DIDAKTIČNE IGRE V ŠOLI Utrjevanje matematične snovi s pomočjo didaktičnih iger Maša Prelogar, mag. prof. razrednega pouka, OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem Didaktične igre so zelo pomemben del učnega procesa, kajti učenci z njimi na zabaven način usvajajo novo snov in jo utrjujejo. Tako učitelji pri pouku uspešno spodbujamo motivacijo za delo in uresničujemo pomembne cilje. Za predstavitev sem izbrala nekaj didaktičnih iger, ki sem jih pripravila za utrjevanje snovi v 4. razredu pri pouku matematike. Tovrstne učne me- tode sicer lahko uporabljamo pri vseh šolskih predmetih in pri različnih starostnih skupinah. Zdi se mi primerno in koristno, da učitelji svoje učne ure popestrijo in izboljšajo z didaktičnimi igrami oz. da učencem igrivo približajo še tako zahtevno učno snov. »Otroške igre niso samo igre, ampak jih je po- - krepijo motivacijo in interes, trebno smatrati kot otrokove najresnejše dejav- - razvijajo različne sposobnosti, nosti.« - krepijo lastno aktivnost, Michel de Montaigne - ugodno vplivajo na samostojnost, organizacijo, medsebojno sodelovanje in krepijo samozavest, Didaktične igre v šoli - vplivajo na celosten razvoj otroka, Didaktične igre so v šoli zelo pomembne, saj otro- - krepijo govorne (poslušanje drugega, učenje gla- ci ob njih razvijajo različne sposobnosti in rušijo sov, pripovedovanje) in motorične sposobnosti predsodke, da učenje predstavlja trpljenje. Lahko (ročne spretnosti, koordinacijo, hitro odzivanje), jih uporabljamo za različne starostne skupine in - pripomorejo k manjši utrujenosti, za otroke z različnimi sposobnostmi. Učenje pre- - omogočajo optimalno učno okolje (Ginnis 2004). ko igre je učinkovitejše in vpliva tudi na boljši od- nos med učiteljem in učenci. Boljša je kakovost Matematika preko didaktičnih iger učenja, kar pripomore tudi k boljšim rezultatom. Poučevanje matematike na razredni stopnji pred- Lahko jih uporabljamo za preverjanje predznanja, stavlja učiteljem velik izziv, saj je mladim potreb- predelovanje nove snovi, utrjevanje ali vrednote- no vliti pozitiven odnos do predmeta. Nekateri nje in ocenjevanje. Nudijo pobeg od »resne« šole, učenci imajo odpor do matematike, zato sem to ki otroke včasih utesnjuje in obremenjuje. želela spremeniti. Razmišljala sem, kako bi lahko učencem na čim bolj zanimiv način približala ma- Cilji, ki jih uresničujemo z didaktičnimi igrami: tematično snov. Kako narediti matematiko zani- - spodbujanje opazovanja in primerjanja, mivo, zabavno, a hkrati poučno? Vemo, da ima- - dobro pomnjenje, jo otroci radi družabne igre, zato se mi je utrnila - razvijanje različnih čutil, predvsem tipa, voha, ideja, da bi lahko tako utrjevali tudi matematično sluha in vida, snov. Učenci so se ob igrah zabavali in hkrati tudi - razvijanje koncentracije in hitrega reagiranja, utrjevali snov. Za področje matematike so najbolj - bogatenje domišljije, uporabne igre razvrščanja, spominske, logično- - utrjevanje že pridobljenih znanj in izkušenj, -matematične igre ter igre s pravili. - krepitev nekaterih značajskih lastnosti pri otrocih (vztrajnosti, discipline, samostojnosti, Nabor didaktičnih iger za pouk matematike sodelovanja v skupini), Pripravila sem nabor nekaterih iger, ki jih lahko - lažja socializacija otrok, uporabimo pri pouku matematike za utrjevanje - pospeševanje otrokovega miselnega razvoja učne snovi v 4. razredu. Učenci so naloge opra- (reševanja problemov, urjenja spomina) (Čas vljali v skupinah po postajah, ki so jih menjavali in Kranjc 2015). v krogu v smeri urinega kazalca na znak, ki sem ga določila jaz. Paziti je bilo treba, da skupina ni Raziskave so pokazale veliko prednosti didaktič- bila prevelika, iz lastnih izkušenj menim, da sku- nih iger: pina najbolje deluje z največ štirimi člani. Čeprav - dobro vplivajo na vse skupine otrok, tudi tiste z gre za igro, je pomembno tudi to, da pri postajah nižjimi učnimi sposobnostmi, določimo pravila vsake igre, s čimer se izognemo - primerne so za otroke z različnimi učnimi stili, zmešnjavi. - pripomorejo k dobremu in učinkovitejšemu po- mnjenju, 25 Didakta DIDAKTIČNE IGRE V ŠOLI Cilji, ki sem jih želela doseči z didaktičnimi igra- mi, izhajajo iz učnega načrta za matematiko in usmerjajo učence, da: • pretvarjajo večimenske količine v enoimenske in obratno, • primerjajo in urejajo količine ter računajo z njimi, • razlikujejo pravokotnik in kvadrat in opišejo medsebojno lego stranic in njihove lastnosti, • poznajo standardne dolžinske merske enote (mm, cm, dm, m, km), • prepoznavajo ravne črte, določene z dvema toč- kama, jih opišejo in poimenujejo, • v različnih situacijah prepoznavajo vzporednice, sečnice, pravokotnice, • pisno množijo z enomestnim številom v množici naravnih števil do 10.000. Igra s kartami Črni Peter Vsak učenec dobi 5 kart. Med seboj iščejo pare s pretvorbami dolžinskih enot ali pa s seštevanjem dolžinskih enot. Ko najdejo vse pare, je igra kon- čana. Izgubi tisti, ki mu ostane karta Črnega Petra. Opozoriti jih je potrebno, da so si števila zelo podob- CD-ji s ščipalkami na in da morajo biti zelo pozorni pri merskih enotah. Učenci dobijo CD-je, na katerih so zapisani štirje računi. Ko račun izračunajo, poiščejo rezultat na Diferenciacija: Če imajo učenci težave, jih pri igri ščipalki za perilo in ga pripnejo na CD k računu. razdelimo v pare in igro odigrajo v parih. Če rezultata ne najdejo na ščipalki, je rezultat na- pačen. Ko rešijo račune na prvem CD-ju, ga vrnejo Pari: 21 dm – 210 cm, 21 m – 210 dm, (450 m + 550 in nadaljujejo z naslednjim. m) – 1 km, 21 cm – 210 mm, 18 dm – 180 cm, 18 m – 180 dm, 18 cm – 180 mm, (7 cm + 3 cm) – 1 dm, Diferenciacija: Učenci, ki imajo težave pri računa- (74 mm + 26 mm) – 10 cm, (2 mm + 8 mm) – 1 cm, nju, si račune prepišejo na list in jih pisno rešijo, Črni Peter nato poiščejo rezultat. Računi so: 132 x 5, 142 x 6, 192 x 4, 147 x 4, 279 x 3, 241 x 4, 198 x 5, 453 x 2, 330 x 3, 146 x 6, 139 x 1, 125 x 7, 522 x 8, 133 x 9, 150 x 10, 528 x 8, 164 x 6, 139 x 5, 148 x 60, 145 x 3, 208 x 4, 321 x 2, 157 x 6. Igra Spomin Učenci položijo kartice na mizo, tako da se ne vidi, kaj je spodaj. Vsak učenec obrne dve kartici. S pre- tvarjanjem merskih enot samostojno iščejo pare po spominu. Ko učenec najde par, ga pokaže še ostalim v skupini, da preverijo, ali je našel pravi par. Zmaga tisti, ki najde največ parov. Ko poiščejo vsem parom par, je igre konec. Učence je potrebno opo- zoriti, da so si števila zelo podobna, zato morajo biti pozorni pri merskih enotah. Diferenciacija: Učence, ki imajo težave pri pretvar- janju, razdelimo tako, da pare iščejo v dvoje, in ne samostojno. Pari: 3 dm 9 mm – 309 mm, 3 cm 9 mm – 39 mm, 3 km 900 m – 3900 m, 10 cm – 100 mm, 21 m – 210 dm, 1 m – 100 cm, 1 cm – 10 mm, 21 cm – 210 mm, 6 km – 6000 m, 110 cm – 1100 mm, 6 m – 60 dm, 21 dm – 210 cm. 26 Didakta Igralne kocke Na mizo učenci dobijo 6 velikih kock. Na kocki so na vsaki ploskvi napisane različne dolžine. Učen- ci jih prepišejo s kocke in razvrstijo po velikosti od največje do najmanjše. Vsak v skupini vzame eno Igralna plošča kocko, ko reši primer, jo da nazaj in vzame drugo. Učenci imajo igralno ploščo s figurami in kocko. Kock je več kot članov skupine, da lahko tisti, ki z Učenec vrže kocko. Po poljih se premikajo za toliko reševanjem konča prej, nadaljuje z naslednjo koc- mest, kolikor jih pokaže kocka (od 1 do 6). Če pride- ko in mu ni potrebno čakati ostalih članov skupine. jo na polje, ki je označeno s poljem N, morajo rešiti nalogo na kartončku. Ostali v skupini preverijo, ali je Kocka 1: 170 cm, 48 dm, 480 mm, 82 m, 15 dm, 24 odgovoril pravilno. Če igralec odgovori napačno, en cm krog miruje, potem zopet nadaljuje z igro. Zmaga Kocka 2: 2 dm 1 cm, 2 dm 7 cm, 2 dm 4 cm, 22 cm, 2 tisti, ki pride prvi do cilja. dm 1 cm, 2 dm 7 cm, 17 cm, 30 cm Kocka 3: 6 dm 4 cm 1 mm, 3 dm 5 cm 2 mm, 1 dm 5 Diferenciacija: Če ima učenec težave z razumeva- cm 2 mm, 5 cm 2 mm, 9 dm 5 cm 2 mm, 3 cm 5 mm njem nalog, mu dodelimo še enega učenca, da mu Kocka 4: 4 km 500m, 7 km 50 m, 2 km 308 m, 2 km lahko pomaga. 255 m, 2 km 6 m, 2 km 800 m Kocka 5: 2 dm 7 cm, 30 cm, 2 dm 4 cm, 21 cm, 2 dm 7 cm, 1 dm 6 cm, 17 cm Kocka 6: 2300 cm, 23 dm, 18 m , 51 m, 420 cm, 1500 mm Diferenciacija: Učenci, ki imajo težave, naj delajo v paru. 27 Didakta DIDAKTIČNE IGRE V ŠOLI Besedilne naloge z merskimi enotami dobi, kjer je igra osnova za učenje, in nadaljuje v šoli. Učenci dobijo sestavljanko. Na podlagi so napisani Med igro se gradi samozavest in samopodoba otro- rezultati besedilne naloge, zadaj na koščku sesta- ka, ki ga nato pripravi na svet odraslih. Otrok se med vljanke pa naloga. Vsak učenec vzame naključni igro sprosti, uči, razvija čustva in se socializira. delček sestavljanke in reši nalogo. Ko pravilno rešijo nalogo, kos sestavljanke postavijo na rezultat. Ko po- Menim, da učitelji v šolah še vedno premalo pose- sameznik konča z reševanjem naloge, vzame novo gamo po načinu dela, pri katerem bi bili aktivni vsi besedilno nalogo. Naloga je končana, ko je sesta- učenci. Podajamo neka znanja in dejstva, ki jih učen- vljanka sestavljena v celoti. Sestavljanka je sestavlje- ci pozabijo, saj niso pridobljena z lastnimi izkušnjami. na tako, da jo je težko sestaviti brez reševanja nalog, Preko lastne aktivnosti pa učenci gradijo svoje zna- tako se izognemo goljufanju. nje na višji ravni in ima trajnejše učinke. Pri takem načinu dela je učitelj med poukom le v vlogi moti- vatorja – učence spodbuja, motivira, usmerja, če se pojavijo težave. Učenci v skupinah rešujejo naloge, se učijo drug od drugega in se ob tem še zabavajo. Pomembno je, da v skupini ni preveliko število otrok in da ima vsak otrok v skupini določeno vlogo. Učen- ci se med igro še bolj povežejo, kar vpliva tudi na po- zitivno klimo v razredu. Didaktične igre, ki jih učitelj naredi sam, vzamejo kar nekaj časa – od zamisli, zasnove in same izdelave, vendar jih lahko nato, če jih plastificiramo, uporablja- mo zelo dolgo. Vsak učitelj ima v šoli kolege, s kate- rimi bi se lahko skupaj lotili izdelave didaktičnih iger in si jih nato med seboj izmenjavali. Vodilo naj bo, da morajo biti didaktične igre zasnovane tako, da se pri- lagodijo vzgojno-izobraževalnim ciljem. Diferenciacija: Učencem, ki imajo težave, ponudimo Učitelj je pri izboru metod in oblik poučevanja av- na izbiro reševanje lažjih nalog. tonomen in se sam odloči, kako bo učencem pred- stavil in približal snov. Predvsem mora upoštevati Naloge: potrebe in interese učencev, da bodo ure izvedene 1. Maja je spuščala balon. Privezanega je imela na karseda učinkovito. Prilagojene morajo biti razvojni vrvici, ki je bila dolga 4 m. Sunek vetra ji je vrvico stopnji učencev, njihovim interesom in v njih morajo odtrgal in balon je odneslo. V rokah ji je ostalo 2 m vzbujati radovednost in zanimanje. in 4 cm vrvice. Koliko cm vrvice je ostalo na balo- nu, ki ga je odnesel veter? Ves trud, ki ga učitelj vloži s pripravo iger, je poplačan 2. Delavci obnavljajo 74 km dolgo cesto. Z ene stra- z navdušenimi obrazi otrok med igro in njihovim so- ni so že položili 34 km, z druge strani pa 15 km delovanjem. Pri nas v razredu ni otroka, ki bi menil, asfalta. Koliko metrov ceste še ni obnovljene? da so mu didaktične igre pri pouku nepotrebne. Vsi 3. Pretvori mersko enoto 1 dm 3 mm v mm. so zelo veseli, ko vidijo učiteljico natovorjeno s petimi 4. Miza je široka 1 meter. Koliko cm je široka miza? vrečkami materiala, hitijo odpirat vrata, se posedajo 5. Kolesar je vsega skupaj prekolesaril 39 km. Prvi v klopi še pred zvonjenjem samo zato, da bi videli, dan je prekolesaril 12 km, drugi dan 18 km. Koliko kaj jim je učiteljica zopet pripravila. Veselijo se takih metrov je prekolesaril tretji dan? šolskih ur in večkrat poudarijo, da si želijo tako šolo 6. Vrvica je dolga 15 cm in 8 mm. Koliko mm je to? vsak dan: igrivo in zabavno. Čas je, da vsak učitelj sto- 7. Štirje atleti pretečejo vsak 100 m štafetnega teka. pi izven svojih okvirjev udobja poučevanja in poskusi Koliko metrov je dolžina proge štafetnega teka? nekaj novega. Niso vsi načini vedno uspešni in dobri, 8. Pretvori mersko enoto 5 m 3 cm v cm. vendar če ne poskusimo, ne vemo. 9. Pretvori 6 m 7 dm v cm. 10. Tovornjak porabi za 100 km poti 32 l bencina. Ko- liko litrov bencina porabi za 500 km dolgo pot? Literatura 11. Od Ajdovščine do Vipave je 6 km in pol. Koliko Čas, M., Krajnc, M. (2015): Otroška razigranka: učbenik/priročnik za metrov je to? modul Igre za otroke v programu Predšolska vzgoja. Velenje: Mo- dart. Ginnis, P. (2004): Učitelj – sam svoj mojster. Ljubljana: Založba Ro- Sklep kus, d.o.o. Ministrstvo za šolstvo in šport (2011): Učni načrt za matematiko. Do- Igra ima pri razvoju otroka ogromen pomen. Prič- stopno na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ ne se že ob njegovem rojstvu, nadaljuje v predšolski Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_matematika.pdf , 7. 7. 2021. 28 Didakta