Gozdarstvo v času in prostoru Lubint Slovencom, kteri gozde posedujejo, na znanje in poduk dajemo Tomaž KO C' AR* Predplsi, uredbe, odredbe in navodila v zvezi z oospodiujenjem v gozdovih so na Slovenskem že zelo ;tari (od 15. stol. naprej). Te uredbe zasledimo v t. i. gozdnih redih (prvi ··ortenburšk.i" iz leta 1406), po letu 1852 P"' ž.e kot zakon o gozdov1h. v č::Jsn kolonizacije naših dežel (14.-15. stol.) in pozneje so gozdove izredno močno sekali, krči li, skrat- ka. zmanjševali gozdne površine. Tudi danes se pone- kod na manjših pa tudi večjih površinah, kažejo po- dobni pojavi oz. težnje (nedovoljeni gol oseki- krčitve gozdov). lz zakona o gozdovih ( 1993) tudi danes veje skrb za gozdove, v nasprotnem (povzročanje škode) pa z.::~kon prav tako kot pred "sto leti", predpisuje sank- cije in kazni. Na žalost pa stvarnost precej odstopa od zakonskih določil, posebno pri uveljavljaoju- izvajanju kazenskih določb (kaznovalna politika je premalo učin­ kovita. dolgotrajnost postopkov na sodiščih, ipd.). Eci~n izmed načinov kako preseči sedanje stanje je tudi pogled v preteklost. Za ilustracijo, kako je oblast pri na.:; ukrepala v takih in podobnih primerih v obdobju na prdomu 19. v 20. stoletje, bom ru navedel dva do- pisa (dobesedni prepis) iz leta 1887 oz. 1891 ter iz leta 190 l oz. 1902. Iz vsebine obeh dopisov razberemo problematiko gospodarjenja z gozdovi oz. gozdnimi zelllljišči na stnnih predelih (varovalni-"branivni'' goz- dovi). ki so bili poleg tega obremenjeni še s pašo. Dopis št. 56481 poslalo: Okrajno glavarstvo v Kamniku prejela: Cesarsko-kraljeva okrožna gozdna inšpek- cija v Ksanju l'.ia podlagi ogleda, kateri se je vs/ed prošnje Jozefa }.fal~ja in sodrugov z dne 3/. augusta 1887. leta in dalj'e vs/ed prošnje Simona Slopnika in34 d111gih ude- leicncev z dne J 4. septembra 1891 vršil/6. in 17. maja /el().~njega lew na lici mesta. izjavil je gospod c. kr. gozdni adjunkt pri obravnavi dne 18. maja t. l. sledeče: Vso gozdno skupovino, katere se tičejo gori omen- jeni dve pro.~nji i11 kate1·a seje bila v večjem obsegu s tukajšnjim odlokom z dne 8. marcija 1891. leta št. 118 proglasila branivnim gozdom in ki obsega pare. št. 1854, 1855, 1866, 1870, 1871, }809, /810, 18/3,1890, 161/, 1633, 1634, 1662, 1663, 1343, 1385, 124511. ·T. K., dipl. inž. gozd., Polje, c. XL/4, l 260 Ljubljana-Polje. SLO GozdV 56 (1998) 5-6 124512,13,14, 132911. 1329/2, 1894/1, 189412 inl892 davčne občine Špitalič, deliti je v tl'i dele. Najvišji~ deloma strmi, deloma zmerno nag1~jeni, sedaj .{e precej dobro se smrekami in bukovim lesom zaraščeni del, smatrati se ima še nadalj'e branivnim gozdom in tedaj ni dopuščati, da bi se ondi na golo i2.sekavnlo. Drugi ali srednji kadunjčasti (rupastL) kakih 600 uralov1 obsegajoči, le sem ter tja obraščeni del iz/o- čuje se iz okolišll branivnih gozdov Tretji ali spodnji (najnižji), deloma že popolnoma opustošeni del imo se tudi za naprej smalrati branivnim gozdom 3 in bode treba tu na katerih krajih umetno pogojzdovati. Kar se tiče paše. izvršuje se ista v najvišjem in srednjem delu lahko neom~eno, v spodnjem delu pa se bo le toliko ome;jila, kolikor bo to vs led sade nja potrebno. Posamezne plmy·ave, v katerih se bode moralo v spodnjem delu saditi, odkazale se bodejo pozneje. Glede na to razjasnilo c. kr. gozdnega izvedenca izjavili so vsi udeleženci enoglasno da hočejo najvišji del dotičnih gozdov vedno smatrati branivnim gozdom in da se zavezujejo, ondi ne vd bodi si izsekavanjem, bodi si s požiganjem napravljati goUav. dalje isto tako spodnji (najnižji) del smatrati branivnim gozdom in so si le pridržali pravico pritožbe zoper predpise, ki imajo slediti glede pogojzdovanja. Dalje preklicali so glede na to, da sej im je pustila v gornjem in srednjem delu paša neomejeno, svojo pro.fnjo z dne J J. augusta 188 7. leta za spYemenitev gozda v pašnike. Kar c. kr. okrajno glavarstvo s tem osvedočuje. Od oglednih stroškov v znesku 61 gld. 62 kr.. katere plačati so vsi udeleženci "in solidum dol?.ni4 ",pripada ::.a zdaj na Vas 1 gld. 62 ki: in imale la z11esek najdalJe v 14 dneh pri tukajšnjem uradu vplačati, ker bi se drugače postopalo z rubežnijo proti Vam. Kamnik dne 27. maja 1892 c. kr. okraj11i glavar 1 1 z zasebnega arh iva - gozda rs ke zadeve: Okraj no glavarstva Kamnik: čas: konec 19. oz. začetek 20. stoletja; fascikel st. 14: KrCitve gozdov v Kamniku za časa avstro-ogrske monarhije; zadeve: krčitve, pogozdovanja, varoval ni gozdovi, koncesije za plavbo lesa i. dr. ! 600 ornlov je približno 345 ha 1 brant'vni- zašCitni J "in solidu1n dolžni''-v denarJu oz. v gotovini 295 G o zd arstvo v č.astl in pros toru V dopisu navedene gozdne parcele težijo na južnih pobočjih Menine planine, nad cesto Kamnik-Motnik oz. odsekam iz ce ceste, t. j. odcep za Češnjice, Zg. Okrog, Meni na planina ter nad zaselkom Nova Reber in zahodno od Sv. Miklavža. Zdaj so ti gozdovi v celoti lesnoproizvodni (ne varovalni!) in uvrščeni v gozdno- gospodarsko enoto Tuhinj-Motnik, k. o. Špitalič v od- delkih 30, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 44, 45, 46, in 47. Nakloni pobočij dosegajo vrednosti do 35 stopinj, nad- morske višine pa od 650 do J 300m. Površine pokrivajo bukovi gozdovi, predvsem združba Cephalanthero- Fagetum (Cm·ici albae-Fagetum), deloma tudi Hac- quetio-Fagetwn i. dr.; značilne so nizke hektarske za- loge (povprečno pod l OO m~/ha). Naslednji dopis je obravnavalo ''c. kr. Okrajno goz- dno nadzorništvo za Kamnik in Litijo v Ljubljani" (der k. k. Bezirksforstinspektion). Spis je v Ljubljani prev- zela dne 6. 5. 1902 višja instanca, t.j. "der k. k. Ober- forstkommissar" (višji oz. visoki gozdni komisar) Pjetschka~. Dopis št. Z. 13.762 1 02 Naj prejme l. Primož .Lagar v Okroglem h. št. l 2. Franc Dolinšek v Okroglem h. št. 2 3. Miha Martinc v Okroglem h. ~t. 3 Po nasvetu c. kr. gozdnega nadzorništva naznani se Vam. da: ad. l. spadajo Vaše v da vč. obč. B isteršica v kraju Kamniški vrh leieče gozdne parcele, ad.2. spadata Vaši v davč. obč. Bisteršica v kraju Kamniški vrh ležeči gozdni parceli, ad.3. spada Vaša v davč. obč. BisLeršica v kraju Kamniški vrh leieča gozdna parcela, ad.l . št. 653, 654 in 659 v obsegu 0,6229 ha in 3,6635 ha, ad.J. šl. 655 in 657 v obsegul,4293 ha in 0,37DR ha, ad.J št. 651 v obsegu 6,9833 ha (15.6743 ha), po legi in kakovosti med one gozde~lakozvane var- stvene gozde6 , katere so gospodariti v smislu določb paragrafov 6 in 7 gozdne poslave7 , na kar se s pri- stavkom opozarjale, daje vsako sekanje na golo strogo prepovedano Žil da se kaznuje v smislu para grafa 8 iste postave z globo od 40 do 400 Kron. ~ Z..a"služen za uredi1ev parkovnih gozdov v Ljubljani-T1voli (op . Kočar) ~ varstvene - varovalne 7 gozdne postave- zakon o gozdovih (op. Kočar) 296 ~-~·v-u ~'~~ {)~~ ,~~·.\' .uVt. $:t.c-<.\ -:;L;j'~vlM>'t-8>~.:.,;, tf<\.\' .,_e,,C),f . .:ll>l-w '" 'e•) -::,,\ ~.-t-lp.?.lc-w<'•" ~o;l<>. ·'"..h.(U " ~t · 'lt·~"'' l.""' ~f;);i,o~~~~o