo postaviti do septembra prihodnje leto, vse pa bo odvisno od denarja, saj bi potrebovah še najmanj 4 milijone tolarjev. 2e dosedanja naložba je veljala 80 milijonov. Nekaj denarja so krajani zbrah s samoprispevkom, veliko večino je zagotovila občina Laško iz proračuna, še vedno pa čakajo na obljubljeno pomoč države. Ta je doslej iz šolskega tolarja prispevala 9 milijonov, morala pa bi skoraj 30 milijonov tolarjev. Manjkajoča sredstva so začasno založih Laščani iz občinskega proračuna. (M. Ko.)
Kartuzija dobiva novo podobo
S prenovo želijo privabiti romarje in druge turiste
Po številnih neuspešnih poskusih, da bi reših pred nadaljnjim propadanjem kartuzijanski samostan 2iče, so se v občini Slovenske Konjice resno lotili obnove tega enkratnega spomenika evropske kulturne dediščine. K obnovi pa so pritegnili tudi zasebni kapital.
Žiče so bile prva kartuzija na Slovenskem in sploh prva na nefrancoskih tleh. Ustanovna listina priča, da je samostan nastal leta 1165, ko je mejni grof Otokar IH. povabil kartuzijance iz Grenobla na Štajersko. Samostan je imel tudi ho-spital z lekarno, po katerem se danes imenuje bližnji kraj Spitahč.
Potem ko je cesar Jožef h. konec 18. stoletja samostan razpustil, je začela kartuzija propadati. Do danes se je še najbolje ohranila župnijska Marijina cerkev v Špitaliču, sama kartuzija pa je v razvalinah in le domačini in poznavalci vedo,
kaj se skriva v ruševinah, zaraščenimi z grmovjem. Vsi dosedanji konservatorski poskusi so propadli, ker je vedno zmanjkalo denarja. Zdaj pa so se stvari, kot kaže, vendarle premaknile. Država je letos namenila za obnovo kartuzije 5 milijonov tolarjev, konjiška občina pa dobre 4 milijone proračunskih sredstev. S tem denarjem bodo letos obnovih celotno obzidje. Prihodnje leto bodo začeli obnavljati obodne zidove in streho samostanske cerkve, za katero žehjo, da bi postala romarsko središče. Obnovitvena dela so se že začela. Konjičani so
jih zaupali domačemu zasebniku Dragu Ratajcu, ki je tudi zainteresiran, da bi kartuzijo vključili v turistično ponudbo občine in širšega območja. Oživljanje razpadajočega spomenika bo seveda zelo drago in zahtevno, zato so Konjičani k obnovi pritegnih tudi zasebne podjetnike. Ti bodo zagotovili denar za obnovo tako imenovanega »gasto-ža«, to je enega najstarejših znanih samostanskih gostišč v Evropi.
Gostišče bodo obnovih v skladu s spomeniškovar-stvenimi predpisi, odprh pa naj bi ga že prihodnje leto. To pa bo tudi prvi korak k oživitvi žičke kartuzije in vključitvi tega kulturnozgodovinskega spomenika v turistično ponudbo konjiškega območja.
Miran Korošec
Ostanki mogočne žičke kartuzije čakajo na prepotrebno obnovo (Foto: Sherpa)
Plačani od ljudi in države
Najvišje bruto plače imajo zaposleni v zdravstvu
Novogoriška podružnica Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje je v svojem zadnjem poročilu, ki zajema podatke za prvo polovico letošnjega leta, zapisala nekaj zanimivih podatkov. Povzemamo nekatere med njimi. Gre za podatke, ki se nanašajo le na poslovanje zavodov in ustanov družbenih dejavnosti, torej vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture, športa in socialnega skrbstva.
Konec junija letos je na območju severnoprimorske regije delovalo 159 pravnih oseb: 44 šolskih zavodov, 14 zavodov s področja kulture in športa, 10 s področja zdravstva in 16 zavodov s področja socialnega varstva. Torej 84 takšnih, ki so bih po zakonu o računovodstvu dolžni predložiti polletni obračun. Ostalih 75 pa je zasebnih ah mešanih družb, ki tudi sodijo med družbene dejavnosti, vendar jim ni treba delati polletnih obračunov. Največ zavodov in ustanov je v Novi Gorici (33), sledijo pa nekdanja občinska središča: Idrija (13), Ajdovščina in Tolmin (12), v novoustanovljenih občinah pa je število le-teh precej manjše; tako so v Kanalu, Cerknem in Vipavi po tri, v Kobaridu dve, po ena družbena ustanova pa v Bovcu, Mirnu in Brdih, in sicer šola.
Zaposlovanje se v družbenih dejavnostih v skladu z državnim povprečjem povečuje. Konec junija je bilo na območju, ki ga »pokriva« novogoriška podružnica Agencije za plačilni
promet, zaposlenih 4892 delavcev, kar je za 78 več kot v enakem obdobju lani. Več zaposhtev je bilo v šolstvu (63), socialnem varstvu (44), v kulturi in športu (14), v zdravstvu pa se je število zaposlenih zmanjšalo za 43. Največji delež zaposlenih v družbenih dejavnostih, in obenem tudi največjo rast števila no-vozaposlenih v teh dejavnostih, imajo v Novi Gorici, in sicer je to kar 2631 oseb, sledijo sedeži nekdanjih občin: Ajdovščina, Idrija, Tolmin, v sedežih novih občin pa število zaposlenih v teh panogah pada pod številko sto, izjema je le Vipava, ki ima v treh šolskih ustanovah 140 zaposlenih .
Povprečna mesečna bruto plača v družbenih dejavnostih v regiji je znašala v prvem letošnjem polletju 129.604 tolarjev na zaposlenega, kar je 27 odstotkov več od enakega obdobja lani. Tudi neto povprečna plača se je povečala za 25 odstotkov v primerjavi z lani in je znašala 75.108 tolarjev. Več od povprečja imata le občini Nova Gorica (133 tisoč tolarjev) in Idrija (131 tisoč), vse ostale pa imajo plače v okviru tega povprečja; najbolj zaostajata le občini Brda (113 tisoč) in Miren-Kostanjevica s 115 tisoč tolarji. Najvišje bruto plače (145.667 tolarjev) imajo delavci v zdravstvu, sledijo zaposleni v kulturi (137.931 tolarjev), medtem ko šolniki in zaposleni v socialnem varstvu ne dosegajo niti regijskega povprečja.
Vojko Cuder
■IELŠANE / 130 LET POŠTE
PIRAN / GIMNAZIJA
Poštni uslužbenci so morali včasih plačevati kavcijo
Vesel začetek v novih prostorih
V novem šolskem letu bo na gimnaziji osem oddelkov
1. septembra je minilo 130 let, odkar deluje v Jel-šanah, vasi ob zahodni meji slovenskega ozemlja, posta v sodobnem pomenu besede. Na ta dan so na pošti uporabljali priložnostni žig, ki sta ga pripravila primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica in koprska enota Pošte Slovenije.
Pošta v Jelšanah ima častitljivo tradicijo, saj je bila že v preteklosti pomembna pri prenosu pošte iz notranjosti slovenskega prostora proti morju in obratno. 81-letni Vinko Udovič iz jel-šanske poštarske družine se še spominja številnih zanimivosti v zvezi z začetki te pošte. Iz pripovedovanja ve, da je bil najstarejši poštni urad v Jelšanah pri Ba-ratelovih. Pri njih je bila tudi gostilna, poštne konje pa so imeli pri sosedovih, na domu učitelja Makaroviča. Zal je od Baratelove domačije ostal le še kup ruševin. Spomin na najstarejšega pismonošo v Jelšanah pa ni nikoh zamrl. To je bil Saftič Katinin, ki je svoj prihod vedno najavljal z znakom
iz poštnega roga. Okrog leta 1911 je pošta dobila nove prostore, s prihodom Italijanov v te kraje pa se je tudi na tem področju precej spremenilo. Direkcijo v Ljubljani je zamenjala direkcija na Reki, uradni jezik je kmalu postal italijanski. Poštni okoliš je vključeval enajst vasi (danes sedem), poštarjeva plača pa je bila kljub obsežnemu delu in napornemu pešačenju zelo skromna, komaj devet lir na dan. Kot zanimivost še povejmo, da so morah poštni uslužbenci plačati 400 lir kavcije. Tako se je pošta zavarovala, saj je šlo za odgovorno delo, povezano z denarnim poslovanjem.
Zadnja selitev jelšanske pošte v sedanje poslopje je bila opravljena kmalu po koncu vojne, prostore pa so prenovili lani, tako da je danes opremljena z vsem, kar sodi v moderno pošto. Vodja jelšanske pošte je že 17 let Lorka Surina, delo pismonoše pa je od svojega očeta, ki je to delo opravljal 28 let, »nasledil« Franc Ce-kada.
Mateja Godejša
Kot na mnogih drugih šolah po Sloveniji tudi na piranski gimnaziji začenjajo novo šolsko leto v prenovljeni stavbi. Po 10-letni prekinitvi je piranska gimnazija znova zaživela pred dvema letoma v prostorih nekdanje osnovne Sole. Preteklo šolsko leto je bilo za dijake in profesorje dokaj naporno, saj so zaradi prenove stavbe imeti pouk na več nadomestnih lokacijah. Kljub temu so dobro delati, saj je bil povprečni uspeh več kot 90-odstoten.
V prenovljenem poslopju bo imelo 251 dijakov in dijakinj vse možnosti za še uspešnejše delo. Piranska gimnazija ima na 2600 kvadratnih metrih deset učilnic, od tega tri specializirane, pet delavnic za interesne dejavnosti, knjižnico, gledališko dvorano, trim kabinet ter jedilnico. Tu so tudi kabineti za profesorje
in prostori uprave. Za temeljito prenovo stavbe in za opremo je ministrstvo za šolstvo v okviru šolskega tolarja namenilo 138 milijonov tolarjev. Gradbena dela so začeli izvajati lani septembra, inženiring je vodilo podjetje IZTR iz Ljubljane, izvajalec del pa je bil koprski Stavbenik. Opremo je dobavila lju-
bljanska Lesnina. V novem šolskem letu bo na gimnaziji osem oddelkov - trije prvi, trije drugi in dva tretja letnika. Profesorski zbor je kadrovsko izpopolnjen in ravnateljica Vojka Stular pravi, da ji je uspelo pridobiti zelo dobre profesorje. Piranska gimnazija ni le pridobitev za Piran, saj jo obiskuje tudi večje število dijakov iz Izole in celo nekaj Koprčanov. Uradna otvoritev prenovljene šole bo v začetku oktobra, poleg ministra Slavka Gabra pa se je bo predvidoma udeležil tudi predsednik države Milan Kučan.
Boris Vuk
Gallus Camilous vabi na jesenske koncerte
GROBLJE - Baročna cerkvica v Grobljah spet odpira svoja vrata in vabi v svoje slikovite in nadvse akustične prostore. Gallus Camiolus zaključuje svojo jubilejno, 25. sezono s tremi koncerti vrhunskih tujih umetnikov, katerim se bo v zadnjem večeru pridružila varovanka Gallusovega sklada Adriana Magdovsld. Tako bo drevi ob 20. uri v baročni cerkvi Sv. Mohorja in sv. Fortunata prvi koncert, na katerem bosta Anglež David Campbell na klarinetu in madžarski Danubius Quartet izvajala dela Beethovna, Mozarta, Povversa, Harveyja in VVebra. Naslednji koncet bo v torek, 12. septembra, prav tako ob 20. uri., ko se bosta z deh Bacha. Beethovna, Schumanna, Chopina in Rahmaninova predstavila Poljak Slavvomir Grenda, eden najboljših evropskih kontrabasistov, in pianistka Ivana Švare s Hrvaške. Na zadnjem koncertu, ki bo v torek, 19. septembra, ob 20. uri se bo poleg Arion Quarteta iz Nemčije predstavila varovanka Gallusovega sklada Mariborčanka Adriana Magdovsld na klavirju, ki trenutno sodi v vrh slovenskih mladih glasbenih upov. (B. S.)

URAD
WHO
ZA
SLOVENIJO
Srednjeročni sporazum sodelovanja s Svetovno zdravstveno organizacijo
Zajemo pet prednostnih področij - od samomora po vse do promocije zdravja
LJUBLJANA - Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije, ki ima sedež v Kopenhagnu, namerava letos izpeljati svojo reorganizacijo. To v prvi vrsti narekuje zmanjšanje proračuna za 6, 5 milijona dolarjev, kar je 13 odstotkov manj, kot je bilo načrtovano za prihodnji dve leti. Na drugem mestu je potreba po notranjih kadrovskih spremembah, tretji vidik reform pa je nuja in potreba po sodelovanju WHO z drugimi, Ze obstoječimi oli novonastajajocimi zvezami, organizacijami in insti-tocijami. Pripravili pa so tudi osnutek srednjeročnega sporazuma o sodelovanju WHO in Slovenije.
Zato je, kot pravi vodja Urada WHO v Sloveniji dr. Nina Mazi, ki se je Prav te dni vrnila iz Ko-Penhagna, WHO letos “Počitnikovala« samo julija, avgusta pa so se za-Cele ne le resne priprave, temveč tudi ze izvajanje reorganizacije. Pridobljene izkušnje glede vsebine, poteka in strategije reform so zelo zanimive, pravi dr. Mazijeva, saj bodo morda kdaj prišle v Poštev tudi pri nas. Za nas je zelo pomemben srednjeročni sporazum o sodelovanju pri petih prioritetnih zdravstvenih Področjih v naslednjih dveh letih, za katere bomo od WHO dobili tudi nekaj sredstev. Prvo je Preprečevanje samomo-rov, za kar se je deja-ynost, kot pravi dr. Mazijeva, zelo intenzivno začela že lani s prvo mednarodno delavnico na Bledu o preprečevanju samomora. Drugo pomembno področje je zagotavljanje kakovosti storitev v zdravstvu, sledijo Pa pacientu prijazne bolnišnice. Na osnovi sklepov prve nacionalne konference o zdravju je ministrstvo prevzelo financiranje študije na to temo Pri nas. Zanimivo je, da fa strategija v okviru ^HO čedalje bolj pridobiva naziv »bolnišnice za zdravje«, kar pomeni, da naj bi zajela celotno zdravje - telesno, duševno in
socialno. Tu je Se področje natalitete, kjer vemo, da je naravni prirastek v Sloveniji zaskrbljujoče nizek in marsikje v tre-dnu padanja ali že celo negativen, kot krovno in ključno področje pa ostaja promocija zdravja.
Med drugimi prioritetami na področju zdravja v Slovenijia dr. Nina Mazijeva navaja področje zdravja ust in ustne votline. Doslej smo bili namreč bolj osredotočeni na otroke do 12. leta starosti, zdaj pa naj bi prišlo na vrsto odraslo, aktivno prebivalstvo in ostareli, ki imajo v ustih marsikdaj pravo »katastrofo«. Pomembna je tudi zdrava prehrana, ki jo »Caka« ureditev zakonodaje, in promocija zdravega načina življenja. Zanimivi področji, ki za dr. Mazijevo pomeni tudi osebni izziv, sta šport in zdravje. Nič manj pozornosti ne zasluzi zdravstveno varstvo zaposlenih, kjer že nekaj Časa potekajo reforme, ki naj bi se v doglednem Času končale, da bi zaceli
uveljavljati zdravstveno varstvo delavcev po sodobnih evropskih in svetovnih načelih tudi pri nas. Poseben izziv za vso družbo pa so pravice pacientov, zlasti zaradi uvedbe zasebne prakse. WHO je v sodelovanju z Unicefom, Komisijo za varstvo Človekovih pravic in drugimi svetovno priznanimi institucijami oblikovala kodeks pravic pacientov, ki je preveden tudi že pri nas in naj bi ga dobili jeseni. Naloga Urada WHO, ministrstva za zdravstvo, zdravstvene zavarovalnice in Sveta potrošnikov Slovenije pa bo, da se začnejo te pravice izvajati tudi v praksi.
Jeseni bo dokaj pestro tudi v drugih dejavnostih. Slovenska delegacija se bo sredi septembra udeležila zasedanja regionalnega komiteja WHO za Evropo v Jeruzalemu, kjer bo tudi promocija prve evropske ministrske konference o zdravstvenih sistemih v prehodnem obdobju junija prihodnje leto v Ljubljani. Oktobra bo pri nas drugi sestanek Evropskega komiteja za promocijo zdravja, saj namerava WHO vključiti Slovenijo v pilotsko Studijo o tem v Evropi, novembra pa bo v Ljubljani, prav tako v soorganizaciji WHO za Evropo, konferenca o financiranju zdravstvenih sistemov.
Katarina Novak
Decembra bo v Parizu konferenca WHO o zdravju, družbi in alkoholu, katere se bodo udeležili tudi slovenski strokovnjaki. Slovenski zdravstveni minister pa je kot vsestranski strokovnjak in poznavalec zdravstvene, kulturno-socialne in ekonomske problematike alkohola kot časten gost povabljen k aktivnemu sodelovanju v zaključnem delu konference, ko naj bi izoblikovali vsebino pariške deklaracije o vplivu alkohola na zdravje in življenje sodobne družbe.
OBČINE / NEDOREČEN POSTOPEK USTANAVLJANJA
Kako se bo nadaljevala teritorialna členitev
S postopkom se ne strinja niti ustavno sodišče
LJUBLJANA - Slovenski parlament mora že od sa-toih začetkov uvajanja lokalne samouprave in ustanavljanja novih občin poslušati kritike, da postopek ni domišljen. To med drugim dokazuje tudi prebivalstvena, teritorialna, gospodarska in še kakšne druge Vrste »barvitost« 147 novoustanovljenih občin.
Poleg večno nezadovoljnih političnih strank, Li pri tem niso nikoli pozabile poudariti, da si je Za tovrstne spremembe družbenega ustroja treba vzeti več časa, pa s potekom procesa in njegovimi rezultati ni bilo zadovoljno niti ustavno sodisce. Zato je zakonodajalcu naložilo, da mora jasneje opredeliti kriterije in postopke za konstituiranje občin. Na osnovi tega, pa tudi zaradi zahtev po takojšnjih teritorialnih spre-
membah, ki so prihajale iz različnih koncev države (najbolj znan je primer Jezerskega), je parlamentarna komisija za lokalno samoupravo sprožila postopek za zakonsko ureditev ustanavljanja občin ter določanja njihovega območja. Vlada je konec junija pripravila ustrezen zakon, parlamentarna komisija za lokalno samoupravo pa po njegovi obravnavi ugotovila, da je primeren za Čimprejšnjo razpravo v državnem zboru. 2e tedaj je
tudi opozorila, da znajo nekatere predlagane zakonske rešitve, kot na primer vprašanje referenduma, ki bi bil v postopku ustanavljanja občine sicer obvezen, a le posvetovalen, vzbuditi precej nasprotovanj. Enakega mnenja je bil tudi državni svet, ki je še opozoril, da taka interpretacija posvetovalnega referenduma pomeni podrejanje ljudske referendumske volje parlamentarni odločitvi. Državni svetniki so zato predlagali, naj bi bila odločitev državnega zbora v vsakem primeru neposredno vezana na referendumske rezutate. Svoja mnenja in pripombe na predlog zakona so imele
Generalni sekretar WHO dr. Hiroshi Nakajima in vodja evropskega urada dr. Jo Asvall z dr. Mazi in dr. Voljčem
H VARNO V PRVI ŠOLSKI PAN h
Policisti »zasedli« prehode za peščce v bližini šol
LJUBLJANA - Začetek novega šolskega leta spremljajo dejavnosti osveščanja in preventivne vzgoje vseh udeležencev v prometu, da bi se tako povečala njihova lastna varnost, predvsem pa varnost otrok. Prav zato je bilo prvi šolski dan na cestah povečano število policistov, predvsem pri prehodih za pešce v bližini osnovnih šol.
V	včerajšnji akciji je sodelovalo 650 policistov, ki je obravnavalo deset prometnih nesreč, vendar v nobeni od njih ni bil udeležen otrok, nam je povedal Božo Truden, predstavnik za stike z javnostjo na MNZ. Glavni razlogi zanje so bili po besedah g. Trudna prevelika hitrost, prečkanje ceste na mestih, ki temu niso namenjena, in prehitevanje nekaterih voznikov na prehodih za pešce. Velik problem pa predstavlja tudi pomanjkanje parkirnih prostorov v bližini osnovnih sol, tako da so starši marsikje tako rekoč zaparkirali sole. Marko Orožen, predstavnik za stike z javnostjo na UNZ Ljubljana, pa je dejal: »Na območju nase uprave je vse potekalo normalno - policisti so bili na svojih mestih - in nimamo nobenega podatka, da bi se zgodila kakšna nesreča z udeležbo otroka.«
V	naslednjih tednih bo povečan nadzor hitrosti vozil in tudi ukrepi za nadzor voznikov s pomočjo alkotesta. Število otrok, umrlih na slovenskih cestah v tem letu, je sicer v primerjavi z enakim obdobjem lani za dobrih petdeset odstotkov manjše, a osemnajst je še zmeraj previsoka številka. Ena od akcij osveščanja in preventivne vzgoje poteka v sodelovanju med Svetom za preventivo in varnost v prometu, notranjim ministrstvom in Avto-moto zvezo Slovenije. Starše in otroke bodo opozarjali na uporabo otroških varnostnih sedežev, Čelad, varnostnega pasu itd. Na prvi šolski dan pa je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije naslovil prošnjo vsem udeležencem v prometu, naj pomagajo »umiriti strasti, ki so odgovorne za 69 ugaslih življenj otrok in mladostnikov v lanskem letu«.
Bernard Pesjak
do konca avgusta možnost povedati tudi občine.
Do včeraj od parlamentarne komisije Se ni bilo mogoCe izvedeti, koliko pripomb so občine glede na počitniški Cas, ki jim je bil za to dodeljen, sploh posredovale, še manj pa, na katere predlagane zakonske določbe jih leti največ. Vsekakor bo to znano na pojutrišnjem posvetu, ki ga je v ta namen komisija sklicala s predstavniki občin. Nanj so povabljeni tudi predstavniki tistih sredin, ki so že doslej podale predloge za spreminjanje obstoječih območij občin ali ustanavljanje novih. Z dosedanjim odzivom na zakonski pre-
dlog, ki naj bi ga državni zbor prvič obravnaval že konec meseca, Se niso seznanjeni tudi v vladni službi za reformo lokalne samouprave. Od namestnika direktorja te službe mag. Staneta Vlaja je bilo mogoCe izvedeti le to, da misli predlagatelj zakona ne glede na pripombe vztrajati pri opredelitvi posvetovalne vloge referenduma. Glede na dosedanje zahteve nekaterih okolij po spremembi obstoječih občinskih območij pa se bodo zavzemali za take rešitve, ki naj bi tem sredinam to omogočile Se pred dokončnim sprejetjem predlaganega zakona.
Robi Kovšca
ANKETA
Ježki in ledeni čaj za prvošolčke
LJUBLJANA - Včeraj se je začelo novo šolsko leto in nekateri uCenci, prvošolčki, so prvič prestopili šolski prag ter tako stopili na pot k učenosti. Obiskali smo osnovno šolo Ledina in se z nekaterimi pogovarjali o tem, kako so preživeli svoj prvi šolski dan.
Vesna Cervek: »V šolo me je pripeljala mami. Najprej smo šli v razred, kjer smo se pogovarjali, potem pa je tovarišica povedala zgodbico. Iz razreda smo šli v telovadnico, od tam pa so nas peljali na ježka in ledeni čaj.«
Maruška Strah: »V
Soli je bilo prvi dan v redu. Počeli smo cel kup stvari in spoznala sem nove prijateljice. Zdaj grem domov z mamico in babi, ki sta me tudi zjutraj pripeljali v Solo.«
Tomaž Eržen: »Mami in oCi sta me pripeljala v Solo. Tovarišica nam je brala pravljice. Potem smo sli v telovadnico in smo dobili ježke ter ledeni Caj. Dobili smo prtičke s slikicami. Potem smo pa napi-sali na hruške in jabolka svoja imena in jih nalepili ježku na bodice. Vsec mi je v Soli.«
Jernej Grmek: »Dobro je bilo v Soli. Bili smo v telovadnici. Igrali smo se Črnega moža, gnilo jajce, mačka in miško. Potem smo se pa sli obut, da lahko gremo domov.«
Bernard Pesjak, foto: Barbara Reya
LIKOVNA UMETNOST / RETROSPEKTIVA STOJANA BATIČA V MGL
Kiparski opus, porojen iz risbe
Stojan Batič: Friderik in Veronika na konju, 1990, bron, 60 x 57 cm
NA KRATKO
Prostorska slika z Beneškega bienala v galeriji Equma
LJUBLJANA - Do petka bo v galeriji Equma na ogled razstava VSSD, ki je pravzaprav organizirana kot prostorska slika oziroma kot slika v prostoru, ki vzpostavlja relacije do različnih dimenzij prostora. Gre za go-sto-členjeno-mnogotero postavljanje in razstavljane slik, ki zelo različnih podob in tehnik stojijo v mreži druga ob drugi, kot fragmenti, ki skupaj tvorijo in sestavljajo »veliko celoto«, razbito na koščke. V prostorski sliki so vključene slike zelo različnih tehnik, reliefov in materialov, ki so - kot zelo različni materialni in časovni elementi - dokumenti ali »nosilci« duha, razporejeni v kompleksnih odnosih med seboj in v odnosu do prostora in časa. (A. P.)
Vpis abonmaja v SNG Drami
LJUBLJANA - SNG Drama Ljubljana do petka vabi k vpisu abonmaja za sezono 1995/96 vse nove abonente in zamudnike. Abonmaje bodo vpisovah v vpisni pisarni v SNG Drama, Erjavčeva 1 (vhod skozi glavni vhod za gledalce), vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Studentske abonmaje bodo vpisovali od 2. do 7. oktobra. Abonmajski program za sezono 1995/1996 je naslednji: Ivan Cankar - Hlapci (režiser Mile Korun), Anton P. Čehov - Tri sestre (režiserka Meta Hočevar), Sofokles - Filoktet (režiser Paolo Magel-h), Heiner Muller Filoktet (režiser Paolo Magelli), Peter Handke - Ura, ko nismo ničesar vedeh drug o drugem (režiser Ernst M. Binder) in izbirna predstava. (A. P.)
LJUBLJANA - Včeraj so v Mestni galeriji Ljubljana odprh reprospektivni pregled obsežnega opusa enega najvidnejših povojnih slovenskih kiparjev, Stojana Batiča. Retrospektivo, ki je po poletnem razstavnem mrtvilu prva pomembna razstavna novost v prestolnici, so v ustanovi pred včerajšnjo otvoritvijo predstavih tudi na tiskovni konferenci. Na njej sta poleg avtorja o projektu spregovorila tudi direktor Mestne galerije Ljubljana Aleksander Bassin in umetnostna zgodovinarka prof. dr. Spelca Čopič.
Retrospektiva Stojana Batiča je, kot je povedal Aleksander Bassin, naravnana tako k zaznamovanju kiparjeve sedemdesetletnice, kot tudi k siceršnjemu programskemu konceptu Mestne galerije, v kateri želijo vsako leto z obsežno razstavo in bogatim spremnim mono-grafskim katalogom predstaviti izbranega domačega likovnika (tovrstne razstave so stekle lani, in sicer z retrospektivo Tomaža Kržišni-
ka). Začetek ustvarjanja Stojana Batiča, sicer rojenega leta 1925 v Trbovljah, sega v leto 1945, ko se je po osvoboditvi in vrnitvi iz NOB vpisal na kiparski oddelek novoustanovljene ljubljanske likovne akademije. V petdesetih letih je prejel štipendijo za študij v Parizu, kjer je nekaj časa delal pri slovitem postkubističnem kiparju Ossipu Zadkinu (1890 -1967). Kot je povedala avtorica spremne študije v katalogu prof. dr. Spelca Čopič, izhaja Batičeva skulptura iz pripravljalne risbe, njegov raznoliki opus pa sodi med tiste, ki so zaznamovati prehod slovenskega kiparstva iz sociahstičnega realizma na začetku petdesetih let v modernejše trende. Težnje po eksperimentiranju je Batič ohranil skozi celotno ustvarjalno pot.
Batičev opus sestoji iz številnih javnih kipov in spominskih obeležij, posameznih malih plastik in del, tematsko povezanih v števti-ne cikle (med njimi Harlekin, Satiriada, Tragos, Slovenski miti in legende in zlasti Rudarji).
Obsežna razstava, ki bo na ogled do 27. septembra, ponuja širok izbor Batičevih del, ki izhajajo iz javnih muzejskih in drugih ustanov ter iz zbirk zasebnih lastnikov. Dela datirajo v široko časovno obdobje od študija do devetdesetih let. Ob skulpturah monumen-talnejših dimenzij v pritličju galerije ponuja razstava še obsežen izbor plastike intimnejših dimenzij, pri izdelavi katerih je Batič poleg po klasičnih kiparskih materialih posegel tudi po lignitu in steklu. Poleg skulptur je na ogled še izbor grafičnih listov.
Razstavni katalog vsebuje poleg osrednje študije še besediti Aleksandra Bassina in dr. Zorana Kržišnika ter obsežno biografsko in bibliografsko dokumentacijo.
Vojko Urbančič
DVANAJST LIKOVNIH MUZEJEV
Pinacoteca Vaticana
Naslov: Palazzo del Vaticano, 00120 Vatikan; telefon: 0039/6/6983333.
Bogate zbirke vatikanske pinakoteke izhajajo iz nekdanjih naročil papežev, ki so zelo zgodaj ugotoviti, da lahko tudi likovni umetniki oznanjajo božjo slavo, slavo njegovih namestnikov in tudi slavo pomembnih aristokratskih družin, ki so jim ti namestniki pripadati. Pinakoteko so ustanoviti pod pontifikatom Pija IV pred koncem 18. stoletja, v prostore, kjer je še danes na ogled, pa so jo preseliti leta 1932. Ogled pinakoteke je potrebno združiti še z ogledom nekaterih drugih prostorov, ki so zaradi svoje umetniške vrednosti odprti javnosti, predvsem Apparta-menta Borgia s freskami Pinturicchia, Rafaelovih stanz (njegovo Loggio restavrirajo) in Sikstinske kapele z nanovo restavriranimi poslikavami Michelangela in nekaterih drugih slikarjev (Botticelti, Pemgino...). V zbirki Pinaco-tece so med drugimi zastopani Giotto, Era Angelico, Pe-rugino, Melozzo da Forti, Leonardo, Rafael z nekaterimi najbolj znanimi deti, Caravaggio, Reni...
Pinakoteka hrani tudi zadnje delo enega najslavnejših italijanskih visokorenesančnih slikarjev Rafaela Šantlja (1483 - 1520), sliko Spremenjenje na gori (na sliki, 1520). Umbrijski slikar, ki je živel in delal med Firencami in Rimom, kjer je na dvoru Julija II naletel na veliko naklonjenost (za razliko od, denimo, njegovega konkurenta Michelangela, ki je bil z istim papežem v precej težavnejših odnosih), je sliko - najverjetneje ob izdatni pomoči svojih učencev - izdelal za nekega medičejske-ga kardinala za katedralo v Narbonni.	(V. U.)
EVROAGENDA
PARIZ
Louvre
Musee du Louvre, 34 - 36, quai du Louvre, Pariš. Odprto od srede do ponedeljka med 9. in 18. uro, informacije na tel. 0033/1/40205990.
V Louvru bodo ob izrednih stalnih zbirkah kmalu na ogled risbe Charles-Louisa Clerisseauja iz zbirke sanktpeterburškega Ermitaža (22. september -18. december), istočasno pa tudi dragulji civilizacij starega Vzhoda. V letošnjem letu bodo postaviti še razstavo srednjeveških emaj-Inih izdelkov iz Limogesa (27. oktober -22. januar 1996) ter razstavo risb in grafik La reserve (22. november -19. februar 1996). V prvi polovici prihodnjega leta bodo v Louvru na ogled razstave Zlata doba malega portreta, Nove pridobitve ter razstavi Pisanella in Cloueta. (V. U.)
LONDON
Narodna galerija
The National Gallery, Trafalgar Square, London VVC2N 5DN, odprto od ponedeljka do sobote med 10. in 18. uro, nedelja med 14. in 18. uro, informacije na telefon 0044/171/839 3321. Londonska nacionalka bo letošnje leto zaključila z razstavo restavriranih kartonov Agostina Carraccija (25. oktober -14. januar 1996) in razstavo del v lasti ustanove National Trust, ki praznuje stoletnico obstoja (22. november - 10. marec 1996). V prihodnjem letu bodo postaviti razstavo Za impresionizmom, ki bo predstavila pozna Degasova dela in njegovo zbirateljsko dejavnost (22. maj - 26. avgust 1996), razstavo Doma s Consta-blovim Koruznim poljem (14. februar -21. april 1996) ter razstavo Rubensovih krajin (od 17. oktobra 1996). (V. U.)
AMSTERDAM__________________
Van Goghov muzej
Van Gogh Museum, Paulus Potterstraat 7, Amsterdam, odprto vsak dan med 10. in 17, uro, informacije na telefon. 0031/20 570 52 00.
Ob stalni zbirki del Vincenta van Gogha ter nekaterih najpomembnejših impresionistov in postimpresionistov bodo obiskovalci v ustanovi lahko v bližnji prihodnosti (29. september 1995 - 21. maj 1996) videti retrospektivo stik, skulptur in pohištva Franza von Stucka, obsežno razstavo fotografije 19. stoletja, ki jo bodo pripravili v sodelovanju z Rijksmu-seumom (10. februar - 28. april 1996), in (do izteka prve polovice prihodnjega leta) še razstavo Caspar David Friedrich in Phitipp Otto Runge (29. marec - 23. junij 1996). (V. U.)
BENETKE
Palača Grassi
Palazzo Grassi, San Samuele 3231, Venezia. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro, informacije na telefon 0039/41/5231680.
V Fiatovem razstavišču, ki letos zaključuje deseto obletnico delovanja, bo še do 15. oktobra na ogled osrednji del razstave Istovetnost in drugačnost; kratka zgodba o človeškem telesu, ki spremlja letošnji Beneški bienale. Naslednji projekt palače Grassi, v katerem sicer ne pripravljajo veliko razstav, zato pa le najambicioznejše, bo na ogled od predvidoma januarja 1996 do prihodnje jeseni; razstava Grki na zahodu bo za razstavami o Feničanih in Keltih osvetlila širjenje grške civilizacije v Sredozemlju od kretsko mikenske kulture do njenega zatona v rimski državi. (V. U.)
MADRID
MNCARS
Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofia. Santa Isabel 52, Madrid, odprto od ponedeljka do sobote (torek zaprto) med 10. in 21. uro, nedelja med 10. in 14.30 uro, informacije na telefon 0034/1/467 50 62.
Med skorajšnjimi projekti madridskega nacionalnega muzeja modeme umetnosti v preurejeni baročni zgradbi Hospital general de Madrid so retrospektiva Benjamina Palencie (19. september - 27. november), prva retrospektiva Franka Stelle v Španiji (26. september - 9. januar 1996), razstava Saloma, sodobni mit (oktober -januar 1996, točni datumi bodo še določeni) in potujoča razstava Modiglianije-vih del iz zhirke Paula Alexandra (3. oktober - 8. januar 1996). (V. U.)
BUDIMPEITA_____________________
Ludvvigov muzej
Ludvvig Muzeum Budapest, Szegyorgy ter 2, Budapest. Odprto od torka do nedelje med 10. in 18. uro, informacije na telefon 0036/1/175 75 33.
V	muzeju je na ogled izbor iz pomembne zasebne zbirke VViirth (do 24. septembra).
V	bližnji prihodnosti bo muzej svoj program posvetil Douglasu Gordonu, Tracy Mackenna in Juhe Roberts iz Glasgovva (28. september - 29. oktober), retrospektivi slikarja geometrijske abstrakcije Tamasa Konoka (5. oktober - 12. november), stikam Kolumbijke Patricie Ta vera (9. november - 3. december), Pier Paolu Pasoti-niju (9. november -10. december), risbam in objektom Josepha Beuysa (13. december - 28. januar 1996) in stoletnici filma (28. december - 25 februar 1996). (V. U.)
_ RUSIJA
Sibirski rudnik terjal 15 življenj
Predčasna eksplozija min
MOSKVA - V rudniški nesreči v premogovniku Pervomajskaja v sibirskem Kemerovu (Kuzne-cki bazen) je po zadnjih Podatkih izgubilo Življenje 15 rudarjev. Kot je sporočila tiskovna agen-eija Interfax, so eksplodirale rudniške mine, ko rudarji še niso bili v varnih zaklonih. Med nesrečo je bilo v premogovniku 81 rudarjev. Oblasti so že uvedle preiskavo, da n> ugotovile vzroke za nesrečo, ki dokazuje, da so po razpadu nekdanje Sovjetske zveze pozabili na varnost pri delu. Le nekaj ur po nesreči v Kuzne-ekem bazenu se je nekaj podobnega zgodilo v ukrajinskem Doneckem bazenu, kjer pa je življenje izgubila le ena oseba.
VREME / IZJEMNO DEŽEVJE IN SKRAJNI VREMENSKI POJAVI
Monsuni in tajfuni v Indiji in na Filipinih
V tem letnem času bi se moralo vreme že umiriti
. NEW DELHI - Sredi septembra bi se moral jugozahodni monsun na indijski podcelini umiriti. Obeti pa niso najboljši, ker je dežja izredno veliko, tako da so celo blizu New Delhija poplavljene ogromne površine (na sliki AP). Se bolj zaskrbljeni pa so na Filipinih, kjer je otočje dosegel tajfun Nina in na Luzonu povzročil katastrofalne poplave. Najbolj dramatično je ob vznožju ognjenika Pinatubo, kjer so se spet sprožili plazovi vulkanskega pepela. Po izbruhu leta 1991 se pepel in lava še nista oprijela podlage, tako da ju vsako močnejše deževje odnaša v dolino. Vesti o morebitnih žrtvah so pomanjkljive.
ZDA / KRČENJE STROŠKOV
Letalonosilko bo zamenjala nova ladja
VVASHINGTON - Končuje se pomembno obdobje v zgodovini vojaške mornarice. Dnevnik New York Times poroča, da bodo letalonosilko - ladjo, ki je že pol stoletja simbol ameriške vojaške sile - morda kmalu zamenjali z novo ladjo, ki bo lahko v nekaj minutah sprožila 500 raket na zelo oddaljene tarCe, in sicer brez nevarnosti za pilote.
Novo ladjo šele načrtujejo, vendar bi lahko bila nared že Cez pet let, trdijo pri New York Timesu. Problem z letalonosilkami je ta, da stanejo 4,5 milijarde dolarjev, vsako leto pa nadaljnjih 440 milijonov dolarjev. Gradnja raketonosilke prihodnosti bo stala samo 500 milijonov dolarjev, vsako leto pa 50 milijonov dolarjev, kar je seveda lepa razlika, glede na to, da vojaške stroške Čedalje bolj krčijo. Raketonosilka bo baje opremljena z raketami, ki jih bo mogoče uporabiti proti skladiščem orožja in podobnim tarčam - tako kot letala letalonosilke Roosevelt, ki te dni letijo nad Bosno.
Admiral Jeremy Borda, načelnik ameriške mornarice, je bil zaradi krčenja sredstev prisiljen zahtevati »ne predradgo in vsestransko uporabno ladjo, opremljeno s številnimi raketami«.
Nova ladja bo dolga približno 250 metrov, upravljala pa jo bo lahko posadka 20 mož (namesto 5000 na 300 metrov dolgi letalonosilki.) Poleg tega bo raketonosilka za letalonosilke nevarna tako, kot so bile te v 20. letih nevarne za vojne ladje.
1900-1950: evropska kultura I na veliki razstavi v Berlinu !
BERLIN - Berlin in Moskva, zibelki evropske moderne umetnosti in najstrahotnejših pojavov stoletja -nacizma in stalinizma - sta tema velike razstave, ki so jo pripravili v berlinski galeriji Martin Gropius Bau in si jo bo mogoče ogledati do 7. januarja.
Razstava z imenom »Berlin-Mos-kva/Moskva-Berlin, 1900-1950« je nastala po zaslugi sodelovanja berlinske galerije Martin Gropius Bau in ruskih muzejev oziroma galerij, med njimi tudi muzeja Puškin. Na stotine razstavljenih umetnin so posodili muzeji v New Yorku, Washingtonu, kos Angelesu, Parizu, Ziirichu, na Dunaju, v Erevanu, Vladivostoku in Sankt Peterburgu. Pot do razstave je bila dolga in težka, do nje pa pred Padcem berlinskega zidu in koncem
hladne vojne sploh ne bi moglo priti.
Med letoma 1900 in 1950 je Evropa doživela dve svetovni vojni, revolucijo, grozote in genocide, to pa je privedlo tudi do mrzlične dejavnosti na področju umetnosti. Berlin in Moskva sta bila v tem obdobju še bolj kot druga evropska mesta pravi delavnici moderne umetnosti. V Berlinu so nastali ekspresionizem, dadaizem in bauhaus, v Moskvi pa konstruktivizem in avantgardne smeri.
Razstava zajema različna področja, na primer slikarstvo, fotografijo, arhitekturo, kinematografijo ter gledališko, literarno in glasbeno umetnost, razdeljena pa je na Sest časovnih sklopov. Med najslavnejšimi razstavljenimi umetninami so dela Javlenskega, Chagalla, Kan-dinskega in Kirchnerja.
VESOLJSKE RAZISKAVE / NOVA MISIJA
Nemec in Rusa v vesolju
Na vesoljski postaji Mir bo trojica kozmonavtov ostala 135 dni
Moskva -vesoljska
Judja Sojuz TM-22 (na sli-. AP), ki so jo v nedeljo Ustrelili iz ruskega vesoljskega oporišča Bajko-nuii se bo danes spojila z yesoljsko postajo Mir. So-JOz je v zemeljsko orbito Popeljala ruska kozmonavta Jurija Gidzenka in ^orgeja Avdejeva ter nemškega kozmonavta fhomasa Reiterja.
Ta bo z ruskima kole-§orna ostal v orbiti 135 oni, prisostvoval pa bo oktobrski spojitvi z ame-rtškim vesoljskim trajektom. Reiterjeva misija sodi v sklop pobud Evropske vesoljske agen-cJ)e. Z njo bo ruski vesolj-ski program dobil nov 8finančni kisik«, brez katerega bi Rusija le s teža-v° ohranila dosedanjo raven vesoljskih poskusov. Prav finančne težave so fiuse prisilile, da so svoje sodelovanje - za plačilo -Ponudili zahodni Evropi m ZDA, s katerimi imajo ge druge načrte.
KANADA / PO SOBOTNI NESREČI NA ONTARIJSKEM JEZERU
Reševalne ekipe še niso našle hupa letala in članov posadke
Letalce še pogrešajo, možnosti, da so preživeli, pa ni
TORONTO - Reševalne ekipe so v nedeljo prekinile iskanje trupel oziroma razbitin britanskega vojaškega letala, ki je v soboto na letalski reviji v Kanadi strmoglavilo v Ontarijsko jezero. Kanadska policija je sporočila, da so iskanje trupel začasno prekinili, da bi omogočili nadaljevanje prireditve.
Preiskovalci menijo, da sedemčlanska posadka angleškega letala Ni-mrod MR 2 ni preživela, uradno pa letalce še pogrešajo - vsaj dokler ne najdejo trupel. Policijski viri so sporočili, da so bile raziskave v vodah pred Torontom (približno pol milje od obale) doslej neuspešne. Policist George Dee je izjavil, da so med iskanjem na kraju nesreče našli le oblačilo, podobno rdečemu rešilnemu jopiču, vendar ni nujno da pripada enemu od ponesrečencev.
Krajevni mediji so poročali, da so reševalci našli rep in krila letala, o kabini oziroma trupu pa ni sledu. Dee je izjavil, da so reševalci prekinili iskanje ostankov, da bi se lahko revija nadaljevala, iskanje pa bodo nadaljevali pozneje. Zakaj je do nesreče prišlo, še ni znano. Krajevni mediji so poročali, da je eden od štirih motorjev letala mogoče vsesal kako ptico, zaenkrat pa so to le ugibanja.
Predstavnik britanske vojske je na tiskovni konferenci izjavil, da so bili vsi elani posadke izkušeni letalci. Letalo je bilo staro približno 30 let, prihajalo pa je iz škotskega oporišča Kinloss. Očivid-
ci so dejali, da je reaktivec napravil nizek lok, nato pa je bilo videti, kot da so motorji odpovedali, in strmoglavil je v jezero. Nekaj sekund zatem je eksplodiral.
Letalo Nimrod je izvi-dniško letalo, ki ga je v
60. letih zgradilo podjetje British Areospace in ga pri mornarici uporabljajo za iskanje podmornic. Letalo ima navadno posadko trinajstih oseb, za nastop na reviji Cana-dian National Exhibition pa jih je bilo k sreči le se-
dem.
To je že druga nesreCa v šestih letih na tej reviji in šesta v 46 let dolgi zgodovini revije. Leta 1989 sta trčili dve kanadski letali, v nesreči je en pilot umrl, drugi pa se je rešil.
SVET
Torek, 5. septembra 1995
SVETOVNA KONFERENCA O ŽENSKAH V PEKINGU
»Revolucija se je začela«
Otvoritev v znamenju zvenečih besed
PEKING (Reuter, AFP, dpa) - Z veliko slovesnostjo v dvorani na Trgu nebeškega miru v Pekingu se je začela doslej naj večja svetovna konferenca Združenih narodov o ženskah. Hkrati s konferenco se je v pekinškem predmestju zaCel tudi forum mednarodnih nevladnih organizacij. Na Kitajsko je zaradi obeh srečanj prišlo veC kot 30 tisoC udeleženk z vsega sveta.
»Revolucija se je zaCe-la,« je na otvoritveni slovesnosti vodje več kot 180 vladnih delegacij -med njimi so bile tudi pakistanska in bangladeška premierka ter veC prvih dam - nagovorila Gertru-de Mongella, ki vodi konferenco. Na njej naj bi sprejeli dokument o boju proti revščini, bolezni, neupoštevanju in nasilju, ki ogrožajo milijone žensk po vsem svetu, hkrati pa jim onemogočajo enakopraven položaj z moškimi.
Na diskriminacijo in predsodke o ženskah je opozoril kitajski predsednik Jiang Zemin ter po-
zval k spoštovanju in zaščiti žensk.
V imenu generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Galija, ki zaradi bolezni ni prišel v Peking, je zbranim njegovo pismo prebral podsekretar Ismat Kittani. »Zagotoviti pravno in dejansko enakost moških in žensk je najvecji politični projekt 20. stoletja,« je zapisal Gali in se zavzel za večje vključevanje žensk v mirovne misije Združenih narodov. Zenske so bile namreč stoletja izključene iz vlad in družbe, vendar je poudaril, da se njihov položaj zaradi dejavnosti Združenih
narodov kljub vsemu izboljšuje.
Enakost med ženskami in moškimi je bila namreč prvič zapisana že v ustanovni listini Združenih narodov, ki je bila sprejeta leta 1945. OZN je ustanovila komisijo za ženska vprašanja, v 70. letih pa je bila v Mehiki prva konferenca o ženskah, na kateri so sprejeli prvi program. Sredi 70. let je OZN ustanovila poseben sklad za ženske, s katerim financira projekte za zagotavljanje ekonomskih in socialnih pravic žensk. Leta 1979 je bila sprejeta kon-
Na pekinški konferenci ZN in vzporednem nevladnem forumu sodeluje prek 30 tisoč udeleženk (Telefoto: AP)
vencija o odpravi vseh oblik diskriminacije, v 80. letih so o ženskih vprašanjih razpravljali na dveh svetovnih konferencah -leta 1980 v Kobenhavnu in pet let pozneje v Nairo-
biju. Pred dvema letoma je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela pravno neobvezujočo deklaracijo o odpravi nasilja nad ženskami. Na tokratni konferenci pa bo
veC kot 12 tisoC udeleženk, od tega prek štiri tisoC delegatk, do 15. septembra razpravljalo o enakosti, razvoju in miru.
V pekinškem predmestju Huairou, kjer že od
srede poteka srečanje nevladnih organizacij, je približno 150 žensk protestiralo proti trpljenju žensk po svetu - simboh-Cno so prebile policijsko verigo.
NOVICE
Preprečili nov bombni napad v Parizu
PARIZ (Reuter) - Pariški policiji je včeraj uspelo pravočasno odkriti bombo, ki je bila podtaknjena na postaji podzemne železnice. Eksplozivno telo bi moralo eksplodirati ravno v Času, ko je v okolici podzemne železnice veliko učencev, ki se vračajo iz bližnje šole. Francozi, še zlasti Parižani, so upravičeno prestrašeni, saj je bil to že drugi poskus napada na javnem mestu v zadnjem tednu dni. Terorističnih akcij so osumljeni alžirski muslimanski skrajneži.
Belgijci imajo novega obrambnega ministra
BRUSELJ (AFP) - V nedeljo je s položaja belgijskega obrambnega ministra odstopil 46-letni Melchior VVathelet. Vladni predstavnik je včeraj povedal, da bo VVatheleta zamenjal Jean-Pol Pon-celet, vodja parlamentarne skupine krščanskih socialistov. Dosedanji obrambni minister VVathelet bo namreč postal elan Evropskega sodišča v Luksemburgu, ker je junija umrl belgijski sodnik Rene Joliet. VVathelet je postal obrambni minister junija letos, ko je bila sestavljena nova belgijska vlada. Poncelet je bil pred svojo politično kariero raziskovalec jedrske družbe Belgonucleaire. Vladni predstavnik je poudaril, da novi obrambni minister ne bo hkrati namestnik predsednika vlade.
Čečeni so spet napadli rusko vojsko
MOSKVA (Reuter) - V nedeljskem napadu Čečenskih enot na ruske položaje sta bila ubita dva ruska vojaka, pet pa jih je bilo huje ranjenih, so v ponedeljek sporočili s poveljstva ruske vojske v Groznem. Nasilje se po tem, ko so konec junija podpisali sporazum o vračanju orožja Rusom, Se stopnjuje. Čečeni niso zadovoljni z izsiljevanjem ruskih pogajalcev, ki niso pripravljeni privoliti v nic, kar bi spominjalo na Čečensko samostojnost, Rusi pa Čečenskemu vodstvu očitajo nespoštovanje že doseženih in podpisanih sporazumov.
Ira in protestanti
pred podpisom sporazuma
DUBLIN (Reuter) - Včeraj sta se v Dublinu sestala irski zrmanji minister Dick Spring in britanski minister za Severno Irsko sir Patrick Mayhew. Se-sla sta se zaradi sredinega srečanja britanskega ministrskega predsednika Johna Majorja in njegovega irskega kolega Johna Burtona. Major in Burton bosta tudi uradno predlagala ustanovitev mednarodne komisije, ki naj bi nadzirala izročitev orožja Irske republikanske armade in skrajnih protestantskih skupin. Mayhew je takoj po včerajšnjem srečanju iz Dublina odpotoval v Belfast, kjer se je sreCal s prvim človekom Sirni Feina Gerryjem Adamsom.
________________ALŽIRIJA________________
Krvava predvolilna kampanja
Samo v zadnjih dveh dneh so muslimanski skrajneži ubili štiri ljudi
ALŽIR (AFP) - Alžirski skrajneži so v zadnjih 48 urah ubih tri tujce in enega novinarja, sedem ljudi pa ranih. V nedeljo zveCer je podtaknjena bomba eksplodirala v enem najbolj prometnih delov Alžira, pohcija pa je v bližini mesta odkrila tovornjak s kar 500 kilogrami razstrehva. Včeraj je znova počilo, tokrat v predmestju prestolnice. Val terorizma je nedvomno povezan s prihajajočimi volitvami, napovedanimi za 16. november.
Šejk Mahfud Nahnah, vodja alžirskega Hamasa (Telefoto: AP)
Volitvam nasprotujejo predvsem pripadniki Islamske fronte rešitve in opozicijske stranke. V nedeljo je svojo kandidaturo za predsedniški položaj napovedal Šejk Mahfud Nahnah, vodja Hamasa. Predsednik Liamine Zeroual se Se ni odločil, tako da sta za zdaj omembne vredna kandidata za predsedniški položaj le šejk Nahnah, ki zagovarja zmerni islam, in nekdanji premier Malek, ki je napovedal korenite ukrepe v boju proti terorizmu.
»Zaradi številnih terorističnih akcij ni razumno napove-
dovati vohtev,« je včeraj zapisal dnevnik La Tribune, ki poudarja, da bo »barbarska« kampanja nekaterih političnih gibanj pomembno vplivala na odločitev volilcev. Oboroženi pripadniki džihada izvajajo akcije v urbanih- naseljih, s katerimi skušajo Cim bolj prizadeti varnostne sile, Id so spomladi izvedle vrsto akcij proti teroristom. Kljub temu so v večini primerov žrtve terorističnih akcij civilisti. »Izogibam se javnih prostorov in ulic v bližini policijskih postaj. Pazim tudi na vozila, ki jih vozijo tujci. Kmalu se bo začelo
šolsko leto, zato nas skrbi za varnost otrok,« je povedal neki uslužbenec.
V soboto ob zori, le dva dni po samomorilskem atentatu pred policijsko postajo v Alžiru, v katerem je bilo ubitih devet ljudi, več kot sto pa ranjenih, je razneslo tovornjak z eksplozivom: ubitih je bilo šest ljudi, 83 pa ranjenih. Eksplozija je povzročila tudi ogromno materialno škodo, saj je skoraj do tal porušila majhno naselje, v katerem je tudi policijska postaja. V soboto je bil žrtev skrajnežev tudi italijanski državljan Angelo Gavezzoh.
Naslednji dan bi moral eksplodirati tovornjak v Boufa-riku v bližini Alžira, vendar so pripadniki varnostnih sil pravočasno odkrili vozilo s pol tone razstreliva. V nedeljo so atentatorji skušali ubiti tudi ministra za zdravstvo, ki
se je peljal iz Alžira v Ouzou. Ministrov šofer je ubil enega od napadalcev. Isti dan proti večeru so skrajneži v Alžiru ubih dve redovnici, 65-letno Denise Leclerc in 62-letno Je-anne Littejohn, ter Saida Ta-zrouta, novinarja dnevnika Le Matin, ki izhaja v francoščini. Redovnici sta službovali v Alžiriji veC kot 30 let. Do zadnjega napada je prišlo včeraj popoldne, ko je v Birk-hademu v predmestju Alžira
razneslo avtomobil-bombo. Sedem ljudi je bilo ranjenih.
V zadnjih dveh letih so islamski skrajneži ubili že 106 tujcev; čeprav v ponedeljek ni nihče prevzel odgovornosti za zadnje atentate, oblasti sklepajo, da so jih izvedli pripadniki Gie, ki so tujcem že leta 1993 ukazali, naj se izselijo. Na Zahodu priznavajo, da svojih državljanov preprosto ne morejo zaščititi.
______KATALONCI NE PODPIRAJO VEČ VLADAJOČIH SOCIALISTOV________
Španci se utegnejo še letos odpraviti na volišča
Gonzalez je želel voditi vlado do decembra, a domneve, da je sodeloval z oddelki smrti, so to možnost izničile
MADRID - Zdi se, da španska katalonska stranka ni veC pripravljena podpirati vladajočih socialistov, saj si vztrajno prizadeva za drugačno politiko izvedbe nacionalnih volitev. Katalonski voditelj Jordi Pujol je v zadnjih dveh letih za regijo že pridobil znatne koncesije, toda v vladi, ki jo pestijo zahteve baskovskih separatistov, vidi pre-tnjo skorajšnjega spopada.
»Vlada je izgubila kredibilnost,« je dejal Pujol v intervjuju, pri tem pa je o Felipeju Gonzalezu govoril veliko bolj grobo kot doslej. Njegov komentar bo najverjetneje pospešil odločitev katalonske stranke Convergencia i Unio (-CiU), da bi bile splošne volitve še letos. Se nedavno sta se Pujol in Gonzalez zavzemala za to, da bi volitve izvedli marca prihodnje le-
to. Zaradi ravnotežja moči v parlamentu pa se Pujol boji, da bi odločitev CiU vplivala na volilne izide. Da bi ohranjali posebno identiteto regije, so namreč Katalonci vajeni imeti posebne, od nacionalnih neodvisne volitve. Za Pujola pa je osrednja naloga izogniti se izgubi volilnih glasov zaradi škandalov, ki so jih povzročiti socialisti, zato zagovarja strategijo, da bi katalonske volitve namesto spomladi izvedli že novembra in tako Gonzalesu omogočili, da bi nacionalne volitve izpeljal marca 1996 - leto prej kot običajno.
Tako naj bi se volilci odločili, še preden hi primer protiterorističnih osvobodilnih skupin vladi in posredno tudi CiU povzročil še več škode. Gonzalez je namreč želel voditi vlado do decembra, toda domneve, da je sodeloval pri od-
delkih smrti, ki so izvajali operacije proti Eti, in vse večja nestrpnost v konservativnem krilu CiU so to možnost izničile.
»Možnosti za pogajanja ni več,« je dejal Pujol in dodal, da tudi ponudbi o izvedbi katalonskih volitev in o tem, da bi Gonza-leza pustili na miru vsaj do decembra, ko se izteče špansko predsedstvo Evropski uniji, morda nista veC izvedljivi. »Ce to zaradi razpada vlade ne bo mogoče, si ni vredno več prizadevati. Katalonske volitve bomo izvedli po urniku, to je spomladi,« je povedal Pujol, ki pa je znan po tem, da si lahko tudi zelo hitro premisli.
Sporazum izpred dveh let je bil veC kot le podpora Gonzalezu, da bi odpravil recesijo gospodarstva in zagotovil stabilno vlado med španskim predsedovanjem
Evropski uniji. Pujolu je pomenil izhodišče za Cimugodnejše gospodarske in politične koncesije za decentralizacijo, hkrati pa naj bi Katalonija postala vplivna regija. Toda podpora CiU je bila vedno polna nasprotij. Pujol namreč ni naravni zaveznik socialistov, saj je prva Gonzalezova vlada prevzela katalonsko banko, ki jo je ustanovil Pujol, ko je banka leta 1982 bankrotirala. Vlada je Pujola obtoževala nepravilnosti in nekaj Časa je preživel celo v zaporu. Čeprav je bil izpuščen, dogodkov ni nikoli pozabil.
Zdaj se nagiba k desnosredinski Ljudski stranki, vendar se zdi tesnejše povezovanje z njo nemogoče, saj njen vodja Jose Maria Aznar nasprotuje večji regionalni avtonomiji.
Keith Grant / Reuter
SVET
Torek, 5. septembra 1995
15
BOSNA IN HERCEGOVINA
Na Palah se ne vznemiijajo zaradi ultimata
Premier Horis Silajdžić zahteva odločno operacijo Nata
SARAJEVO (Reuter, dpa) - Poveljnik vojske bosanskih Srbov Ratko Mladič je včeraj Združenim narodom ponudil premirje, vendar ni privolil v pogoje, ki so jih zahodni zavezniki zahtevali od njega. Zato vsi pričakujejo, da bo Nato po izteku ulitmata ob 23. uri znova napadel položaje bosanskih Srbov okoli Sarajeva.
____________
Unprofor izvaja stroge varnostne ukrepe (Telefoto: AP)
Predstavniki Nata so izjavili, da mora Mladič, ki je poveljniku ZN poslal pismo s svojimi »pogoji«, nemudoma ukazati umik težkega orožja iz okolice Sarajeva, saj je Zahod na Balkanu »že doživel eno ponižanje preveč«. Kljub temu do devete ure zvečer ni bilo opaziti premikov srbskega težkega orožja, čeprav to za spremembo ni tolklo po ulicah Sarajeva. To ni pomirilo bosanskega premiera Harisa Silajdžiča, ki je izrazil dvom, da se bo udeležil mirovne konference v Ženevi, če Nato ne bo zagotovil varnosti Sarajeva. »Ce letala ne bodo znova napadla srbskih položajev, nam ne osta-

Šibi ■ ovira do mira
BEOGRAD (AFP) -Bosanski Srbi predstavljajo trenutno naj-Vecjo oviro za mimo rešitev bosanske kri-Zei je po dveurnem srečanju s srbskim Predsednikom Miloševičem izjavil evropski mirovni posrednik Carl Bildt. Na vprašanje, ali so bosanski Srbi že prej ovirali mirovni pro-Ces, je Bildt odgovoril: »Največjo oviro Predstavljajo zdaj. Pobro namreč poznajo pogoje in le od njih je odvisno, ali se bo nasilje nadaljevalo aU ne- Upam, da se zavedajo pomembnosti svoje odločitve.«
Sicer pa je Bildt izrazil zadovoljstvo s Pogovori, ki jih je imel s predsednikom Miloševičem: »Bili so konstruktivni in menim, da nam vlivajo določeno mero upanja. Vse je odvisno od političnega in vojaškega vodstva bosanskih Srbov. Upam, da so pripravljeni sprejeti predlagane pogoje in se izogniti novim napadom.«
V PRIČAKOVANJU
Blokada Sarajeva popušča
Sile Združenih narodov po šestih mesecih odprle preskrbovalno pot
SARAJEVO - Za Sarajevčani je dolg in naporen delovni ponedeljek, nebo je mračno, nad glavami se sliSi bučanje Natovih letal, ki mečejo bombe na položaje bosanskih Srbov. V vzhodnem delu mesta vozniki tovornjakov po zaslugi Združenih narodov poskušajo zapustiti Sarajevo po vnovič odprti cesti prek letališča.
»Ta Natova akcija ni dovolj prepričljiva,« je menil vojak bosanske vojske. »Premori med napadi na položaje bosanskih Srbov so veliko daljši kot napadi. Srbi so v tej vojni morilci in bombe ubijajo njih prav tako kot bosansko prebivalstvo,« je Se dejal razočarani vojak.
Kritike na račun Združenih narodov bodo utihnile tisti trenutek, ko bodo Sarajevčani dobili orožje, saj bi bili potem dovolj močni, da bi se sami branili pred napadalci. Naloga Natovega vojaškega načrta v sodelovanju z enotami za hitro posredovanje prejšnjo sredo je bila razbiti srbske položaje okoli Sarajeva. S sedeža ZN
so v petek sporočili, da morajo Srbi najpozneje do ponedeljka umakniti težko orožje, ki je nakopičeno okoli Sarajeva, ter sprejeti načrt o odprtju letališča in nekaterih ključnih cestnih povezav. Ker so Srbi zavlačevali s sprejetjem pogojev, vlada v Sarajevu in zahodne sile pa izrazile dvom, da lahko Nato izsib srbsko privolitev v te pogoje, se je Severnoatlantska zveza začela pogovarjati v jeziku, ki je Srbom najrazumljivejsi.
Bosanski zunanji minister Muhamed Sačirbegović je v nedeljo opozoril, da se vlada iz Sarajeva ne bo udeležila mirovnih pogajanj v Ženevi, če se bosanski Srbi ne bodo do petka sestali s
predstavniki Nata, ZN pa morajo poskrbeti za razbitje srbskega obroča okoli Sarajeva. ZN so zbudili upanje Sarajevčanov z odprtjem »modre ceste«, ki so jo poimenovali po barvi svojih čelad in zagotavlja varen izhod iz mesta. Približno 70 tovornjakov, ki so jih Srbi v ponedeljek zadrževali pred vzhodnim območjem, Do-brinjo, 'je čakalo na priložnost, da bodo lahko krenili na pot in pomagali pomoči potrebnemu prebivalstvu. V spremstvu pripadnikov ZN je ob osmi uri krenilo na pot prvih dvajset tovamjakov.
V nedeljo so se razmere umirile, saj se je ZN prvič po marcu posrečilo odpreti »modro cesto«. Združeni narodi so pred tem Srbe večkrat uradno zaprosili, naj privolijo v odprtje cestne povezave, vendar je srbsko vodstvo pobudo v znanem slogu zavrnilo.
Kurt Schork/ Reuter
ne drugega kot bojkot petkovega sestanka,« je izjavil Silajdžić. »Zagotavljam vam, da v položaju, ko z orožjem merijo na nas, ne moremo nadaljevati mirovnih po-
gajanj. Zelo mi je žal, ker izgubljamo trenutek, ki bi lahko prinesel mir... Ce ga želimo zares doseči, mora Nato svojo operacijo izvesti stoodstotno.«
Takoj za tem sta dva lovca Severnoatlantske zveze nizko preletela poveljstvo bosanskih Srbov. Pri tem sta izstrelila najmanj eno raketo, kar pa je bilo le nekaj ur pred iztekom ultimata
precej teatralična poteza. Poznavalci menijo, da sta najverjetneje skuSala določiti položaj sestreljenih francoskih pilotov. Zato ni bilo čutiti panike med Srbi, ki so si na televiziji Pale v miru ogledali film Caj za dva. Vendar bodo morda konec zamudili, saj je generalni sekretar združenih narodov Butros Gali uradno odobril nadaljevanje operacije.
General Mladić odgovarja na zahteve Združenih narodov
BEOGRAD (Reuter) - Vojaški poveljnik bosanskih Srbov general Ratko Mladič je poveljniku sil ZN generalu Bernardu Janvierju poslal pismo in osnutek sporazuma, v katerem Srbi odgovarjajo na Janvierjeve zahteve, ki bi jih srbska stran morala izpolniti, da bi zveza Nato prenehala obstreljevati srbske položaje.
Vsebina pisma:
V	odgovor na vaše pismo s 30. avgusta vas obveščam o naslednjem:
1.	Vojska bosanskih Srbov ne namerava izvajati vojaških akcij, ki bi ogrožale mesta Sarajevo, Bihač, Tuzlo in Gomžde, razen v primeru samoobrambe. Vsa zagotovila pa bomo v trenutku napada katerekoli druge strani šteli kot neveljavna.
2.	V osnovi soglašam z umikom težkega orožja iz varovanega območja Sarajeva, to pa morajo storiti vse strani, pod pogoji, ki bodo ustrezali vsem stranem. Strinjam se, da takšni ukrepi na območju Sarajeva zagotavljajo varnost civilnemu prebivalstvu vseh strani, da z umikom težkega orožja ne bo pridobila nobena stran in da s tem ne bo prišlo do spremembe ravnotežja moči.
3.	Zahtevam takojšnjo in popolno ustavitev vseh sovražnih aktivnosti na celotnem ozemlju nekdanje Bosne in Hercegovine.
4.	Pričakujem, da boste pripravili srečanje med poveljniki vseh sprtih strani, na katerem se bomo natančno dogovorili o vseh določilih sporazuma.
V	vmesnem času vojska Republike Srbske zagotavlja vsem pripadnikom Unproforja in človekoljubnih organizacij, da lahko pod že dogovorjenimi pogoji uporabljajo cestno povezavo med Kiseljakom, Ilidžo in Sarajevom.
Na omenjenem srečanju bodo vsi poveljniki sprtih strani pregledali vse doslej podpisane spo-
razume, ki zadevajo območje Samjeva, vključno s sporazumom o uporabi sarajevskega letališča, ter jih tam, kjer bo treba, tudi revidirali.
5. Zahtevam, da na ozemlju Republike Srbske nemudoma ustavite vojaške opemcije zveze Nato in enot za hitro posredovanje (RRF).
General Ratko Mladič
Sporazum med generaloma Janvietjem in Mladićem:
1.	Zveza Nato in RRF bodo nemudoma prenehale z vsemi vojaškimi aktivnostmi, ki so usmerjene zoper Republiko Srbsko.
2.	Poveljnika Unproforja v Zagrebu in Sarajevu bosta pripmvila srečanje vseh v vojno vpletenih stmni z namenom:
a.] sklenitve sporazuma o ustavitvi vseh sovražnosti,
bj sklenitve sporazuma, ki bi določil vse medsebojne obveznosti, ki izhajajo iz statusa varovanih območij in zaščite civilnega prebivalstva, v skladu z ženevskimi konvencijami iz Ida 1949,
c.) sklenitve sporazuma med vsemi v vojno vpletenimi stranmi o umiku težkega orožja iz varovanega območja Sarajeva.
3.	Vojska Republike Srbske tudi do začetka mirovnih pogajanj ne namemva izvajati vojaških akcij na Sarajevo, Tuzlo, Gomžde in BihaC, razen v primem samoobmmbe.
4.	V preiskavo o incidentu na Markalah (kjer je bilo 28. avgusta v bombnem napadu ubitih 37 ljudi) momjo biti vključeni balistični vojaški strokovnjaki vseh držav članic Varnostnega sveta in strokovnjaki vseh v vojno vpletenih strani.
5.	Spomzum začne veljati s podpisom.
General Janvier:	General Mladič:
GRČIJA
Želje po tesnejših povezavah
Atene ponujajo pomoč za gradnjo infrastrukture v Romuniji in Bolgariji
ATENE - Pretekli teden so se v grškem mestu Janina sestali zunanji ministri Grčije, Romunije in Bolgarije, da bi resili romunsko-bolgarsko nesoglasje o lokaciji mostu čez reko Donavo.
Atene so v vlogi posrednika skušale doseči čimprejšnje soglasje Sofije in Bukarešte o lokaciji mostu, ki bo osrednjo Evropo povezoval z vzhodom in tako olajšal dostop grških izdelkov na severnoevropske trge. Grške oblasti menijo, da bo nova povezava verjetno pospešila razvoj severnih grških regij, predvsem Trakije in Makedonije. Analitiki menijo, da bo grški zunanji minister Kar-los Papuljas skušal prepričati svoja ministrska kolega, bolgarskega zunanjega ministra Georgija Prinskega in romunskega zunanjega ministra Teodorja Melenescuja, naj podata pobudo za odpravo ukrepov proti Srbiji, ki je v dobrih odnosih z vsemi tremi državami. Glavna tema srečanja naj bi bila gradnja mostu, projekta EU, ki naj bi omogočil povezavo zahodne
Evrope z vzhodnoevropskimi državami, Turčijo in Bližnjim vzhodom. Pri projektu gradnje mostu čez reko Donavo pa se je zataknilo že na začetku, in sicer zaradi razhajajočih se mnenj Romunije in Bolgarije o lokaciji mostu. Bolgarija Zeli zgraditi most med bolgarskim pristaniščem Vidin in romunskim mestom Calfat, medtem ko Romunija zagovarja povezavo, ki je bližje Cmemu morju, med krajema Tumu-Maguerele in Ni-kropolom na bolgarski strani. Zdaj obe državi povezuje le en, prometno zelo obremenjen most čez reko Donavo.
Grčija je kot posrednica ponudila pomoč razvijajočima se balkanskima državama pri zbiranju denarja za gradnjo mostu, pri čemer naj bi posojila omogočile mednarodne institucije, kot je Evropska investi-
cijska banka. Močno povečan promet po bolgarskih in romunskih cestah je povzročil, da so grški prevozniki podražili prevoz blaga in pritisnili na vlado, naj kaj ukrene. Grške oblasti menijo, da bo novi most pripomogel k odpravi prometnih zamaškov.
Grška prizadevanja pa segajo veliko dlje. Grška gradbena podjetja namreč želijo sodelovati pri gradnji cest in telekomunikacijskih povezav na Balkanu, zato so bili na sobotno srečanje povabljeni tudi predstavniki grških bank, državnih korporacij ter večjih gradbenih in telekomunikacijskih podjetij. »Naše podjetje si zelo prizadeva za sodelovanje pri teh projektih. To srečanje pa je še dodatno okrepilo vezi in nekoliko olajšalo pristop podjetjem,« pravi Costas Sarantopu-los, predsednik večjega gradbenega podjetja Sarantopulos SA, ki trenutno sodeluje pri gradnji albanskih cest.
Dina Kyria Kidou / Reuter
Z—
NOVICE
Kinkel: ukrepi proti Iraku ostajajo
BONN (dpa) - Nemški zunanji minister Klaus Kinkel po zadnjih »strah zbujajočih« informacijah o biološkem in kemičnem orožju v Iraku ne vidi možnosti za odpravo ukrepov proti Iraku v bližnji prihodnosti. Po včerajšnjem srečanju s posebnim odposlancem Združenih narodov Rolfom Ekeusom je Kinkel od Bagdada zahteval »absolutna zagotovila«, da je vse biološko in kemično orožje uničeno. Ekeus je Kinkla obvestil o izjavah Huseina Kamila Hasana, Sadamo-vega zeta, ki je pobegnil v Jordanijo. Husein Kamil je namreC Rolfu Ekeusu posredoval nove podrobnosti o baški proizvodnji biološkega orožja. Ekeus je potrdil, da še ni jasno, ah je Irak uničil vse biološko orožje, verodostojnost iraških izjav pa se je zaradi novih poročil o dejanskem obsegu baške proizvodnje biološkega in kemičnega orožja zelo zmanjšala.
V Kašmirju razneslo avtomobil bombo
Muslimanski separatisti so v središču Srinagarja sprožili avtomobil-bombo in pri tem ubili trinajst ljudi
Avtomobil bomba je bil namenjen indijskim vojakom oj neko bai>KO
NEW DELHI (dpa) - V eksploziji avtomobila bombe v središču kašmbskega poletnega glavnega mesta Sri-nagar je umrlo dvanajst, hudo poškodovanih pa je bilo pribhžno 25 ljudi. Eksplozija je bila tako močna, da je bilo poškodovanih najmanj dvajset trgovin in številni avtomobib. Odgovornost za napad so prevzeli islamski skrajneži iz organizacije Hezbolah. Pred najbolj znanim hotelom v mestu je opoldne razneslo granato, pol ure pozneje pa je bilo sbšati eksplozijo bombe. Ni še jasno, ah je razneslo en avtomobil bombo ah dva. Med prebivalstvom je izbruhnila panika, ker se ljudje bojijo, da se bo indijska vojska zaradi napada krvavo maščevala. Muslimanske separatistične organizacije in indijska vojska se na tem območju vedno znova spopadajo, samo v zadnjih osemnajstih mesecih pa je v spopadih umrlo več kot štiri tisoč ljudi. VeC kot sto različnih skupin se v Kašmirju bori za neodvisnost ah priključitev k Pakistanu.
Tamilski tigri napadli oporišče na Jaffni
KOLOMBO (Reuter) - Tamilski tigri so včeraj izvedli napad na letalsko oporišče Palah, največje oporišče šrilanške vojske na polotoku Jaffna, ki ga v večini nadzorujejo uporniki. Vojaški viri poročajo, da sta bila v napadu ubita en policist in neki civilni uslužbenec, enajst ljudi pa je bilo ranjenih. Letališke stavbe in letala na srečo niso bili poškodovani. Sedež vojaških sil v Kolombu je sicer potrdil novico o napadu, ni pa hotel sporočiti podrobnosti. V zadnjih tednih so se spopadi spet stopnjevali, številni vojaško-politični analitiki pa menijo, da se vladne sile pripravljajo na ključno ofenzivo, katere cilj je zavzeti glavno oporišče upornikov - mesto Jaffna. Tamilski tigri se bojujejo za neodvisnost že od leta 1983, od tedaj do danes pa je bilo v spopadih s šrilanškimi oboroženimi silami ubitih že več kot 50 tisoč ljudi.
HAVAJI / AMERIŠKI PREDSEDNIK CLINTON ZA PRELOŽITEV JEDRSKIH POSKUSOV
Francija
naj počaka
Greenpeace se še ni predal
VVELLINGTON (Reuter, AFP) - Ameriški predsednik Clinton je pozval Francijo, naj v času njegove navzočnosti na Havajih, na proslavi konca druge svetovne vojne, ne izvede nobenega od načrtovanih jedrskih poskusov. Zahteva ameriškega predsednika ima posebno težo, saj je Francija potrebno opremo in jedrski material za vse izvedene jedrske poskuse v Južnem Pacifiku doslej prevažala prek ameriškega ozemlja.
Po zaplenitvi treh pro-testniških plovil v petek nasprotniki jedrskih poskusov v Južnem Pacifiku načrtujejo nove akcije, ki naj bi preprečile načrtovane poskuse. Aktivist Greenpeacea Timoty Atkins je izjavil, da bodo ladje zaplule v vode, ki jih je Francija razglasila za prepovedano območje, in se pri tem sklicevale na pravico neškodljivega preho-
228
Ul
... milijard francoskih frankov je po preteku prvega polletja znašal francoski proračunski primanjkljaj. Konec junija leta 1994 je ta znašal 159 milijard frankov, kar je 69 milijard manj kot letos. Te podatke je francosko finančno ministrstvo posredovalo včeraj v Parizu. Povečanje proračunskega primanjkljaja strokovnjaki razlagajo predvsem z zmanjšanjem dohodkov od lastninjenja. Francoski premier Alain Juppe je verjetno tudi zato zavrnil povečanje plač uradnikov v letu 1996. Tudi nakazilo 12, 5 milijarde francoskih frankov, ki jih je vlada kot podporo obljubila Francoskemu zavodu za socialno zavarovanje (UNEDIC), je vlada v Parizu preložila, (dpa)
OSREDNJA AFRIKA
Begunska kriza se zaostruje
Tudi Tanzanija se hoče znebiti ruandskih in burundijskih beguncev
DAR ES SALAAM - Sadako Ogata, visoka komisarka ZN za begunce, se znova sooča z vprašanjem reševanja krize ruandskih in burundskih beguncev, saj so tokrat tanzanijske oblasti namignile, da jih bodo s silo pregnale s svojega ozemlja. Ogatova se je o tem pogovarjala z voditelji agencij ZN v Dar es Salaamu in tanzanijskimi vladnimi predstavniki.
»Želimo, da mednarodna skupnost ukrene vse potrebno, da se bodo begunci čim prej vrnili na svoje domove,« je dejal tanzanijski obrambni minister Abdulrahman Kina-na, potem ko se je sestal z Ogatovo. Ministrski predsednik Cleopa Msuja je v pogo-vom z Ogatovo poudaril, da Tanzanija ne namerava vno-
vič odpreti svojih meja za ruandske in bunmdske begunce, zagrozil pa je tudi, da bo Tanzanija ukrepala podobno kot Zaire, H je prejšnji mesec izgnal pribhžno 15 tisoč beguncev. »Upam, da ne bomo prisiljeni k temu, da bi mora-li uporabiti nasilne metode,« je dodal Msuja.
Po besedah vladnih pred-
stavnikov Tanzanija ne more več skrbeti za 712 tisoč mandskih in burundskih beguncev, ki so nastanjeni v begunskih taboriščih na zahodu države. Tanzanija obtožuje begunce za številne prestopke in celo umore 80 Tanzanijcev, zato je marca zaprla vse meje z Ruando in Burundijem. Nekateri evropski diplomati in predstavniki ZN menijo, da bi bila organizirana prisilna vrnitev beguncev edina možnost, da bi se ti resnično vrnili na svoje domove.
MattBigg/Reuter
da. Mlačnost odziva novozelandskega predsednika vlade Jima Bolge-rja na petkovo akcijo francoskih mornariških komandosov je osupnila vodstvo Greenpeacea. Ta je izjavil, da so aktivisti te organizacije sami izzvali posredovanje francoskih vojaških oblasti, in pozval lastnike zasebnih plovil, naj se ne priključijo nameravanim protestom, ker »bodo s tem kršili pravo ter bili na milost in nemilost izpostavljeni francoskim oblastem«. Temperaturo je v nedeljo dvignila tudi domnevna novica o izvršenem jedrskem poskusu v Francoski Polineziji. Posadka novozelandske ladje je v bližini francoskega jedrskega poligona v Južnem Pacifiku po hi-drofonu zaznala nekaj, kar bi lahko bilo podzemna jedrska eksplozija, vendar je tiskovni predstavnik francoskih obo-
V Papeetu na Tahitiju se vrstijo protijedrski protesti (Telefoto: AP)
NEMCI SO VODILNI JEDRSKI STROKOVNJAKI
Razstavljanje reaktorjev -posel 21. stoletja
Terence Gallagher / Reuter
GUNDREMMINGEN - Se nikoh si nihče ni upal razstaviti tako velikega jedrskega reaktorja kot nemški strokovnjaki. S tem so si zagotovili vodilno mesto v dejavnosti, v kateri naj bi se v prihodnosti obračale ogromne vsote denarja. Poleg tega, da so drzni, pa opravljajo svoje delo tudi dosti hitreje in ceneje kot strokovnjaki iz drugih držav.
Ker se čedalje manj držav odloča za gradnjo novih reaktorjev, bi po mnenju strokovnjakov v prihodnosti utegnili doživeti razcvet nove veje gospodarstva: razstavljanja reaktorjev. Skupina, v kateri so strokovnjaki iz več podjetij, kot sta na primer Noel GmbH in NIS frigenieur-geseUschaft mbH, trenutno dela na 250-megavatnem reaktorju pri Gun-dremmingenu na Bavarskem. Manjše reaktorje so razstavljali že prej, in sicer predvsem v ZDA, vendar se še nihče ni lotil tako zahtevnega projekta, kot je nemški. Razstaviti morajo namreč reaktor, ki je bil leta 1966, ko so ga zgradih, največji na svetu. »Elektrarne si prizadevamo preurediti, tako da bi bile primerne za drugačne projekte. Ne manjka nam ne denarja ne znanja,« pravi vodja projekta Norbert Eickel-pasch. »Radi pa bi tudi pokazali, da jedrski reaktorji niso le razvaline, ki iznakazijo pokrajino za vedno.« Podjetji Noel in NIS pravkar dokončujeta svoje delo v zapuščenem poslopju v Niederaichbachu na Bavarskem, kjer je nedavno še domoval stomegavaten jedrski reaktor. Morda se bodo v nekaj letih lotih tudi sedemstomegavatnega reaktorja v VVuergassnu v osrednji Nemčiji.
Gundremmingen A so zaprli po nesreči leta 1977, pri kateri je v stavbo ušla radioaktivna para. Reaktor so začeli razstavljati leta 1983,
delo pa nameravajo končati v dveh ali treh letih. Stroške prenove, ki znašajo tristo milijonov nemških mark, krijeta lastnika, RWE AG in Bayemwerk AG, in sicer večinoma iz lastnih rezerv. K projektu, ki po njenem mnenju predstavlja model za izvajanje omenjenih del na drugih reaktorjih, je Evropska unija prispevala deset milijonov mark.
Pričakujejo, da se bo radioaktivnih odpadkov iz Gundremminge-na A, ki jih nameravajo odpeljati na posebno odlagališče v Morslebnu v severni Nemčiji, nabralo za tri tisoč dvestolitrskih sodov, medtem ko, so najbolj radioaktivne dele reaktorja že pred več kot desetimi leti poslali v vnovično predelavo. S postopkom, ki so ga strokovnjaki razvih, skušajo čim bolj zmanjšati količino odpadkov, ki jih bodo morali za vedno spraviti na varno. »Predelava odpadkov ni pomembna le iz tehničnih razlogov, temveč tudi iz finančnih, saj so stroški skladiščenja visoki,« pravi Eickelpasch. Parne generatorje najprej zamrznejo, da bi upočasnili pretok nevtronov in zaščitili delavce, nato pa jih razžagajo v manjše kose, primerne za skladiščenje. S kovinskih delov s kislino očistijo radioaktivni prah, ki ga nato shranijo na odlagališčih. Za delo v jedru reaktorja, ki je napolnjeno z vodo, so razvih posebne žepne svetilke, napolnjene s plazmo, s katerimi lahko delajo v globini do desetih metrov. Seveda so uvedli stroge varnostne ukrepe, celoten projekt pa nadzorujejo vladni inšpektorji. Po Eickelpaschevih besedah so delavci izpostavljeni največ desetim odstotkom uradno dovoljene količine sevanja, kar je pribhžno enako sevanju, ki mu je izpostavljen poklicni pilot letala. Do zdaj pri delu ni bilo še nobene nesreče, pa tudi
protestov protijedrsko usmerjenih skupin ne.
Tudi Velika Britanija vse bolj razmišlja o razstavljanju reaktorjev, vendar načrtuje zaprtje neuporabnih reaktorjev za dobo 135 let, preden bi se z njimi začeli ukvarjati. Stroške tega projekta ocenjujejo na nekaj milijard funtov. Lastniki starih reaktorjev upajo, da jim bo uspelo prostor, kjer stojijo ti velikani, pripraviti za morebitno postavitev reaktorjev nove generacije, kot jih razvijata Siemens AG in Frama-tome S. A. iz Francije.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) predvideva, da bodo do leta 2000 zaprli 125 jedrskih reaktorjev, ki so začeli delovati v šestdesetih in sedemdesetih letih. V Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji in Veliki Britaniji so jih iz ekonomskih, organizacijskih ali tehničnih razlogov zaprli že najmanj trideset.
Najpomembnejša reaktorja, ki se ju nameravajo Nemci lotiti v naslednjih desetih letih, stojita v Greifsvvaldu in Rheinsbergu, opremljena pa sta s sovjetsko tehnologijo. Poleg tega nemška podjetja mikajo še večji projekti na Vzhodu, vendar jim na poti stojijo ogromne tehnične in finančne prepreke. Evropska unija je Ukrajini odobrila pomoč v višini sedemsto milijonov dolarjev, vendar pod pogojem, da zapre černobilske reaktorje. Za zaprtje starih in postavitev varnejših reaktorjev pa bi Ukrajina potrebovala štiri milijarde dolarjev. Poleg tega bi »čiščenje« drugih jedrskih reaktorjev na območju nekdanje Sovjetske zveze požrlo nove milijarde. Nemškim strokovnjakom pa izkušnje pri razstavljanju reaktorjev, kot je černobilski, tako ah tako ne bi dosti pomagale, saj so ti grajeni popolnoma drugače.
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA V FLUSHING MEADOVVU
NOVICE
Seleševa nadaljuje »pohod« proti vrhu
V osmini finala Je odpravila Huberjevo -Aranixa Sanchez med gledalci - Becker že v četrtfinalu
NEW YORK - V osmini finala Zenskega dela odprtega teniškega prvenstva ZDA v Flushing Meactowu pri New Yorku se je od nadaljne-ga tekmovanja poslovila tretja nosilka in lanska zmagovalka turnirja Španka Arantxa Sanchez Vicario. Nekoliko presenetljivo jo je z 1:6, 6:4 in 6:4 izločila Američanka Mary Joe Fernandez. Presenečenje je tudi zmaga Američanke Amy Frazier nad Belorusinjo Natašo Zverevo, uvrstitev v četrtfinale pa sta si brez težav zagotovili Nemka Stefh Graf in Argentinka Gabriela Sabatini. Tudi Monika Seleš proti Hu-berjevi ni imela večjih Problemov in je že med osmerico najboljših. Presenetljiva je tudi zmaga
Nizozemke Brende Schultz - Mc Carthy, ki je izločila 7. nosilko, Japonko Kimiko Date.
Moški so igrali preostala srečanja 3. kroga in zaceli s srečanji osmine finala, kamor sta se med drugimi po pričakovanju uvrstila drugi in tretji igralec sveta American Pete Sampras in Avstrijec Thomas Muster, v ostalih dvobojih pa tudi tokrat ni manjkalo presenečenj. Najbolj borbeno je bilo srečanje med 119. igralcem s svetovne lestvice Avstralcem Michaelom Tebuttom in 12. nosilcem Nizozemcem Richardom Krajičkom. Na koncu je po petih nizih s 6:3, 3:6, 6:7 (5), 7:6 (4) in 7:6 (4) zmagal Avstralec.
Med osmerico pa je že Boris Becker, ki je po ze-
lo izenačenem prvem setu v nadaljevanju strl odpor Švicarja Marca Ros-seta.
Izidi: moSki - 3. krog:
Michael Stich (Nem, 8) -Scott Draper (Avs) 6:3, 6:0, 6:3, Todd Martin (ZDA, 15) - Mauricio Ha-dad (Kol) 6:2, 6:1, 6:4, Thomas Muster (Avt, 3) -Francisco Clavet (Spa) 0:6, 6:4, 6:3, 7:5, Byron Black (Zim) - Jonas Bjorkman (Sve) 6:3, 7:6 (5), 6:1, Jim Courier (ZDA, 14) - Kenneth Carlsen (Dan) 6:3, 6:4, 6:2, Pete Sampras (ZDA, 2) - Mark Philippoussis (Avs) 6:7 (5), 7:5, 7:5, 6:3, Michael Tebbutt (Avs) - Richard Krajicek (Niz, 12) 6:3, 3:6, 6:7 (5), 7:6 (4), 7:6 (4), Michael Chang (ZDA, 5) - Todd VVoodbridge (Avs) 6:3,
Mary Joe Fernandez je izločila lansko zmagovalko (AP)
6:2, 6:0; osmina finala: Boris Becker (Nem, 4) -Marc Rosset (švi, 13) 7:6 (7:4), 6:3, 6:3; ženske -osmina finala: Gabriela Sabatini (Arg, 9) - Martina Hingis (Svi) 6:2, 6:4, Steffi Graf (Nem, 1) -Chanda Rubin (ZDA) 6:2, 6:2, Amy Frazier (ZDA) - Nataša Zvereva (Blr, 12) 6:4, 4:6, 6:3,
Mary Joe Fernandez (ZDA, 14) - Aranbca Sanchez Vicario (Spa, 3) 1:6, 6:4, 6:4, Brenda Schultz-McCarthy (Niz, 16) - Kimiko Date (Jap, 7) 7:5, 3:6, 6:2, Monika Seleš (ZDA, 2) - Anke Huber (Nem, 11) 6:1, 6:4, Jana Novotna (Ceš, 5) - Katarina Studenikova (Sik) 6:4, 6:2.
KOLESARSTVO / V 2. ETAPI DIRKE PO ŠPANIJI
Novinec Pianegonda dobil etapo in prevzel vodstvo
SANTANDER - Italijanski kolesar Gianluca Pianegonda je presenetljivo dobil 223 km dolgo 2. etapo vuelte od San Asensia do Santanderja in tudi oblekel rumeno majico vodilnega v skupni uvrstitvi. 26-letni Pianegonda je včeraj dosegel svojo prvo veliko zmago v prvem letu med profesionalci. Na cilju je bil razumljivo izreno zadovoljen. »Ta zmaga mi veliko pomeni. Nekajkrat sem poskušal pobegniti in na koncu so se moja prizadevanja obrestovala,« je dejal. Manj zadovoljen je bil Laurent Jalabert, ki je vec kot 60 kilometrov vozil povsem sam in si nabral dobri dve minuti in pol prednosti. Toda vodstvo njegove ekipe mu je nato posredovalo napačno razliko v Času in zahtevalo, od njega, da se ustavi in poCaka glavnino, ki ga je ujela pred Santanderjem. Tam je pobegnilo 17 kolesarjev, med katerimi je bil Pianegonda najmočnejši.
Vrstni red 2. etape (San Asensio - Santander, 223 km): 1. Pianegonda (Ita, Polti) 6 ur 12 minut, 32 sekund; 2. Ro-drigues (Por) +13; 3. Dietz (Nem); 4. Mauri (Spa); 5. Garcia (Spa) isti Cas itd.
Skupni vrstni red: 1. Pianegonda 12.3:23; 2. Olano (Spa) +18; 3. Rodrigues (Por) +21 itd.
Portugalska - Severna Irska 1:1
PORTO - V kvalifikacijski tekmi 6. skupine za nastop na sklepnem delu evropskega nogometnega prvenstva sta Portugalska in Severna Irska igrali neodločeno 1:1 (0:0). Za Portugalce je bil v 2. minuti uspešen Do-mingos, že v 31. minuti pa je izenačil Hughes.
Vrstni red 6. skupine: Portugalska 19, Irska 14, Avstrija 12, Severna Irska 11, Latvija 9, Liechtenstein 1. Jutri: Avstrija - Irska, Latvija - Liechtenstein.
V Avstriji vodi Rapid Dunaj, Salzburg z novim trenerjem
DUNAJ /SALZBURG - Avstrijsko nogometno prvenstvo je v polnem teku, po šestih kolih pa vodi dunajski Rapid s točko prednosti pred lanskoletnim viceprvakom Sturmom iz Gradca in dvema točkama pred lanskoletnim prvakom Austrio Salzburg. Ta je v šestem kolu prvič nastopila (in zmagala) pod vodstvom novega trenerja Stessla, potem ko je moštvo zaradi nesoglasij z nekaterimi vodilnimi igralci čez noC zapustil dolgoletni hrvaški trener Oto BariC. BariC se bo po lastni izjavi po vsej verjetnosti vrnil na Hrvaško, kjer naj bi prevzel vodilno pozicijo pri vodenju reprezentance. Pozitivno presenečenje dosedanjega prvenstva sta oba novinca - GAK iz Gradca in Ried. Ried je k v prvi tekmi premagal Rapid (2:1) in tokrat remiziral z večkratnim prvakom Austria Drmaj, GAK pa med drugim FC Tirol kar s 3:0. Se brez točke je Vonvarts Steyr. (Ivan Lukan)
Rezultati 6. kola: Sturm Gradec - FC Tirol 2:0, SV Casino Salzburg - GAK 2:1, LASK - Vorvvarts Steyr 1:0, SV Ried - Austria Dunaj 0:0, Rapid Dunaj - Ad-mira/Wacker 1:1.
Lestvica: 1. Rapid Dunaj 13, 2. Sturm Gradec 12, 3. SV Casino Salzburg 11, 4. FC Tirol 9, 5. GAK 9, 6. LASK 9, 7. Austria Dunaj 7, 8. Admira/VVacker 7, 9. SV Ried 7,10. Vonvarts Steyr 0.
Ripken bo živa legenda
VVASHNGTON - Carl Ripken bo jutri postal živa legenda ameriškega baseballa. Odigral bo namreč 2.131. zaporedno tekmo v dresu moštva Orioles iz Baltimore in tako izboljšal 56 let star rekord Luo Geh-riga, za katerega so vsi poznavalci prerokovali, da je nepremagljiv. Kljub trem poškodbam ni Ripken od leta 1982 zamudil niti ene tekme svojega moštva. Vse vstopnice za jutrišnjo tekmo proti moštvu Califomia Angels so že nekaj mesecev razprodane. Kaj pomeni Ripkenov rekord pove podatek, da druga najboljša zaporedna serija za njegovo traja le 250 tekem. Skrivnostna tolpa samozvanih Gehrigjevih navijačev je napovedala, da bo Ripkena umorila pred tekmo.
Po slabem Startu SAK-u kaže na bolje
CELOVEC - Po spodletelem Startu (trije zaporedni porazi) Slovenskemu atletskemu klubu (SAK) kot novincu v 2. avstrijski zvezni ligi zdaj kaže bolje. Po prepričljivi zmagi v četrtem kolu proti zadnjemu na lestvici Kufstein (4:0) je ekipa trenerja Ivana Ramšaka konec preteklega tedna dosegla dragoceno točko v St. Poltemi (1:1) in zaseda trenutno 14. mesto med 16 klubi. Neuspeh v prvih tekmah je imel negativne posledice tudi za ljubljanskega legionarja Ubavica: ker nikakor ni mogel izpolniti pričakovanj, sta se vodstvo kluba in slovenski nogometaš »sporazumno razšla«. (I.L.)
rCT	NOGOMET / PRVENSTVA NA TUJEM
AVTOMOBILIZEM / FORMULA INDY
Bayem za zdaj brez zastojev V »Ligi« favoriti že pokazali zobe
MUNCHEN - Mestni derbi številka 182 med Bayernom in TSV-jem 1860 je bil tokrat skoraj uvod v Oktoberfest, ki že trka na duri bavarske prestolnice. Navijači so do zadnjega kotička napolnili 01ympiastadion (med negodovanjem svojih privržencev se je TSV letos odrekel igranju na legendarnem stadionu ob Zelenem gozdu), veselili pa so se le »gostje«, igralci Bayerna. Uglednejši tekmec je namreč zmagal še Četrtič zapored, Čeprav se je moral pošteno truditi vse do zaključnih trenutkov srečanja. Strelca sta bila Ziege v 74. in Nerlinger v 86. minuti. Po poškodbi se je na igrišče vrnil Klin-smann, vsi pa se sprašujejo, kako bo Sele mlel Bayemov stroj, ko bo tudi kapetan reprezentance zaCel tresti mreže. Borussia Dt. je proti Borussii M’glad-bach osvojila prvo zmago. V drugem polčasu sta začetno vodstvo gostov spreobrnila Reuter in Ricken. V pričakovanju, da se na igriSCe vrneta Chapuisat in Riedle, se bodo morali pri prvaku sprijazniti z mučnimi nastopi. Razen omenjenega Bayerna (in ko bo v pravi formi tudi Dortmunda) so ostale ekipe izredno izenačene:
koljejo se med sabo in le težko je verjeti, da na koncu zaostanki za bodočo vodilno dvojico ne bodo veliki. Kaiser-slautern je na svoji običajno nedostopni trdnjavi oddal že pet od šestih točk, VVerder je proti kandidatu za izpad Uerdingnu doživel pekoč poraz (3:0), prvo zmago pa je dosegel Frei-burg, ki je s klasičnim 2:0 premagal Eintrachta. Osebni preporod je morda zaCel Darko PanCev, ki je v remiju 2:2 svoje Fortune Diisseldorf proti Hansi prispeval en gol. VRSTNI RED: Bayem 12, Hansa, St. Pauli in Borussia MG 7, Leverkusen in Stuttgart 6.
V prvem kolu španske »Lige« je trojica favoritov takoj pokazala, da ne pozna šale. Se najbolj resno je prvi nastop vzel Deportivo La Coruna, ki je z zgovornim 3:0 po slabi uri igre arhiviral sreCanuje proti vedno neugodni Valencii. Deportivo ima s to ekipo grenko-vesele spomine: po eni strani je predlanskim proti njej zgrešil 11-metro vko, zaradi katere je bil ob naslov, v zameno pa je lani na njen račun osvojil španski pokal. Real Madrid je v malem mestnem derbiju s 5:1 pregazil novinca Rayo Vallecano: novo je le to, da
zaCuda ni dosegel gola Zamorano. Barcelona se je omejila na skromni 2:0 (Popescu in mladi De la Pena) v Valla-dolidu. Tamkajšnje moštvo je dejansko dmgoligaš, saj je bil v prvo ligo spet vključeno šele po znani aferi izključitve in ponovne vključitve Seville in Celte. Le-ti sta nepričakovano izgubili z 1:0 kar doma. Posebno razpoložena sta bila še Espanol (3:1 s Salamanco) in Gijon (3:0 z Albacetejem), po štiri gole pa sta dosegla Ati. Madrid in Ath. Bilbao. Prvi je konCno zaCel s pravo nogo proti Real Sociedadu, drugi pa je dotolkel Racing. V festivalu domačih talentov je v Bilbau od začetka zaigral 17-letni Joseba Etxeberria, ki je svojemu krstnemu nastopu nazdravil s prvim golom. Po dveh golih Zigande se tudi drugi talent, 21-letni »starček« Ju-len Guerrero, ni dal prositi in je običajno dobro predstavo kronal z zaključnim golom. Ambiciozna Zaragoza se je zadovoljila z enim samim golom proti Oviedu. Same (ali skoraj...) zmage torej: iz enajstih tekem se je izcimil le en remi, ki ga je Meri da (prav kot Sala-manca letos prvič v najvišji ligi) vsilila lani Četrtemu Betisu. (dk)
Al Unser ima še nekaj možnosti za naslov
Po množičnem trčenju zmaga v Vancouvru
VANCOUVER - Al Unser ima po zmagi na dirki formule indy v Vancouvru še nekaj teoretičnih možnosti za osvojitev letošnjega naslova prvaka. Kanadčan Jacques Villeneuve, ki bi si z vsaj petim mestom že lahko zagotovil letošnji naslov, je dirko konCal šele na 12. mestu.
2e takoj po Startu je prišlo do množičnega trčenja, v katerem je bilo udeleženih sedem voznikov. Zaplet je povzročil Unser, ki je trčil v de Ferrana, takoj nato pa je še Paul Tracy zadel Robbyja Gor-dona, ki se je skušal izogniti Un-serju. Dirka je bila za 40 minut prekinjena, tako da so lahko udeleženci nesreče sedli v rezervne avtomobile. Drugi Start je minil brez zapletov, Villeneuve pa je ubranil najboljše štartno mesto. Vodil je do 27. kroga, ko ga je zaradi preveč obrabljenih gum prehitel Michael Andretti, za njim pa še Unser. Po postanku v boksu je mladi Kanadčan padel na 18. mesto. Andretti je kasneje zaradi težav z menjalnikom odstopil.
Unser pa je slavil pred de Ferra-nom in Robbyjem Gordonom.
Pred zadnjo dirko, ki bo v nedeljo v Laguni Seči, ima Villeneuve pred Unserjem sicer 38 točk prednosti, a je vodstvo tekmovanja sporočilo, da bo dokončno sodbo o Unserjevi diskvalifikaciji po zmagi v Portlandu objavilo šele 18. septembra. Ce bi Unserju vrnili zmago, bi se razlika do Ville-neuva zmanjšala na 16 točk, kar Unserju še omogoča osvojitev naslova. Ce se Villeneuve hoCe še pred 18. septembrom rešiti vseh skrbi, mora v primeru, da Unser tudi v nedeljo zmaga, osvojiti najmanj šesto mesto.
Rezultati: 1. Unser (ZDA), 2. de Ferran (Bra), 3. Gordon (ZDA), 4. Johangson (Sve), 5. Rahal, 6. Pmett (oba ZDA), 7. E. Fittipaldi (Bra), 8. Tracy (Kan), 9. Zampedri (Ita), 10. Boesel (Bra). Skupno: 1. Villeneuve 170, 2. Unser 132, 3. Rahal 124, 4. Gordon 122, 5. Andretti 113, 6. Pmett 103, 7. Tracy 99, 8. Vasser 91, 9. Fabi 68, 10. Gugelmin 68. (S. D.)
NOGOMET / JUTRI V VIDMU KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA EP MED ITALIJO IN SLOVENIJO
Zola ali Baggio? Signori! Postavi sta še neznanki
Sacchi in Verdenik taktizirata glede sestave moštev Matarrese zdaj pravi, da tekma na Hrvaškem ni problem
»Včeraj sem po televizij slišal trditev, da bo tekma s Slovenijo le formalnost. Ne vem kaj naj rečem: površnost? zlonamernost? Hrvaška je eno najboljših moštev v Evropi, ima izredne igralce. No, maja je imela Slovenija proti Hrvaški s svojo hitro in sproščeno igro sedem čistih priložnosti za zadetek. Dobro bi si morali tudi zapomniti, da si je Francija proti Izraelu na domačih tleh zapravila nastop na svetovnem prvenstvu, da je Norveška izločila Anglijo, da je Nemčija na ”mundialu“ razmišljala o polfinalu proti nam, premagala pa jo je Bolgarija.«
Dnevi pred vsakim nastopom italijanske nogometne reprezentance so za selektorja Arriga Sacchija vedno pravi križev pot. Posebno še, če domača javnost pričakuje lahko zmago in - Mariboru navkljub -to od jutrišnjega kvalifikacijskega srečanja v Vidmu za nastop na sklepni fazi evropskega prvenstva, od Italije javnost dejansko tudi pričakuje.
Da napetost v italijanskem taboru narašča, potrjuje tudi to, da Sacchi kljub obljubam včeraj zjutraj ni sporočil jutrišnje začetne postave. Uradno zato, ker se še ne ve, kako hudi sta poškodbi Costacurte in Tacchinardija, dejansko pa zato, ker pod pritiskom javnosti Sacchi še ni rešil vprašanja, kdo bo igral med Zolo in Baggiom. Selektor ni ravnodušno požrl Bag-giovega »tihega negodo-
vanja«, čeprav je priznal, da verjame, da je »nekomu, ki je osvojil zlato žogo, težko biti rezerva na trening tekmi z moštvom Vaianese«. Lahko bi se zgodilo, da bo Sacchi presekal gordijski vozel, tako da bo v konico napada ob Ra-vanelliju postavil Lazio-vega golgeterja Beppeja Signorija, ki je ta čas v zelo dobri formi, še zlasti pa v zadnjih časih brez pripomb in pokorno sprejema selektorjeve odločitve.
Italijanski tabor v Co-vercianu pri Firencah (azzurri bodo v našo deželo prispeli danes) je obiskal tudi predsednik nogometne zveze Antonio Matarrese. Prišel je, da bi potolažil Baggia in s Hrvaško slovesno končal spor, ki ga je sam povzročil. »Sli bomo na Hrvaško in odigrali kvalifikacijsko tekmo. Če bo tekma v Splitu (kot po programu, op. ur.) ali v Zagrebu, bo odločilo vodstvo	Uefa.
Pričakujem, da me bodo
hrvaški navijači izžvižgali zaradi mojih pomislekov o umestnosti našega nastopa v državi, ki je v vojni, upam pa, da bodo prizanesli az-zurrom,« je dejal Matarrese, ki je pisal pismo ministrici za zunanje zadeve Susanni Agnelli, v njem pa potrdil namen reprezentance, da se oktobra odpravi na Hrvaško.
Verdenik: »Italija je brez Baggia Se močnejša«
Italija bo brez Roberta Baggia še močnejša, je vest o verjetni odsotnosti slovitega »codina« v italijanski reprezentanci, ki se bo jutri v Vidmu pomerila s Slovenijo, v Gradišču komentiral selektor slovenske izbrane vrste dr. Zdenko Verdenik. Tega mnenja sicer ni izrazil tako neposredno, a vseeno dovolj jasno. »Sacchi bo imel na voljo enako močnega igralca, ki je povrhu taktično še bolj discipliniran,« je o Zoli
dejal slovenski selektor, ki ga Baggio tudi sicer ne navdušuje, čeprav o njem diplomatsko pravi, da je »še vedno velik igralec.«
Na včerajšnjem dopoldanskem treningu v Gradišču je Verdenik ločeno zaposlil branilce ter vezne igralce in napadalce. Slovenija ne bo mogla računati na pet standardnih mož. Florjančič, Zidan in En-glaro so diskvalificirani, Simeunovič in Novak pa sta poškodovana, kljub temu pa je Verdenik dejal, da se Slovenija vnaprej ne predaja in ne namerava prepustiti vse pobude Italiji. »Prizadevali si bomo doseči ugoden rezultat, igrati moramo mirno, saj nimamo kaj izgubiti«, je samoza-
Z dopoldanskega treninga Slovenije v Gradišču (F. S.R.)
vestno dejal Verdenik, ki ni hotel razkriti začetne postave svojega moštva. »Mislim, da je Sacchi tako in tako ne bi prebral. Močna so tista moštva, ki se jim ni treba ozirati na imena in sheme nasprotnikov. Slovenski selektor je potrdil, da bo Slovenija igrala s sistemom 3 - 5 -2, ki pa se lahko spremeni v sistem 4-5-1, pač odvisno od nasprotnika.
V primerjavi s prvo tekmo v Mariboru, kjer je Slovenija v bistvu presenetila Italijane in jim vsilila neodločen re-
zultat, zaslužila pa bi si tudi zmago, so se po Verdenikovem mnenju stvari zelo spremenile. »Spremenila se je naša reprezentanca, pa tudi razmere so drugačne. Takrat je bila naša reprezentanca šele v fazi formiranja. Prvič smo gostili eno od svetovnih velesil. Začetno navdušenje je nato splahnelo, zdaj moramo pokazati večjo profesionalnost. Vsi smo na izpitu, jaz v prvi vrsti,« je še povedal dr. Verdenik za italijanski tisk, direktor reprezentanc dr. Branko Elsner pa ga je poslušal...
Zola in Baggio: prijatelja in tekmeca (Telefoto AP)
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA EP
Hrvaška zadovoljila Tudjmana
Šukerje doslej v 4. skupini dosegel že deset zadetkov
ZAGREB - Predsednik Tudjman je na tribuni navdušeno ploskal, Sacchi pa je menda zaskrbljen. Hrvaška je v nedeljski kvalifikacijski tekmi za EP v Zagrebu povsem nadigrala Estonijo in njen aktivni saldo zadetkov v skupini znaša že 16 golov. Koliko let je minilo, odkar so tako zvenečo zmago dosegli »azzurri«? Menda že cela večnost.
Uspeh hrvaških nogometašev proti Pepelki 4. skupine bi bil lahko še bolj izdaten. Dosegli so sedem golov, najmanj toliko pa so si jih tudi zapravili. Suker je s tremi zadetki še povečal svoje vodstvo pred Zolo na lestvici najboljših strelcev v skupini. Dosegel jih je deset, v štirinajstih nastopih v dresu s šahovnico pa že trinajst.
Srečanje v Zagrebu je bilo kolikor
toliko zanimivo le en polčas. Prosi-nečki je že v 3. minuti podal prostemu Mladenoviču, ki je z glavo dosegel prvi zadetek. Estonija je v 17. minuti nepričakovano izenačila s silovitim prostim strelom Reima in pomočjo, nespretnega Ladiča, ki se je v tej akciji povrh tako poškodoval, da ga je moral zamenjati Mrmič. Upanje Estoncev je trajalo le eno minuto, ko je Suker zadel z bele točke. Svoj prvi zadetek v hrvaškem dresu je v 29. minuti dosegel Bokšič po podaji Jarnija. Pred koncem polčasa je na 4:1 povišal Boban. V nezanimivem drugem polčasu so padli še trije goli. Dva je dosegel Suker, (13 in 45) enega pa Stimac (36).
Vrstni red 4. skupine: Hrvaška 19, Italija in Litva 13, Ukrajina 10, Slovenija 8, Estonija 0.
H KOŠARKA h
lllycaffe že drevi proti Cagivi
Tekma v Trstu bo ob 20.30
V današnjih prvih tekmah osmine finala italijanskega košarkarskega pokala bo nastopilo vseh 'štirinajst moštev iz Al lige (tudi najboljša, ki so bila v prvem krogu prosta) in Rimini ter Reggio Emilia, ki bosta letos igrah v A2 figi. Prvi krog namreč ni postregel s presenečenji, izjemo predstavlja mogoče izločitev prvega favorita letošnje A2 lige, cantuj-skega Poltija, ki je izgubil, kljub temu, da je v njegovih vrstah debitiral ameriški as Thurl Bailey.
Veliko zanimanje vlada za milanski derbi med Stefane-lom (še brez Black-manom) in Aresiu-mom, ki se po petnajstih letih vrača v najvišjo ligo in ne skriva ambicije, da bi konkuriral mestnemu tekmecu.
Letošnji italijanski pokal je izredno strnjen, saj bodo udeleženci »final foura« (22. in 23. marca 1996) znani že v četrtek, 14. tega meseca. Povratne tekme osmine finala bodo namreč že v četrtek, prve četrtfinalne tekme pa že v nedeljo.
Današnji spored (20.30): Buckler - Rimini; Mens Sana Siena - Roma; Illy - Cagi-va; Ambrosiana - Ste-fanel; Olitalia Forli-Teamsystem; Reggio Calabria-Scavolini; Madigan - Mash; Reg-giana - Benetton Tre-viso.
NOVICE
Odbojka: play off za naslov po novem
RIM - Vodstvo odbojkarske A lige je odobrilo novo formulo play-offa za naslov, ki jo mora potrditi še vodstvo Fipav. Zasnovana je po zgledu beach vol-leya. Prva tekma se bo igrala na igrišču bolje uvrščene ekipe, nato pa bosta formirani dve skupini: za zmagovalce in poražence. Tako bo že v prvem kolu (27. ali 28. marca), na koncu (14. marca) pa bosta v skupini zmagovalcev ostali samo še dve ekipi, ki se bosta pomerili med seboj in zmagovalec bo prvi finalist. Poraženec bo imel še eno priložnost in se bo na dve zmagi pomeril z zmagovalcem skupine za poražence. Finale za naslov prvaka se bo igralo na tri zmage, pri čemer bo ekipa, ki se bo v finale uvrstila iz skupine zmagovalcev imela v svoji aktivi že eno zmago. Preostale morebitne 4 tekme bodo 20., 21., 23. in 24. marca prihodnjega leta.
Vodstvo lige je tudi odločilo, da bo finalni turnir najboljše četverice v italijanskem pokalu 19. in 20. decembra, po vsej verjetnosti v Firencah.
Šah: Dunja Lukan v finalu avstrijskega prvenstva ’96
CELOVEC - Nov uspeh 18-letne šahistke Slovenske športne zveze Dunja Lukan; letošnja mladinska avstrijska državna prvakinja šteje zdaj tudi v sam vrh najboljših šahistk v Avstriji. V polfinalu vseavstrij-skega ženskega državnega prvenstva je Dunja Lukan osvojila odlično četrto mesto in se tako uvrstila v finale 12 najboljših avstrijskih šahistk, ki bo predvidoma v avgustu leta 1996 na Koroškem. Šahistka SSZ je v devetih partijah ostala neporažena in osvojila pet točk, za prvouvrščeno pa je zaostala le za točko. (LL.).
ODBOJKA / PRED EP
Julio Velasco izbral moštvo za Grčijo
Neprepričljiv nastop proti Nizozemcem
Po prijateljski tekmi v Neaplju proti Nizozemski je zvezni selektor italijanske odbojkarske reprezentance Julio Velasco sporočil dokončen seznam reprezentantov, ki bodo od petka dalje v Grčiji sodelovali na evropskem prvenstvu. Velasco je izbral sledeče igralce: Bernardi (Sisley Trevi-so), Bovolenta (Edilcuoghi Ra-venna), Bracci (Davtona Mode-na), Cantagalli (Daytona Mode-na), Gardini (Sisley Treviso), Giani (Cariparma), Gravina (Cariparma), Papi (Alpitour Cuneo), Pasinato (Gabeca Montichiari), Tofoli (Sisley Treviso), Zorzi (Sisley Treviso), Meoni (Gabeca Montichiari)
»Naš cilj je uvrstitev v finale. Hudo bi bilo, če bi tega cilja ne dosegli, posebno še v vidiku priprav na olimpijske igre,« je dejal Velasco. Glede igralcev je nekaj težav bilo s podajalcem Meonijem, ki je še v nedeljo čutil bolečine v tre-:
buhu, vendar se je včeraj podvrgel ekografiji, po kateri so se vsi dvomi razblinili. Se nekaj pa jih je glede reprezentance, ki tudi v nedeljo v Neaplju pred pet tisoč gledalci proti Nizozemski, zmagi navkljub, ni blestela. V igri Italijanov, ni zadostne svežine, nihanja pa so še precejšnja, tako da so »tulipane« premagali šele po hudem boju na razliko v petem setu.
Italija - Nizozemska 3:2 (15:10,15:7, 5:15,12:15,17:15)
Italija: Gardini (4+12), Gravina (6+10), Tofoli (0+1), Papi (2+3), Bernardi (6+12), Canta-galli (16+18), Zorzi (2+4), Pip-pi, Giani (3+6), Pasinato (5+18), Bovolenta (2+1). Bracci ni igral.
Nizozemska: Latuhihin, Held (8+21), Rodenburg (0+1), Gortzen (7+6), Schuil, Zvverver (11+14), Van Der Goor (10+22), Van Der Mp.elen (9+20), Blange (3+2), Van Der Horst, Nummerdor, Van Hes.
■rv. v „__
KOŠARKA / SLOVENSKI POKAL
Smelta Olimpije ne bo na finalnem turnirju
Idrijčani najbolj presenetili z uvrstitvijo v finale
LJUBLJANA - Na finalni turnir slovenskega pokala v košarki Mercator '95 so se po pričakovanju uvrstili mariborski ekipi BWC in Satex ter Kovinotehna Savinjska Polzela, za popolno presenečenje pa so poskrbeli košarkarji Idrije. Lanskoletni pokalni prvak ljubljanska Smelt Olimpija je po porazu z domžalskim Heliosom v zadnji sekundi tekme izpadla že v četrtfinalu, od zmage »pijane« Domžalčane pa so nato v finalu skupine s hladnim tušem streznili košarkarji novega A-l ligaša iz Idrije. Idrijčani so v polčasu vodili kar z 41:18, košarkarji Heliosa pa se do konca tekme niso zbrali in po zaslugi odlične obrambe je prednost Idrije na koncu znašala dvajset točk (75:55).
Izidi: Maribor - polfinale: Rogaška Donat Mg - Kraški Zidar 94:91 (47:49), Bavaria Wolltex - Pivovarna Laško 101:81 (48:39); finale: Bavaria Wolltex -Rogaška Donat Mg 97:82 (53:43); Idrija - polfinale: Smelt Olimpija - Helios Domžale 97:81 (42:45), Idrija - Triglav 88:84 (41:39); finale: Idrija - Helios Domžale 75:55 (41:18); Postojna: Kovinotehna Savinjska Polzela - Zagorje 91:60 (42:22), Republika - Iskra Litus 87:65 (42:36); finale: Republika - Kovinotehna Savinjska Polzela 77:97 (36:47); Krško: Satex Maribor - Loka Kava 95:77 (48:40), Interier Krško - Litostroj 88:90 (42:50); finale: Satex Maribor -Litostroj 93:84 (44:44). (N. R.)
Fedja Marušič sedmi na SP v kajaku
NOTTINGHAM - Slovenski kajakaš Fedja Mamšič je zadnji dan svetovnega prvenstva v kajaku in kanuju na divjih vodah v slalomu v angleškem Nottinghamu - predvsem po zaslugi dobre druge vožnje - osvojil sedmo mesto. Najboljši je bil 22-letni Nemec Oliver Fix pred Američanom Scottom Shipleyjem in Cehom Jirijem Prskavcem. Marušič je za medaljo zaostal le za 91 stotink sekunde. Štrukelj je bil na koncu 31., Vehovar pa 34.
Vrstni red K-l: 1. Oliver Fix (Nem) 125.72 sekunde (0 kazenskih točk), 2. Scott Shipley (ZDA) 127.09 (0), 3. Jiri Prskavec (Ces) 127.47 (0), 4. Thomas Becker (Nem) 127.51 (0), 5. Paul Ratcliffe (VB) 127.81 (0), 6. Jochen Lett-mann (Nem) 127.93 (0), 7. Fedja Marušič (Slo) 128.38 (0), ... 31. Marjan Štrukelj (Slo) 142.33, 34. Andraž Vehovar (Slo) 149.36.
NOGOMET / MEMORIAL BRATOV HUSU
Veliko presenečenje: Kras po enajsimetrovkah sinoči premagal Zarjo
Drevi drugi polfinale Primorje-Primorec
Kras - Zarja 5:4 po enajstmetrovkah (1:0,1:1)
STRELCA: Ravalico v 45. min., Rebetz v 73. min.
KRAS: Rebez (od 58. min. Opatti), Berljavac, Surez, Alex Majcen, Fad-da, Suc, Rebetz, Lacalami-ta, Strisovich, Andrej Maj-cen, Chies.
ZARJA: Kočevar (od 46. ^to- Derota), Grgič, Ferlu-8a» Dussoni (od 46. min. Štrukelj), Kalc, Sclaimich, mrincich (od 46. min. Diz-darevič), Sabini, Ravalico, Altarac (od 57. min. Gre-8°ric), Prisco.
Krasovi nogometaši so sinoči poskrbeli za veliko Presenečenje in v polfina-iu nogometnega turnirja za rnemorial bratov Husu po enajstmetrovkah premagati favorizirano Zarjo. Bakovski nogometaši so večji del tekme imeli terensko Premoč, toda po priložnostih za zadetek sta si bili
ekipi skoraj enakovredni.
V	9. min. je Ravalico izkoristil nesporazum v Krasovi obrambi, sam pred vratarjem pa je poslal žogo mimo vrat. V 30. min. sta Lacalamita-Chies izpeljala lepo akcijo, Chie-sov strel pa je Sel čez prečko. Ob izteku prvega polčasa je Ferluga prodrl po levi strani, podal v kazenski prostor, kjer je bil najprisebnejsi Ravalico, ki je z glavo preusmeril žogo v vrata in povedel Zarjo v vodstvo.
Tudi v drugem polčasu so zarjani imeli pobudo v svojih rokah, toda v 73. min. je Kras iz protinapada stanje izenačil, in sicer z Rebetzom. Takoj zatem je imela Zarja edinstveno priložnost za zmago, toda Prisco je zgrešil enajstmetrovko.
V	tej akciji je bil tudi izključen Andrej Majcen.
Do konca tekme pa se stanje ni spremenilo, tako da sta morali ekipi za določitev zmnagovalca izvajati enajstmetrovke. Prav v zadnji akciji se je poškodoval Krasov vratar Opatti, tako da ga je zamenjal igralec Alex Majcen. In prav ta nogometaš je bil najzasluženjsi za Krasovo slavje, saj je ubranil kar dve enajstmetrovki.
Mitja Stoka
DOSEDANJI IZIDI: Četrtfinale:
Zarja - Dolina 5:0 Primorje - Breg 2:0 Kras - Portuale 5:4 (po enaj stmetrovkah)
Primorec - Gaja 5:3 (po enajstmetrovkah).
DANAŠNJI POLFINALE: Primorje - Primorec (ob 20.30)
Finale bo v petek, 8. septembra ob 20.30.
»Naši fantje«: v Dolini danes prvi
polfinale
San Sergio -Chiarbola in Dolina -Domio sta polfinalna para prvega memoriala »Nasi fantje«, ki v teh dneh poteka na dolinskem nogometnem igrišču v organizaciji športnega društva Breg. Turnir je bil doslej zelo zanimiv, saj so bila vsa srečanja zelo izenačena, na dveh tek-mah pa so o zmagovalcu odločale 11-metrovke.
Tako je bilo na tekmi Dolina - Breg in Chiarbola - Junior Aurisina. Ekipa San Sergia, ki je sodila med favorite, je nastopila z" ekipo mladincev, a tudi ti so pokazali zelo lepo igro in so glavni favoriti za končno zmago. Presenetljivi sta uvrstitvi Doline in Domia v polfinale, saj sta se obe ekipi pomerih z na papirju boljšo ekipo. Costa-lunga igra celo v prvi amaterski ligi, medtem ko Domio v drugi ligi-
Polfinalno srečanje San Sergio -Chiarbola bo na sporedu danes, drugi polfinale med Dolino in Domiom pa jutri. Obe tekmi bosta ob 20. uri. Finalno srečanje bo v petek, 8.9., ob 19. uri.
Dosedanji izidi: Dolina-Breg 6:5 po 11 -metro vkah, Chiarbola-Junior Aurisina 5:4 po 11-me-trovkah, San Sergio-Servola 2:0, Domio-Costalunga 1:0. (E.B.)
NOGOMET / LETOS BO ZASTOPALA BARVE GAJE
Predslavili zdmženo ekipo najmlajših
Krapež (ZSŠDI): »Gajino sodelovanje na mladinskem področju je velika pridobitev«
Z včerajšnje predstavitve združenih mladinskih ekip na Padričah (Foto Kroma)
V Gajinem športnem centru na Padričah so včeraj uradno predstavili združeno nogometno ekipo najmlajših, ki bo letos nastopila z imenom Gaja.
Gajin predsednik Stani Kalc je v uvodnem posegu prisotnim igralcem, njihovim staršem in strokovnemu vodstvu ekipe med drugim dejal, da so šele sedaj aktivno pristopili k sodelovanju na mladinskem področju, ker so imeli z gradnjo teniških igrišč velike ekonomske probleme. »Sedaj, ko smo se delno rešili tega bremena, smo pripravljeni aktivno sodelovati na mladinskem področju. Kot vidite, gradimo riovo igrišče in čez tri tedne bi moralo biti dokončano,« je še dejal Kalc. Potem ko je predstavil strokovno vodstvo ekipe (trener Zeželj, pomožni Babuder, odgovorni za ekipo Grgič, vodja Krapež), je izrazil zeljo, da bi starši še naprej stali ob strani odbornikom kot v prejšnji sezoni.
Trener združene ekipe Rajko Zeželj je na kratko podal program dela z nogometaši (do začetka pouka bodo trenirali štirikrat tedensko, nato trikrat). Pred začetkom prvenstva (24.9.) bodo igrali tudi štiri prijateljske tekme. Tudi trener je izrazil zeljo, da bi starši še v večji meri sodelovali z odborom in trenerji. Po trenerjevem posegu so se mladi nogometaši
takoj podali na malo igrišče, kjer so se pridno lotili dela.
Načelnika za nogomet pri ZSSDI Borisa Krapeža smo vprašali za pomen, ki ga ima pristop padriško-gropajskega društva k sodelovanju na mladinskem področju.
»Pristop Gaje je seveda velikega pomena za društvo in za vse nas. Ta združena ekipa ne bo samo Gajina, to bo ekipa vseh naših društev. Združevanje sil je zaradi padca rojstev neobhodno potrebno. Tu je še konkurenca ostalih športov. In ne samo to: če bi tem mladim nogometašem ne nudili kakovostne ekipe in kakovostnega dela, bi ti izbrali druge sredine,« je dejal Krapež, ki tudi upa, da bo ekipa dosegla še boljšo uvrstitev kot v lanskem prvenstvu, ko je bila četrta.
Naj omenimo, da je bila včeraj v Dolini tudi predstavitev združene ekipe cicibanov, ki ba nastopala kot Breg. (bi)
GAJINA EKIPA NAJMLAJSIH 1995/96: Patrick Babudri, Damijan Batti, Marko Berce, Igor Cemjava, Ivan Gabrovec, Andrea Giraldi, Martin Grgič, Mitja Guštin, Andrej Hrovatin, Andrej Kapun, Roberto Longo, Igor Martini, Damjan Pa-cor, Peter Primosi, Andrej Strajn, Miloš Škabar, Aleš Tul, Andrea Umari, Carlo Zornada, Christian Zorič, trener Rajko Zeželj, pomožni trener Marjan Babuder.
I________________
ODBOJKA / ZDRU2ENA EKIPA BORA IN SLOGE V D LIGI Z MLADIMI
Kmečka banka še vedno ne ve, kje bo letos igrala
Pri Kmečki banki (ta sicer še ni obnovi-fa pokroviteljstva, toda obstaja še možnost- da do tega pride) še vedno niso gotovi, y kateri ekipi bodo nastopali. Se vedno imajo nekaj upanj, da bodo vključeni v C2 ii8°, čeprav so te možnosti skoraj minimalne. Zato se trenutno igralke pripravljajo na prvenstvo D lige.
Igralke Kmečke banke so začele s tre-ningi 21. avgusta v domači telovadnici v Sovodnjah. Poleg prve članske ekipe so začele tudi mladinke in deklice, v tem tednu pa še naraščajnice. V nedeljo pa so se članska ekipa, mladinke in deklice odpravile na priprave v Cerkno, kjer bodo ostale do jutri.
Igralski kader je ostal praktično nespremenjen. Lahko se zgodi, da bo Erika Bri-sco prestopila k 01ympii, vendar je vse odvisno od odločitve igralke same. Ce se oo Briscova tako odločila, je društvo ne bo oviralo. Ostale igralke, vključno s sestrama Tommasin, pa bodo ostale v Sovodnjah. Pomembna je tudi vrnitev Lare Vižentin, ki eno leto ni igrala. V ekipo pa bi morali vključiti tudi mlado podajačico Tomšičevo, ki je podajala samo pri deklicah. V primem, da bi ekipa nastopala v D ligi, je po besedah predsednika Rojca cilj
ekipe takojšnje napredovanje. Okrepitev pa predstavlja tudi trener Igor Tomšič, ki bo pomagal Jerončiču pri prvi članski ekipi in bo vodil ekipo v 1. diviziji.
V Sovodnjah so letos ambiciozni tudi na mladinskem področju, saj mislijo, da so kolikor toliko dobro pripravljeni in bi morali vsaj na pokrajinskem področju doseči vidnejše rezultate.
Glede sodelovanja z 01ympio pa je prišlo v odnosih med društvoma do določene ohladitve.
Združena ekipa Bora in Sloge, ki bo letos nastopala v moški D ligi je začela s treningi 23. avgusta. Po programu bi se morali odpraviti na priprave v Mežico, vendar so te zadnji trenutek odpadle. Vseeno pa so igralci trenirali dvakrat na teden v repenski telovadnici, s tem da so bili skupaj tudi na kosilu. Treninge je vodil Franko Drasič, pomagal pa mu je Marko Coloni. Z združeno mladinsko ekipo in nekaterimi starejšimi igralci, ki bodo igrali v D ligi pa trenirajo tudi nekateri dečki.
Seznam igralcev, ki bodo nastopali v D ligi še ni dokončen. Gotovo ne bo igral Delise, ki je preobremenjen s službenimi obveznostmi, pod vprašajem pa je tudi
Erika Brisao se še ni odločila
Pulitand. Mijot, Volčič in Ritossa so odšli na priprave s Slogino člansko ekipo v Brno in za sedaj še ni gotovo, če bodo ostali v prvi ekipi ali ne. Vsekakor pa bodo ekipo v glavnem sestavljali mladinci, okrepili pa jo bodo nekateri starejši igralci. Med temi bo morda tudi Marko Kerpan, ki bi se lahko po operaciji kolena spet vrnil na igrišče.
(A.M.)
Obvestila
SZ BOR
sporoča, da bo 33. redni občni zbor v ponedeljek, 11. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu z naslednjim dnevnim redom: otvoritev, izvobtev delovnega predsedstva in volilne komisije, poročilo predsednika, razprava o poročilu, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora in razno. Občni zbor bo potekal v društvenih prostorih v Trstu, Vrdelska cesta 7.
SD KONTOVEL - sekcija minibasket obvešča, da se bodo treningi začeli DANES, 5. t.m. na odprtem igrišču na Kontovelu: ob 16.15 za letnike 85, 86 in 87, ob 17.45 za letnike 88, 89 in 90. Treningi bodo ob torkih in četrtkih ob isti uri.
JKCUPA
vabi člane na društveno regato za kajutne jadrnice, Id bo v nedeljo, 10. t.m. Start ob 11. uri pred Sesljanskim zalivom. Vpisovanje na društvenem sedežu.
ZENSKA ROKOMETNA EKIPA SK KRAS obvešča, da bo začela s treningi DANES, 5. septembra 1995, ob 19.30 v športni dvorani v Zgoniku. V svojo sredo vabi vsa dekleta, ki bi se želela ukvarjati s tem športom in spoznati prijetno družbo. Potrebna je le dobra volja.
SZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK
vabi v nedeljo, 10. t. m. na tradicionalni spominski pohod ’95. Zbirališče pred vaškim spomenikom v Bazovici ob 9.45 in odhod ob 10.15. Pohod traja približno tri ure. Vabljeni v cimvecjem številu!
SZ JADRAN
obvešča, da so se začeli treningi za igralce letnikov 1983/84, in sicer vsak dan od 9.30 do 11.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
MK PRIMOTOR
vabi člane in odbornike na sejo, ki bo v gostilni Petaros v Borštu JUTRI, 6.9.1995 ob 21. uri.
TV SPORED
Torek, 5. septembra 1995

® RAI 1
g? RETE 4
6.30
9.30
9.55
Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: Mille frecce p er il re (pust., VB ’67), vmes (11.00) dnevnik
Aktualna poletna oddaja: Verdemattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa (i. J. Seymour, J. Wyman) Dnevnik
Film: II seduttore (kom., It. ’54, i. A. Sordi, Lea Padovani, J. Pierremc) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Tarzan Dnevnik Nan.: Alf
18.50
19.35
20.40
23.15
23.20
24.00
0.30
0.45
Variete: Poletje v Luna Parku
Vreme, dnevnik in Šport Variete: Ruvido Show -Dežela, ki je ni (vodijo, Cannelle, P. Cevoli, G. Covatta, G. Dix)
Dnevnik
Nan.: I viaggiatori delle tenebre - Overdose Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Aktualno: Venezia Cine-ma1995
Dok. : Ciak si scrive
RAI 2
6.30 7.20 8.05
9.55
10.45
11.30 12.10
13.00
13.40
14.15
15.30 15.35
18.10
18.35
18.45
19.45 20.20 20.40
22.30
23.30 0.05 1.15 1.20
Nad.: Atto d’ amore Dok.: V kraljestvu narave Varjete za najmlajse Quante storie!
Nan.: Saranno famosi Nad.: Secrets (27. nad.) TG2 33,11.45 dnevnik Nan.: L’ arca del dott. Bayer - Sissy, vrni se! Dnevnik in vreme j Otroški variete: Quante j storie Disney, risanke Nad.: Paradise Beach, S 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Nan.: Velika dolina, 17.25 Zdravnik med medvedi, vmes (17.20) dnevnik Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Hunter 'Dnevnik in sport Variete: Go-Cart Film: La maschera di fango (vestem, ZDA ’52, i. G. Cooper, P. Thaxtes) Aktualno: Professione reporter
Dnevnik in vreme Variete: Tenera e la notte Filmske novosti Nan.: Soko 5113
^ RAI 3
6.00
8.30
9.10
11.00
12.00
12.15
14.00
14.50
18.00
18.25
19.00
19.50
20.30
22.30 22.55
23.50 0.15
Jutranji dnevnik Dok.: Pollice verde, 8.40 Stra’ Giulia (2. del)
Film: L’ asso nella mani-ca (dram., ZDA *51)
Dok.: Vrtnartsvo, Potovanje po Italiji, 11.30 Nepoznane Benetke Dnevnik iz Milana Film: La citta della paura (krim., ZDA ’48)
Deželne vesti,dnevnik Sport:	streljanje,
smučanje na vodi, ameriški football, atletika Dok.: Park Uccellina Nan.: Capitan Nice Dnevnik, deželne vesti Festival v Benetkah, 20.10 BlobVenezia Aktualno: Dan v preturi Dnevnik, deželne vesti Nan.: Philip Marlovve Aktualno: The End Ippolitijev pregled tiska iz Benetk, dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme, 1.00 Fuori orario
7.20
7.45
14.00
15.00
17.00
20.30
22.55
1.10
Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 Felicita, 11.15 II prezzo di una vita, 12.20 nan. Hiša v preriji, vmes
(11.25.13.30)	dnevnik Nad.: Sentieri
Film: Carosello matrimo-niale (kom., ZDA ’60, i. S. Hayward, J. Mason) Nan.: A cuore aperto, 18.00 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: Sierra Charriba (vestem, ZDA ’64, i. C. He-ston, R. Harris, S. Berger) Film: Travolti da un in-solito destino nell' azzur-ro mare d’ agosto (kom.. It. ’74, i. G. Giannini, M. Melato, I. Danieli), vmes
(23.30)	dnevnik Pregled tiska
g| CANALE5
6.00
8.45
11.30
13.00 13.25 13.40
15.00
16.00 18.00
20.00
20.40
22.45
23.15
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Nan.: Una bionda p er papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotiani Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi (i. H. Tom)
Nan.: Pappa e Ciccia (i. R. Barr), 15.30 La tata Otroški variete Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint TV film: Per una volta, il cuore (dram., ZDA ’93, i. L. VVagner, B. Bostvvick) Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik
ITALIA 1
	Otroški variete
	Nan.: Le strade di San Francisco
	Odprti studio
	Aktualno: Fatti e misfatti
	Sport studio
	Otroški variete
	Film: Il tempo delle mele 3 (kom., Fr.-It, ’88)
	Nan.: Magnum P.I. (i. T. Selleck), 18.00 Tarzan
	Variete: Bravissima
	Nan.: Palm Springs
	Odprti studio, vreme
	Sport studio
	Variete: Nati per vincere
	Glasba: Festivalbar ’95
	Film: Il bacio del terrore (srh., ZDA ’88, i. J. Pacu-la, M. Salenger, J, Rubes)
	Aktualno: Fatti e misfatti
liki Variete: Bravissima	
	Italija 1 šport
	Nan.: Baretta
	Film
# TELE 4
13.30
20.30 22.35
19.30, 22.00, 24.00 godki in odmevi Film
Nad.: Carolina
Do-
(•) MONTECARLO
14.00
14.10
20.35
23.30
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Sui mari della Cina (pust., ’35, i. C. Gable) Film: La timida (kom., Fr. ’90, i. F. Luchini) Variete: Tappeto volante
A RAI 3 slovenski	
	program
	Risanka: Filip
	TV dnevnik
	Svet v kamnu
B Koper
16.00
18.00
18.45
19.00 19.25
20.35
21.00
Euronews Slovenski program Studio 2, magazin
Primorska kronika TV dnevnik Čakajoč Petra Pana -otroška oddaja Sredozemlje Rhythm & News, vodi Andrea F.
22.00
22.15
Euroturismus: Burgenland Vsedanes - TV dnevnik
22.30
Slovenski program Poletni studio 2
SLOVENIJA 1
	Pridi moj mili Ariel, 1/5 del serije
	N, Skrbinšek: Z lutkami na potepu
	Nedelja na deželi, francoski film
	Ze veste
	Poročila
	Sedma steza
	Sobotna noč, ponovitev
	Mostovi
	TV dnevnik 1
	Otroški program Arabela se vrača, 21/26 del češke nadaljevanke
	Lisko
	VVildbach, 10. del nemške nadaljevanke
	ABC - itd., tv igrica
\m	Risanka
IBS	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Hiša iz kart, 1/4 del angleške nadaljevanke
'llili	Osmi dan
	TV dnevnik 3, vreme, šport
	Žarišče
SR	Poslovna borza
	Sova KYTV, 2. del angl. nanizanke
	Trd oreh II, 4/9 del angleške nanizanke
IT SLOVENIJA 2
	Tedenski izbor
	Malo angleščine, prosim, ponovitev
	Velika potovanja z vlakom, 6., zadnji del angleške dok, nadaljevanke
	Studio City VVildbach, pon. 9. dela
	Sova, ponovitev Seinfeld, 10/18 del
	Majski cvetovi, 10. del
	Regionalni program
	Iz življenja za življenje
	Videošpon
	Univerzitetni razgledi
	Roka rocka MTV Unplugged: Joe Co-cker
	K. Jacobsen: Ribarjenje, irska drama
	Svet poroča
	Obsodba, italijanski film
	Tenis - US Open
KANAL A
10.20
11.10
12.10
17.10 17.25
18.15
18.45
19.00
19.10
20.00
LuC svetlobe, ponovitev Aliča v glasbeni dežeh, ponovitev
A - shop, Spot tedna Spot tedna, A - šhop Brlog,
2. del španske nanizanke
Generacija transforme-
rjev II, ponovitev
A -shop
Vreme, risanka
LuC svetlobe, 505. del
Rodeo
20.30
21.10
Hermanova glava, 1. del Adidas Streetball
21.30
22.00
22.25
VeCni krog
Škrlatna plima, oddaja o snemanju filma Računalniška kronika
EMF Avstrija 1
	Ponovitve
	Otroški program
	Tiny Toon
	Mila Superstar
	Smrkci
	Evvoki
	Popaj in sin
	Kremenčkovi
	Mini čas v sliki
	Vesoljska ladja Enterprise: Skozi čas Q
	Baywatch: Mora pod vodo, 1. del
	Strašno prijazna družina: Kelly in geniji
	Zlata dekleta: Ljubosumnost
	Stara mačka: Cest la vie
	Pri Huxtablovih
	Cas v sliki, kultura
	Vreme
	Pogledi od strani
	Samo muha je bila priča: Rastline in živali kot detektivi
	Komisar Rex: Pod dunajskimi cestami
	Pustolovca z Rio Verda; Krvavi smaragdi, francoski pustolovski tv film, 1992
	Cas v sliki
	B.L. Stryker: Umazani diamanti, ameriška tv kriminalka, 1989
	Strašno prijazna družina, ponovitev
	Schiejok, ponovitev
	Dobrodošli v Avstriji
	Kadar slon skače čez plot, ponovitev francoske komedije
DIMFAvstrija 2
	Čas v sliki
	Schiejok, pon.
	Grešna vas, pon. nemške komedije, 1954
	Klub za seniorje, pon.
	Vreme
	Cas v sliki
	Tema, pon.
	Slika Avstrije
	Doktor Trapper John: Nepremagana preteklost
	Umor, je napisala: Merjenje moči
	Vsak dan s Schiejokom
	Cas v sliki
	Dobrodošli v Avstriji
	Avstrija danes
	Cas v sliki/kultura
	Vreme
	Šport
	Akti X, Laboratorij
	Poročilo
	Cas v sliki 2
	Na prizorišču, reportaža tedna
	Kjer je voda globoka,
	Pogledi od strani
	Videonoč
iiiM

:


: : |

„ .

Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme;
8.40	Novakovi; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za;
21.05	Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30.
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne;
13.40	Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Od dejanj k besedam;
22.00	Zrcalo dneva; 22.20-23.00 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Razpoloženjska glasba; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17,00 Vokalna glasba; 19,30 Arije in monologi, 20.00 Literarni večer;
20.45	S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni pr.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13,30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30.19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 910 Glasb, rubrika: Od vrha do dna; 9.45 Tedenski horoskop; 10.45 Kviz rubrika;
11.00	Aktualno in zanimivo; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19,00 Poročila; 21.00 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e
bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station;
16.00	Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13,15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 11.50 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14,05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 21.30 Avstralska glasba; 23.00 Egostyle; 24.00 DJ Alf.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Vedeževanje v živo;
12.30	Osmrtnice, zahvale;
13.00	Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo;
15.30	Dogodki in odmevi;
19.30	Večerni pr.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
13.00.	14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6,45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis;
12.10	Mali oglasi; 13,05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21,00 Kulturno-umetniški program.
Radio Študent
11.00	Preklop; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Jo-culator; 19.00 TB: Bobby Byrd; 20.00 Underground International, Hard'n'Heavy, Techno;
24.00	Reprize.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Vojna vojni; 8.40 Potpuri, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Simfonični koncert; 11.30 Odprta knjiga: New York, New York (V. Maidon, 2. del); 12.00 Na počitnice, nato Slov. lahka glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Literarne podobe: Trinajst za trinajst; 14.40 Evergreen; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika, 17.10 Klasični album: H. Berlioz; 18.00 Esej: Adam, kje si? E. Kocbek in njegov čas (r. J. Babič, 11.); 18.30 Tropica-na; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami;
18.00	Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Partnerski magacin

NAPOVEDI PRIREDITEV
Torek, 5. september 1995
	
SLOVENIJA	
Dramo
^pis abonmajev za sezono 1995/96
SNG Drama bo vpisovala abonmaje od 4.
9' septembra v vpisni pisarni v Drami, Erjavčeva 1. Studentske abonmaje bodo vpisovali od 2. do 7. oktobra. Vpisna dvo-rana bo odprta vsak delavnik med 9. in 12. Ur° tsr med 15. in 18. uro, v soboto pa-med 9. in 12. uro.
Abonmajski program za sezono 1995/96
‘ ^Van Cankar: HLAPCI, režija Mile Korun;
■Anton P. Cehov: TRI SESTRE, režija Meta tioeevar;
j.Sofokles: FILOKTET, režija Paolo Magel-
jyj^ebi®r Muller: FILOKTET, režija Paolo
„Peter Handke: URA, KO NISMO NICE-ŽAR VEDELI DRUG O DRUGEM, režija:-brnst M. Binder;
■izbirna predstava po želji abonenta.
^UBALIŠČE KOPER
^pis abonmajev za sezono 1995/96
Vpisovanje abonmajev bo potekalo v pisarju Zveze kulturnih organizacij Koper / .edališCe Koper, Verdijeva 3, za doseda-n)e abonente od 1. do 9. septembra, za nove abonente od 11. do 25. septembra, in si-eer vsak delovnik od 10. do 15. ure, ob sredah do 17. ure.
Abonmajski program za sezono 1995/96
Lanford Wilson: ZAŽGI (MGL);
Pit Macij Plavt: CAZINA (Primorsko dram-sko gledališče Nova Gorica);
Pay Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI (PG
Zoran Hočevar: SMEJCI (SLG Celje);
George Tabori: VVEISMAN IN RDEČE LICE (SNG Drama);
Sergej VerC: SAMOMOR KITOV (SLG Trst).
Otroški gledališki abonma 1995/96
Svetlana Makarovič: SHOW STRAHOV (MGL);
Bina Štampe Žmavc: CIRKUS CIGUMIGUS (LG Ljubljana);
Marjan Pungartnik: VODNI MOŽ IN LEPA POLONA (LG Maribor);
Fran Milčinski: BUTALCI (LG GM Jesenice);
H. C. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA (LG Jože Pengov Ljubljana); Daniel Hevier: PIVOV OBLAČEK (KUD France Prešeren Fru Fru);
Lojze Kovačič: DVA ZMERJAVCA (LG Kranj);
Pavel Polak: SNEGULJČICA (LG Maribor); Plesno-akrobatska skupina Flip Piran.
Šentjakobsko gledališče uubuana
Vpis abonmajev za sezono 1995/96
Vpisovanje abonmajev bo potekalo v gledališču, Krekov trg 2, od ponedeljka, 4., do petka, 8. septembra, in sicer od 10. do 12. ure in v soboto, 9. septembra, od 10. do 12. ure.
Abonmajski program za sezono 1995/96
Feda Sehovič: KURBE, komedija;
Derek Benfield: NISI NA VRSTI, komedija; Anton Tomaž Linhart, Andrej Rozman-Ro-za: PUSTI OTOK, komedija.
Publij Terencij Afričan: EVNUH, komedija.
[FURLANIJA-JULIJSKA krajina
edalisce Verdi - Dvorana Tripcovich „I narodni festival operete 1995
agajna gledališča Verdi bo zaprta do i: ^sptembra. Od tega datuma dalje bodo n azpolago novi abonmaji in eventuelne n arvacije preostalih prostih mest.
Ureditve ob 50-letnici Zveze slovenski Kulturnih društev v Italiji ^Petek, 8.9., ob 18. uri bo v Babni hiši cnianjih začetek prireditev z odprtjem ra; ave mladih likovnih ustvarjalcev iz Trst; ortce in Benečije; v Dolini bo ob 19.30 m ]a°P Sudbe Breg in ob 20. uri v Galeriji Tori odprtje fotografske razstave posvečen Ota; na KTuži v Dolini bo Se sledil redstavitev knjižnih novosti ter nastop orov MePZ Primorec-Tabor, 2PZ I. Grbe
in MoPZ Valentin Vodnik.
V	soboto, 9. t. m., ob 20. uri bo v Prebenegu koncert za sožitje - dobrodelni koncert z nastopom domačih glasbenih skupin in sicilj-skega ansambla etnorock glasbe Agricantus (izkupiček veCera bo namenjen Skladu Lu-chetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin
V	nedeljo, 10.9. bo v Dolini na Gorici ob 18. uri osrednja proslava z zborovskimi, godbe-niskimi in instrumentalnimi nastopi skupin s Tržaškega, Goriškega, Benečije in Rezije. Pozdravi gostov in govor predsednika ZSKD. Gledališče Cristallo
V	petek, 8.9., ob 11. uri predstavitev nove gledališke sezone, ki se bo pričela 7. oktobra.
GORICA
Do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival.
[koroška
Drifii °b 18. uri bo pri Adamu srečanje mjateljev Sveskih slikarskih tednov.
8.9. bo v stari šoli predavanje Borisa fn	z diapozitivi na temo »Anamorfoza
y rtn® v arhitekturi Borisa Podrecce«.
Zakr °tO’ 9'9-’ °b 20. uri bo pri Adamu jucna prireditev 15. Sveškega slikar-
skega tedna ’95.
VRBA OB VRBSKEM JEZERU: v Casineumu bo
v petek, 8.9., ob 20.30 klavirski recital Tonija Kernjaka. VeCer prireja SPD Drabosnjak. BELJAK: v Paracelsovi dvorani mestne hiše bo v soboto, 9.9., ob 9. uri odprtje 23. medre-gionalne razstave treh dežel za fotografijo.

Razne prireditve
SLOVENIJA
Ruvija Stripburger v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo razpisuje NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI 2	CRNO-BELI STRIP
ie^f • ena oz'roma prednostna tematika . u°) proti fašizmu, rasizmu, etnični ne-.Pnosti ipd. Stripi naj bodo v izvirnem Je»ku, s priloženim prevodom v an-stib^r.0 *za podnapise). Avtorji dvanaj-Ui izbranih stripov bodo prejeli nagra-o v vrednosti sto nemških mark, njiho-I1 Kirijpi pa bodo objavljeni v eni od na-. udnjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, kalin dela bodo objavljena, bodo prejeli ri orezplačne izvode. Načrtujejo tudi azstavo vseh prispelih stripov, zato av-.jDeprosi jo, naj pošljejo originale, ki a j hodo vrnili po razstavi. Rok za oddajo del je 1. oktober 1995. Stripe Pošljite na naslov: Ljubljana, Kersniko-"UJ’soba 412, s pripisom ZA ANTINA-^ NATEČAJ. Vse informacije dobite sak torek in četrtek od 12. do 14. ure po telefonu 061/319 662.
NATEČAJ ZA KRATKI CRNO-BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki Crno-beli strip (obseg do 4 strani) inspiriran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrala žirija v sestavi elanov uredništva Stripburgerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500, 300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni izdaji Stripburgerja. Avtorje prosimo, naj ne pošiljajo fotokopij, temveč originale. Rok za oddajo je 1. oktober 1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburcer (eko strip), Forum, Kersnikova 4, Ljublja-na.Telefon 061 / 319 662 (torek in Četrtek od 12.00 do 14.00).
jURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Ues*186* sera« (Večer v muzejih); da-p 5'9 ’. °b 20. uri v mestnem muzeju g. fhmidl (Ul. Imbriani 5) bosta dr.
rgi° Cimarosti in dr. Adriano Dugulin vai i-tuVila naCrte za Verdijev kip. Pred-jau bodo tudi film »Lorenzino de’ Me-
dici« (It. ’35) in »Ostržek« (ZDA ’39).
Grad sv. Justa: »De occulta philosophia« -festival Čarovništva. Otvoritev danes, 5.9., ob 20. uri; sledil bo nastop gledališke skupine Streghissi, Gruppo Magico Triestino in Ma-gic party.
Nocoj ob 21. uri bodo v ljubljanskih Križankah nastopili legendarni irski godci
THE DUBUNERS
GLASBA
SLOVENIJA
PIRNIČE
Danes, 5. septembra, bo ob 20. uri v okviru jesenskih serenad v župnijski cerkvi Pirnice VeCer Maxa Regerja. Nastopajo: Mirko ViCentiC - Polic, violina, Bojan Cvetrežnik, viola, Ivan Šoštarič, violončelo.
GROBLJE PRI DOMŽALAH Danes, 5. septembra, bo ob 20. uri v baročni cerkvi Sv. Mohorja in sv. Fortunata koncert klasične glasbe. Nastopajo: David Campbell (na sliki), .klarinet, in kvartet Danubius: Maria Zs. Szabo, prva violina, Adel Miklos, druga violina, Eniko Nagy,
viola,Ilona Ribli, violončelo.
BLED. JESENICE
Danes, 5. septembra, bo ob 16.30 na blejskem gradu in ob 20. uri v Kosovi graščini na Jesenicah v okviru jesenskih serenad VeCer francoske glasbe z ustno harmoniko in harfo. Nastopata: Vladimir Horvat, ustna harmonika, in Bronislava Prinčič, harfa.
ROGAŠKO GLASBENO POLETJE. ROGAŠKA SLATINA
Danes, 5. septembra, bo ob 20. uri v Kristalni dvorani zdravilišča koncert opernih in operetnih melodij. Nastopajo solisti Mariborske opere.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
'f-.
MODERNA GALERIJA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 30. septembra v Moderni galeriji.
CANKARJEV DOM
Razstavi 55 protagonistov konstruirane umetnosti in Josef Albers sta odprti do 10. septembra.
V	Tivolskem gradu je na ogled razstava del nagrajencev prejšnjega mednarodnega grafičnega bienala.
JAKOPIČEVA GALERUA. Slovensko 9
Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura in Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine.
NARODNA GALERUA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI: Slikarstvo in kiparstvo.
MESTNA GALERIJA. Mestni-trg 5
V galeriji je na ogled pregledna razstava kiparja Stojana Batiča.
(na sliki: Mi-nos, bron 1973)
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
V	galeriji je do 6. septembra na ogled razstava scenskih osnutkov, karakternih študij, slik, risb
in grafik Avgusta Černigoja.
GALERUA SMELT. Dunajska 160
V	galeriji je na ogled razstava Izbor cvetnih kompozicij: Rože - nosilke podzavestno docutene vsebine Mire Capuder.
GALERUA EGURNA. Gregorčičeva 3
V	galeriji sta na ogled razstava slik Žige Okorna in projekt V.S.S.D. z beneškega festivala.
GALERUA ŠKUC. Stari tro 21
V	galeriji je na ogled razstava kiparke Anamarije Smajdek Komorni kalejdoskop.
BEŽIGRAJSKA GALERUA. Dunajska 31
Danes ob 18. uri bodo v galeriji odprli razstavo Od skice do lutke Agate Freyer-Majaron. Na otvoritvi ■bo nastopila lutkarica Dubravka SunjiC Vujovič.
GALERUA SIVČEVA HIŠA. RADOVUICA
V	galeriji je na ogled razstava Slike m risbe akademskega slikarja Janeza Zalaznika. Predstavljena so dela, nastala v zadnjih šestih letih, med njimi tudi najnovejše risbe na papirju, katerih osrednja tema je umetnikova družina.
GALERUA SODOBNE UMETNOSTI. CELJE
V	galeriji je na ogled razstava Forma eterna, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane ob njeni petdesetletnici.
GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA
Devetdeset grafičnih listov karikatur VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, je na ogled do 9. septembra.
MESTNA GALERIJA. PIRAN
Samo Se do 8. septembra je na ogled razstava slovitega ameriškega umetnika bolgarskega rodu Christa z najnovejšimi fotografijami berlinskega Reichstaga.
FJK
TRST
Miramarski park Luči in zvoki
Danes, 5.9., ob 21.00 in ob 22.15 «11 sogno imperiale di Miramare«.
Istočasno je v Konjušnici Miramarskega parka na ogled od 21.00 do 23.00 razstava izkopanin antične Eble.
PORDENON
V sredo, 13. septembra: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TEST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 8.10. razstavlja James Rosenquist.
Muzej Revoltella-Galerija v S.nadstr.: na ogled je razstava Studia Tommaseo v organizaciji Glasbenega združenja Chromas, tržaške občine in odbornistva za kulturo Muzeja Revoltelle.
Miramarski park- Konjušnica
Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
Sesljan - Sedež letovisčarske ustanove: do 14.9. je na ogled razstava Vojka Gašperuta. Urnik: vsak dan 10-13, 16-19.
GORICA
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di fron-tiera«.
V	dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih.
ŠTANJEL
V	Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do -danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«.
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: na ogled je retrospektiva beljaških umetnikov 1945-1995.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj*.
TINJE
Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana.
PLIBERK
Do konca septembra razstavlja VVerner Berg.
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Torek, 5. septembra 1995
Horoskop
zapisal
B.R.K.

OVEN 21.3.-20.4.: Znova vas bo zagrabila raziskovalna mrzlica. Vsemu, kar vas obdaja, boste hoteli priti do dna. Naenkrat pa boste naleteli na nekoga, katerega globini še zdaleč ne boste kos.
BIK 21.4 - M. 5.: Za stvari, M jih v bistvu sploh ne potrebujete, boste porabili denar, M ste ga prislužili s trdim delom, vendar se zaenkrat še ne boste spraševali o smislu nesmiselnega početja.
DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Na delovnem mestu boste stremeli k napredovanju in postajali čedalje bolj neučakani. Bodite strpnejši, saj se bo sicer vaš položaj še poslabšal. Tudi počasi se dal«; pride.
RAK 22.6. - 22. 7.: Poživila, h katerim se boste zatekali, bodo delovala le trenutno, daljnoročne posledice pa bodo ravno nasprotne. Zmanjšajte torej njihovo dozo, pa boste lahko kmalu tudi brez.
l£V 23. 7. - 23. 8.: Z bežnimi odnosi ne boste izgubljali časa, zato vam ga bo ostalo dovolj za tiste, ki mislijo bolj resno. Občutna poglobitev nekega odnosa bo potrdila pravilnost take iiiire.
DEVICA 24 8. - 22.9.: V svojem nagnjenju k disciplini boste tokrat resnitmo malce pretirali, saj si boste obroke hrane preračunali v kalorije. Veliko bolje bi bilo, če bi se ta čas pošteno razmigali.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Vaša zagrizenost v borbi za pravico vam jo bo tokrat pošteno zagodla. Požrtvovalno boste pomagali nekomu, ki se bo na vašo prizadevnost kratkomaio požvižgal
ŠKORPIJON 23. TO. - 22.11.: Vaša nepotešljiva radovednost vas bo na nepravem mestu spravila v veliko godljo, saj boste z njo ogrozili skrivnost preobčutljive osebe. Bolje bo, da se ji umaknete s poti.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Nekdo vas bo skušal
obtožiti, češ da ne spoštujete norm in predpisov. Skesano mu boste priznali, da ste velik kriminalec in da obstaja celo nevarnost, da mu zavijete vrat.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Lepo je, da se lahko človek zanese na vas, vendar se bo tokrat ta vrlina obrnila proti vam. Na razpolago boste tolikim, da se vam bodo pod silno težo resno zasibila kolena.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Vas odpor do avtoritet bo dosegel višek, zato bo pametneje, če si vzamete dopust in se izognete pretečim nevarnostim na delovnem mestu. Zidovi so namreč trši od glav.
RIBI 20. 2. - 20. 3,: Vaša skrivnostnost bo nekoga pritegnila tako močno, da vam bo stalno za petami. Ker vam bo to presedlo, se ga boste otresli z nekaj prav banalnimi tuzemeljskinii potezami.

_____________BAROMETER RAZPOLOŽENJA ____
Vpliv Marsa v znamenju Škorpijona bo zelo spodbuden
Tranzitno Sonce se bo ta teden gibalo po drugi dekadi znamenja Device, vendar v tem položaju njegovo delovanje ni posebno izrazito.
Osmega septembra bo Mars iz Tehtnice prešel v znamenje Škorpijona, ki je njegov domicil. To pomeni, da bo njegov vpliv v naslednjih tednih tipičen in zelo močen. V nas bo prebujal ogromne potenciale fizične energije, ki bo pogosto usmerjena v katero od spolnih dejavnosti. Ne bo nam manjkalo šarma, zato lahko na tem pomembnem področju pričakujemo tudi večje podvige. Mars bo v znamenju Škorpijona večal našo borbenost, s pomočjo katere bomo kos tudi tršim orehom. Proti ciljem bomo drveli zagnano, pri tem pa nas bo podpirala dobra mera samozavesti.
Tako bo izgledala pomoč Marsa v dneh, ko bo
ugoden tudi položaj drugih nebesnih teles. V primeru sodelovanja kakšnega neharmoničnega aspekta pa se bo pokazala tudi temna stran njegove energije. Negativne poteze Marsa v znamenju Škorpijona se bodo kazale v obliki zavisti, okrutnosti in maščevalnosti, na kar bi se bilo seveda pametno pripraviti.
Polna luna bo nastopila 9. septembra, in sicer v znamenju Rib. To bo prva večja priložnost, v kateri se bo vpliv Marsa lepo izražal. Polna luna v Ribah bo namreč v nas spodbujala močno željo po ljubezni, popestreni z izredno domišljijo. Marsikdo bo v teh dneh naletel na osebo, ob kateri se mu bodo odprla še neslu-tena obzorja.
Polni bomo idej, izmed katerih bomo lahko izbrskali tudi kakšno prav koristno.
(A. O.)
ANEKDOTA
O gledališki igralki Mariji Veri
Igralec Fran Lipah je zapisal:
»Igrali smo Hebblovo dramo Judita. Naslovno vlogo je igrala gospa Marija Vera. Holofemes, pred katerim je vse trepetalo, je bil Milan Skrbinšek. Ko se v zadnjem dejanju zmagoslavna Judita vrača med svoje rojake in pove, da je odsekala Holofernu glavo, razprostre pred njimi preprogo, v kateri je prinesla trinogovo glavo.
Toda - gorje!
Rekviziter si je mislil, da je vseeno, kakšna glava je v zavitku, saj se ne vidi.
In tako se je v Juditinih rokah pokazala - svinjska glava. (Kasirana, narejena iz debelega papirja, ki igra pri nas na pojedinah že nad dvajset let.)
Junaška Judita in zmagoslavni judovski narod so zaradi nenadnega smeha komaj Se resno odigrali igro do konca.«
TOR SRE CET PET SOB NED PON
POČUTJE, ZDRAVJE
sprostitev 			o	o	z	z	z	z
šport 			/	o	z	o	z	o
post, dieta 		..O	o	o	o	o	o	o
težja fizična dela 		..O	✓	z	z	z	z	z
izlet		..O	o	o	z	z	z	z
DRUŽBA, ODNOSI							
obisk znancev 		..O	X	o	z	z	z	z
domaCa zabava		..O	o	o	o	z	◦	o
družinski posvet 		X	o	z	z	z	z	z
družabne igre		..o	o	o	z	z	z	z
urejanje uradnih zadev	X	◦	o	o	z	o	o
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje		..x	o	o	z	z	z	z
naložbe in nakupi		..o	o	o	o	o	o	o
zamenjava službe		..x	o	X	o	o	o	o
izposoja denarja 		..o	o	o	o	z	z	o
igrenasreCo 		..o	◦	o	z	o	o	o
LJUBEZEN, SPOLNOST							
osvajanje		..o	o	o	z	z	z	z
iskren pogovor 		..o	o	o	o	z	z	z
zmenek 		..o	o	z	z	z	z	o
ljubljenje		..o	o	z	z	z	z	z
prekinitev zveze 		• ■X	o	o	X	X	o	X
UMSKE DEJAVNOSTI							
branje		..o	✓	z	z	o	o	o
uCenje, širjenje obzorja.,	..o	o	z	o	o	z	z
raziskovanje 				✓	z	z	o	z	z
umetniško ustvarjanje ..	,.o	z	z	z	o	z	o
reševanje težav 		.o	z	z	o	o	z	z
LEGENDA: / ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
358	PTICA, KI LEPO POJE	PRIVRŽENEC IREDENTE	IZDELOVALEC VATE	LEHA	FINSKI POLITIK (TAISTO)	RADO MURNIK	GRŠKA BOGINJA ZARJE	RUSKI NOGOMETAŠ (OLEG)	KRVNI FAKTOR	OCVRTA JED	AVTOR: LUKA PIBER	PREBIVALCI MAČKOVCEV	ODGLASITEV	DRENOVA JAGODA	NEON	KANADSKI POPEVKAR (PAUL)	NEMŠKI DENAR	IRSKA POKRAJINA	USPESNA POPEVKA	PEVKA PUSAR- JERIC
EDINA TEKOČA KOVINA											NENAVADNA NOVOST V MODI									
SATANIST											HORMON OLIMP. IGRE									
GOVORNIK						AKORD TRGOVSKI POMOČNIK									RAKEV					
POLJSKO PRISTANIŠČE							ORKAN BREZPRAVNO UUDSTVO								URADNI SPIS KUŽILO				UŽITNA MORSKA SKOUKA	UUBITEU
SKAND. DROBIŽ				POSEBEN PRETEKLI ČAS							JAJCE					GR. MUZA PETJA				
											AŠKERC					GORSKI VRH				
LILI N0VY			LJUBU. TISKAR. DRUŽINA	STARO ZELEZO RJINA	OTOK V IRSKEM MORJU ZLITINA				DVORUIV MOŠKI								RAC. POMNILNIK			
									OMEJITEV HRANE								ANGL. PIVO			
ZELO REDKA KOVINA								PASJA PASMA					SKUPINA PTIC V LETU					GALIJ		
								DIVJA JEZA										STAR SLOVAN		
AFRIŠKI VELETOK					•	TURKU POSVEDSKO NEŽA SIMČIČ				TANTAL KILO- AMPER			PROSILEC ZA AZIL TONE ČUFAR							
ŽLAHTNI PLIN							OBRESTI, PRI PRODAJI MENIC							IZJAVA 0 STVARI						
TROJANE V ANTIKI							SL. PESNIK (VALENTIN)							ANTON AZBE			HIMALAJSKA KOZA			
HVi,
W
0INVJ.S
SNVHJ.V-
alNaNPt
XNO>{SH
NONHSit
LNVTIZV
VI
oav
HHOIN
V9
vxvl
DMd
liamu
mn
HITVAVS
NVPi
NT
VOHV
MTAO
J.SMOV
H30
XXV
NvnnmH
usnvoo
VISIM
HfDOAZOS
yOX3t!
NTTVNJMOV DHIOMODVHA vmn VNaoW Ottams OATZ
lOUABJOpOA


ANTILI
AZORSKI OTOKI
Indijanci so Jamajko imenovali »otok izvirov«
V otoških pragozdovih teče več kot sto rek
Iskanje zakladov je spet aktualno
Kaj skrivajo potopljene španske galeje
Velik del Jamajke prekriva bogat deževni pragozd. *ako je običajno ob obali komaj dovolj prostora za ftranjsa naselja in cesto, ki se je pogosto dotika pra-g°zd. Hoja po jamajskih pragozdovih je Se posebno Prijetna in brezskrbna, saj v njih ni kakšnih posebnih nevarnosti niti za mestnega človeka. Razen pikov kolarjev se ti kaj hujšega skoraj ne more primeriti. Ka-6 so iztrebili mungi, ki so jih naseliti na otoku prav s em namenom.
Prvotni prebivalci Ja-nrajke Indijanci Aravaki s° svojo domovino imenovali Xaymaca - otok rivirov, kar ni nič nenavadnega, saj se na Jamajki skozi pragozd spuSCa več °t sto rek. Tako ni težko najti lepega kotička, kjer-°ri že si. Tudi kadar z8°lj po naključju zaideš z nhojenih poti, se kar ne naores načuditi podobi, ki Se skriva le nekaj deset jnetrov od dokaj prome-ne ceste. Skozi gozd se nrarsikje prebija reka, ki
se spuSCa prek z mahom poraslih skalnih previsov in se umirja v temnozelenih tolmunih, nad katerimi se spreletavajo ptici -vodomci. Vsak tolmun nudi ljubiteljem narave prijetno osvežitev. Iz vode štrlijo nazobčane skale, prek katerih se previdno sprehajajo rakovice. Ob najmanjšem gibu se skrijejo v najblizjo luknjo, od koder v miru opazujejo, od kod preži nevarnost.
Voda pada v naravno
sotesko tudi s strani, kjer se prebija med podrtimi drevesi, vitkimi bambusovimi debli in temnozelenimi grmi, s katerih se kot rdeCi prameni spuščajo skoraj meter dolgi Živordeči cvetovi. Mogočna drevesa, ki z bogatimi krošnjami kipijo v nebo, se s prepletenimi koreninami krčevito oklepajo skalnega pobočja. Kljub mogočnim krošnjam pa Se vedno prepuščajo dovolj svetlobe tudi za rastline, ki rastejo pri tleh. Med mahovi se kvišku prebijajo praproti, nekatere dosežejo celo višino malega drevesa in so od daleC še najbolj podobne kokosovi palmi.
Po razgibanih tleh se plazijo ovijalke z oblasto suličastimi listi, kakršne pri nas gojimo kot nadvse
hvaležne lončnice. Tu pa tvorijo pravcato rastlinsko preprogo, stkano iz prepletajočih se rastlin. Nekatere se vzpenjajo po drevju, na katerega se prisesajo z zračnimi koreninami. Tako so tudi debla zelena, saj so prekrita z listi vseh mogočih zelenih odtenkov.
Listi vzpenjalk so lahko Cisto majhni ati pa se pahljačasto raztezajo tudi veC kot pol metra na široko. S tako poraslih dreves se v šopih spuščajo debele zračne korenine in olesenela stebla plezalk, ki te zamikajo, da bi se kot Tarzan povzpel v vrhove krošenj. Toda razočaran kmalu ugotoviš, da prava džungla izgleda drugače kot v filmu, ko se že kar prva liana utrga pod težo telesa... Igor Fabjan
Ameriški podvodni arheolog Robert Marx se že vse svoje življenje potika po sedmih morjih in išCe ladijske razbitine. S pomočjo najsodobnejše tehnologije namerava zdaj z morskega dna sredi Atlantika dvigniti na površje nepoškodovane Španske galeje.
»Največ kar lahko storim za podvodno arheologijo je, da odkrijem nepoškodovane galeje,« je dejal 61-letni Marx. »Kot igrače na dnu bazena so, kot ladje, ki jih vidite potopljene v hollywoodskih filmih.«
Z novim zakonom, ki raziskovalcem prvič dovoljuje dvigniti na površje potopljeni zaklad iz portugalskih voda, se bodo Marxu uresničile življenjske sanje. Skupaj z ameriško družbo tekmico je vložil prošnjo za dvig razbitin v Azorih, 750 milj od Portugalske. Pričakuje, da bo še ta mesec dobil dovoljenje za raziskovanje voda okoli otoka Terceira.
Sonarske raziskave, ki sta jih izvedli ameriška in nekdanja sovjetska vlada, kažejo, da se ladje nahajajo v bližini Azorov. Zaradi pomanjkanja kisika v vodi so se ohranile na izredni globini do tri tisoč metrov. »Obe vladi sta mi dali podatke senarskih raziskav ladij s stoječimi jambori - to je kot v sanjah,« je navdušen Marx.
S pomočjo tehnike za dvigovanje razbitin iz velikih globin, podobne tistim, ki so jih uporabljali na odpravi Titanik v osemdesetih, namerava Marx raziskati nekatere od dva tisoC ladij, ki so se
izgubile v Azorih na poti z vzhoda ali iz Amerike.
Po njegovih besedah se je v Azorih med 15. in 19. stoletjem izgubilo veC ladij natovorjenih z zakladom kot po vsem svetu skupaj.
Ladje so prevažale zlato in srebrnike iz Novega sveta; svilo, slonovino in porcelan z vzhoda in drage kamne iz Brazilije. Nekatere so v viharjih pogoltnili zahrbtni tokovi Atlantika. Druge so bile žrtve angleških, nizozemskih ali francoskih piratov ter barbarskih gusarskih ladij, ki so v bližini otočja Čakale na ladje z zakladi.
Marx, ki je zadnjih trideset let redni obiskovalec Azorov, je prvič videl potopljeno galejo ob Azorih leta 1954 med podvodnim ribolovom v globini 30 metrov. Od takrat je po vsem svetu raziskoval ladijske razbitine in sanjal o tem, da bi na površje dvignil nepoškodovano starinsko ladjo.
Po portugalskem zakonu iz leta 1993 je dovoljeno reševanje podvodnih zakladov iz portugalskih voda, vendar pa je pred tem treba plačati poroštveno menico v vrednosti veC sto tisoč ameriških dolarjev. »Namen menice je preprečiti kraje podvodnih zakladov,« je izjavil elan portugalskega parlamenta, ki je sodeloval pri oblikovanju zakona.
S podporo več milijonov dolarjev Severne Amerike in Evrope bo Marxova družba iskala razbitine s podmornicami s posadko in »vozili na daljinsko upravljanje« brez posadke, ki jih bodo upravljali z ladje in spre-
mljali s podvodnimi televizijskimi kamerami.
Ladje bodo dvignili nepoškodovane tako, da bodo okoli njih ovili vrvi in jih dvignili na površje, ali pa bodo vanje vbrizgali tekočino, ki se bo v nekaj urah strdila in ladjo dvignila.
Ce bo šlo vse po načrtih, bodo ladje v velikanskih tovornih Čolnih prepeljali v Lizbono, kjer'jih bodo, pripravljene za sejem Expo 1998, razstavili v posebnih rezervoarjih, napolnjenih z vodo.
Reuter
MODRE
MISLI
O tatvini
Tatje ne okradejo vsakogar, vseeno se vsakega boj.
bolgarska
Samo tatu sprašujejo: »Od kod ti ta stvar?«
asirska
Bedaka okradi, Ce hoCeš, modreca, Ce moreš.
Češka
Ce je tat nehal krasti, še ne pomeni, da je zamenjal naravo.
indijska
Male tatove pogosto obešajo v navzočnosti velikih.
italijanska
Pameten tat skrbi,
da je njegovo gnezdo Cisto.
nemška
■■i

m
KANADA
Skrivnostna dežela medvedov <3>
Bili smo v dolini sla-P°v in trije med njimi -eli slapovi, Slapovi ba-ZeHov in Cesarski slapovi s° še posebej izstopali s Sv°io grozečo lepoto, Pjedvsem zaradi velike plšine in količine vode.
0	Štirih kilometrih str-®Je§a vzpenjanja smo pri-
1	.d° manjše ravnine. Tu ?e je strma grapa razširila
Razprostrla v prijetno °hnico in tudi reka, ki ?as ie ves Cas spremljala, je iz svarečega in zloho-rtega grmenja prešla v Pnjeten pogovor z nami. ^°zd se je umaknil travi, Pred nami pa se je odprl P°gled na delno v meglo zavito in zasneženo se-verno steno Mount Rob-®°iia, ki jo je skozi okna v ežkih deževnih oblakih °)ece ljubkovalo pozno
popoldansko sonce. Prišli smo do jezera Berg, kjer me je čakalo naslednje presenečenje.
V bližini Čudovitega prostora za taborjenje je stala majhna koliba in moj raziskujoč pogled je odkril, da je to stranišče z vsemi potrebnimi pritiklinami, kot so papir, vedro, metla, in celo stranišče, ki lahko služi za vzor vsem javnim straniščem v Ljubljani in njihovim uporabnikom. Ob nenehnem ječanju in stokanju ledenikov Berg in Mist, ki sta otovorjena premagovala še zadnje ovire na svoji poti proti nebeško modrim vodam jezera Berg, smo v večernem hladu prigriznili svoj zadnji obrok pred taboriščem pri Robson Passu,
našim dnevnim ciljem.
Severna stena gore, okovana v dve ledeniški in eno vodno reko, je še danes ena najtežjih plezalnih smeri v Kanadi. Robson Pass leži dva kilometra od najsevernejšega dela jezera Berg. Na prelaz smo prišli v večernem mraku, ko je sonce že davno utonilo za gorami. SotorišCe je bilo zasedeno, zato smo šotor postavili na njegovem robu, pod losovo lobanjo, ki je visela na žilavem macesnu.
Po obrednem obešanju hrane, ki jo je treba zaradi medvedov dvigniti na drog približno štiri metre visoko, smo, izčrpani od 22 kilometrov dolgega pohoda, utonili v zasluženi spanec. Nad nami so
Mount Robson (Foto: J. Jaklič)
bedeli rendžerji, ki so imeli svojo postojanko na robu bližnjega gozda.
Prebudil me je jutranji hlad. V rdečkasti svetlobi, ki je prodirala skozi ohlapno platneno streho, sem opazil ivje. Bilo je krepko pod ničlo, kar za
nadmorsko višino 2000 metrov ni nobena redkost. Jezen ob pogledu na nekakovosten šotor, ki sva ga z Matejo kupila kot prvovrstno blago pri nekem obrtniku, sem se splazil na prosto v nov dan.
BlešCeCa svetloba me je sprva zaslepila, hip zatem pa mi je prvi jutranji pogled odvzel sapo. V sončni bleščici so se pred menoj pojavile zasnežene glave, mogočni vrhovi povsod naokrog, pred njimi, pravzaprav tik pred
menoj, pa se je košatil velikan med velikani, mogočnik med mogočniki, neizmeren, najvišji, rožnati vrh Mount Robsona (3854), obdan z nežno ogrlico betih meglic.
Janez Jaklič (Se nadaljuje)
/■
/r .. SREDISCE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
„	.. SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
666
k
c
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.27 in zašlo ob 19.34. Dan bo dolg 13 ur in 7 minut. Luna bo vzšla ob 17.02 in zašla ob 2.02.
Trst
Malinska
Portorož
Poreč
Split
M. Lošinj
Dubrovnik
°c 22,0	Mura	°C 12,1
23,0	Sava (Radovljica)	11,2
22,0	Sora	12,7
23,0	Ljubljanica	13,3
23,0	Soča	12,1
24,0	Vipava	11,1
24,0	Bohinjsko jezero	16
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.46 najnižje -42 cm, ob 8.31 najvisje 30 cm, ob 14.12 najnižje -15 cm, ob 19.53 najvisje 33 cm.
lutri: ob 2.30 najnižje -49 cm, ob 9.05 najvisje 39 cm, ob 14.55 najnižje -25 cm, ob 20.41
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
Vremensko najbolj občutljivi ljudje bodo imeli manjše, vremensko pogojene težave in tudi spali bodo slabo.
V0X POPULI
Kadar prve dni kimavca pogosto grmi, bo dosti tepkovca, pšenice, rži.
Umetnost je reprodukcija resničnosti.
UMAG
REKA 14/20
66
V Sloveniji: Spet bo oblačno, predvsem v južnih, zahodnih in osrednih krajih, kjer bo otaasno deževalo.
Obeti: Tudi v Četrtek še ne bo večje spremembe vremena.
	J v				—
rHH					H-i
V Švici bodo poskrbeli tudi za hišne in domače živali
Rock koncert Boba Dylana
ŽENEVA - Švica sodi med države, v katerih so življenjske razmere in kakovost življenja najboljše. To pa velja le za ljudi, ne za hišne in domače živali, ki naj bi živele v nemogočih razmerah. Švicarska zvezna vlada je zato sprejela vrsto ukrepov, s katerimi naj bi te razmere izboljšali. Tako bo treba hrčka nastaniti v kletki, ki ima vsaj 3800 kvadratnih centimetrov in je višja kot dvajset centimetrov. Miške bo-
do lahko imele manjšo kletko, vsekakor pa morajo tudi one imeti vse plezalne pripomočke, ki jim omogočajo zdravo življenje.
Gorje lastniku, ki bi imel kanarčke ah papagajčke v kletkah, ki nimajo vsaj 1800 kvadratnih centimetrov in niso visoke vsaj 50 centimetrov. Seveda pa kanarčki in papagajčki v kletkah ne smejo samevati, temveč morajo biti vedno v paru. Večji papagaji morajo živeti v
Ples veteranov iz druge svetovne vojne
Med mladino so se na »hangarskem plesu« v Honolu-luju zavrteli tudi veterani iz druge svetovne vojne. (AP)
Bob Dylan in Bruce Springsteen sta nastopila v clevelandski Rock and Roli Hali (Telefoto AP)
kletkah, ki imajo vsaj štiri kvadratne metre.
Vlada je sprejela tudi »minimalna določila« za pse in mačke. Kot glavno naj navedemo, da morajo psi živeti v stalnem stiku z ljudmi, ne na verigi ob pasji uti v najbolj oddaljenem kotu vrta.
Bog ne daj, da bi muco zaprli v klet, kjer naj bi lovila miši, ker je treba poskrbeti za njeno družabnost, tako da bo živela s svojimi gospodarji.
Švicarska vlada pa ni pomislila samo na hišne, temveč tudi na domače živali. Rezanje rogov teletom je dovoljeno le po anesteziji, govedo pa mora živeti v skupinah, ne osamljeno. Prav tako so poskrbeli za piščance in kokoši, ki morajo imeti v kurnikih dovolj slame. Stroga merila bodo urejevala tudi življenje prašičev, ki jim ne bodo smeli rezati repov in jim pripenjati razpoznavnih kovinskih tablic na uhlje ali kožo.
Vlada bo ta merila z lahkoto vsilila živinorejcem in kokošjerejcem, težje bo z lastniki hišnih živali, a v Bernu so prepričani, da bodo vsi spoštovali nova določila.
Priredili gala večerjo iz 17. stoletja
MADRID - V Palači Acebron v Španskem naravnem parku Dona-na so preteklo noč pripravili podobno gala večerjo, kot jo je leta 1624 v Čast španskemu kralju Filipu IV. priredil vojvoda iz Medine Sidonia. Rekonstrukcija je bila uspešna, le da so bili gostje precej drugačni. Pred 371 leti so bili to plemiči, ki so za večerjo prispevali po 300 tisoč zlatih dukatov. Sedanji gostje so bili turisti, ki so za večerjo plačali le 3500 pezet, poskusili pa so celo prigrizke z morskimi sadeži in zvitke s fazanovim nadevom.
Vprašljive metode nizozemske policije
AMSTERDAM - Potem ko sta lani dva člana nizozemske vlade morala odstopiti zaradi protislovne strategije v boju proti prekupčevalcem z mamili, zdaj nekaj podobnega grozi pravosodnemu ministru Sorgdragerju. Kot je zapisal Algemeen Dagbald, naj bi policija na ukaz ministra dovolila nemoten »uvoz« približno 400 ton mamil v upanju, da bi jim vmesni prekupčevalci omogočili aretacijo njihovih glavnih dobaviteljev. To se seveda ni zgodilo, policija in pravosodno ministrstvo pa sta zdaj v zobeh javnosti.