191. številka,
Trst v ponedeljek 11. julija 1904
Tačaj XXIX,
mr izhaja, t tui dan
ađt oo nedeliah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
•fianezce ttevlks se prodajajo po 3 novč. (6 atotink) «no£ih tob&karnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, l i Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemnofcstu itd. ta nfcročae sprejema uprava lista „EdinoBt", i a kk«iic plcc9io atv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. *«e oglasom 16 8to:ir.k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javn<? zahvale in domači oglasi po pogodbi.
' TELEFON Itr. 870.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti- je moć l
Naročnina zna£&
za vse leto 24 kron, pol leta 12 <ron, 3 mesece 6 Sroa= Na naročbe brez doposlane naročnine se apiuva no o*ir* Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. fJe^rankcva?«
pisma 88 nfl sprejemajo !n rokopis! se ne vra6a|&. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liaia
UREDNIŠTVO: TJllca Torre bl&nca Stv 13.
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. JLantnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kon^orcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. Poštno-hranilničn i ručan št. 841.652.
(Brzojavne vesti.)
Vojne aspiracije Japoncev.
PET KO GRAD 10. »Novoje Vre-mja« je prejela iz Liaojanga sledečo brzojavko : Gdneral K u rok i je izjavil isproti nekem« vjetema ruskemu častniku, da namerava Japonska najprvo osvojiti južno Mandžurijo ter vzeti Port Artur z naskokom. Te točke bodo Japonci potem močno vtrdili, ter jih previde]i z močnimi posadkami in velikimi topovi. Potem naj pa skušajo iiusi zopet te pozicije vzeti. Po mnenju Kurokijevem bi potrebovala za to Rusija neizmerne žrtve na denarju in ljudeh, .s00.000 mož novih čet bi potrebovala Rusija v to svrho. Xeki japonski častnik je izjavil v Liaojangu na neko tozadevno vprašanje, da se mora ruska meja prestaviti za bajkalsko jezero.
Rusko Ijrodovje odplulo iz Port A rt ur j a ?
BEROLIN 10. IL Tokija so sporočili »Berliner Tageblattu«: Ruska port-nrturska eskadra je zapustila pristanišče ter je z razbešenimi torpedovimi mrežami in obdana od uničevalk torpedov odplula v Hsiaupiutan.
(Hsiaupiutan je oni kraj na vztočni obali poluotoka Hvantunga med Port Arturjem in Daljnem, kjer so nedavnu Japonci izkrcali svoje čete. ki imajo prodirati proti Port Arturju).
Japonski parnik „Sejejniaru44 pogreznjen ?
BERO LIN 10. Iz Tokija so sporo-
v
čili »Lokal-Anzeigerju« : Ze nekoliko dni se pogreša parnik »£ejejinaruc. Tukaj gre govorica, da so ga pogreznili liusi v vodovju blizo Hokaido (Jesso).
Car in Vojna.
LONDON 10. Preko Rima je došla iz Cifo sledeči vest: Car je baje nameraval prevzeti osebno vrhovno po-veljništvo čet v Vztočni Aziji, toda general Kuropatkin je izjavil, da ne prevzame odgovornosti za njegovo osebno varstvo, izvzemsi, ako mu dopošljejo i>re<l prihodom carjevim še 600.000 mož.
I	I	—
PODLISTEK.	25
Azijske povesti.
Iz zapiskov priobčuje Anatol.
vir.
Večerilo. se je: prisedli smo torej v njegov šotor, jedli divjačino in pili precej vodke in čaja. Glavar sam je bil zmage ^otov ; vedno nam je pripovedoval :
>Osemtisoč I>orogonov in sedemtisoč vete-Jakutov st ji tu; v kratkem bodo mele priti še močne čete Mjatušov. Tun-uzi imajo samo par tisoč Orotongov in : većemu štiritisoč Nigidalov. Razun tega <m počakal še, da prekoračijo ti psi ko, ker o tem izgube gotovo tisoč mož.«
»Kaj pa, če jim pride kak drug rod a pomoč ?«, je vprašal Dolganov.
>Za vraga, kdo če priti?«
»Saj je dovolj tunguških rodov !«
»To je res, a nihče nima čet tu v ;/.ini.«
V tem se je začul zunaj peket konja ; kdo je stopil v šotor in obstal pri vhodu.
Maršal Ojaiua v Mandžuriji.
LONDON 10. Brzojavka dospela italijan. pomorskemu uradu v Tientsin poroča : Maršal Ojama je dospel v Mandžurijo ter se hoče združiti z generalom K uroki jem, skupno z maršalom O jam o se je izkrcalo število japonskih čet.
Japonci v Raipiimu.
LONDON 10. Iz Tokija je^ došlo uradno j »oročilo : General Oku je sporočil : Druga armada je pričela dne 6. t. m. operacije, da zasede Kaiping. Potem ko smo Ruse polagoma pregnali iz njihovih pozicij, smo dne 'J. t. m. zasedli Kaiping in bližnje višine. Nemški cesar je čestital ruskemu polku.
PETROGRAD 10. Nemški cesar je poslal poveljniku viboržkega polka brzojavko, v kateri je čestital svojemu polku na možnosti, da bo stal v vojni nasproti sovražniku. — Cesar je ponosen, da je njegov polk doletela čast, da se zamore bojevati za carja, domovino in za slavo ruske armade.
Brzojavne vesti.
Ruska eskadra.
PLVMOUT 10. Nemška vojna eskadra je dospela danes popoludne semkaj.
Upor v turški vojski.
CETINJE 10. Glasom semkaj došlega poročila je eden od dveh ba-talijonov, ki sta v posadki v Tuzi pri Podgoriei prejel povelje, naj se poda v garnizijo v Mlet. Ko je dospel batalijon v Škader, se je branil marširati dalje ter se skupno s častniki spuntal zaradi zastane plače. Vsi častniki so bili are-tovani. Guverner v Skadru, v strahu, da se sjnuitajo še druge čete, nabira denar, da bi izplačal vojake.
Štrajk pekovskih pomočnikov.
RIM 10. Pekovski pomočniki štraj-kajo. Vojaki pečejo v pekarnah kruh za mestno prebivalstvo.

Sibirske grozote" in „angležki blagri".
Marsikateri Slovenec je v protislovan-skih in zlasti židovskih listih in knjigah mnogo strašnih reči čital o Sibiriji, o s:-
Glavar Ketov je odredil, da pride tja dva tisoč mož njegovih ljudi. Tudi mi smo se priklopili tem, da bi tem preje prišli v boj.
Analvk je bil na mestu, kjer naj bi se vršil prehod, ozek, zato pa precej globok in deroč. Xa nasprotnem bregu videli smo najmanje tritisoč Tunguzov; ti so
svoje severne jelene, na katerih so nekateri jezdili, podili sedaj naprej, potem zopet malo nazaj. Pazili so, da ostanejo vedno v strelni daljavi.
»To so Nigidali«, dejal je Hrjagov, ki se je že dve leti trudil, da bi mi ubil v glavo kolikor možno veliko sibirske vednosti. »Spoznava se jih po rumeni barvi, s katero si barvajo orožje in okras. Ona dva, ki imata železno-sive sulice in ravno tako barvane peresa pri puščicah, sta pa Orotonga.«
Med tem se je nama približal Dolganov in dejal : »Položaj je jako opasen, čez pol ure utegnejo biti Tunguzi tu.«
»Nemožno!« oporekal mu je Hrjagov.
»Bomo videli ! Tunguzi so edini Mongoli, ki se znajo res dobro bojevati. Pred
birskem pregnanstvu, o ruskih kaznjencih ki se tam nahajajo. Tu podajemo nekoliko črtic iz ameriških, torej gotovo nepristranskih virov o sibirskih grozotah, a tudi o engležkih . . . blagrih.
Krasno osvetljuje sibirske »strahote« veliki ameriški list »Philadelphia North American«, opisajoči zemljepis Sibirije, ki je bogata na vseh možnih pridelkih polje delstva in rudninstva ; in ko je pisec v kratko omenil zgodovino in prva naseljevanja, je prešel na rusko upravo v Sibiriji.
Beseda »pridobitje«, vporabljena v zmislu ruskega načina pridobivanja, po-menja mnogo. Aleksander Veliki je pridobil svet za Makedonijo, a Makedonija je izgubila svet in sebe žnjim. Julij Cezar je osvojil svet za Rim, a Rim je bil opustošen od istih svojih podanikov. Napoleon I. je priklopil Franciji toliko pokrajin, a Francija je danes manjša nego je bila za vlade Bourboncev. Će tudi je Angiežka dobila Indijo, vendar ni Indija del An-gležke in to tudi ne postane nikdar. Toda Rusija je zadobila — bodisi z orožjem, ali še bolje: z umom njene občudovanja vredne diplomacije — Krim, Turkestan, zauralske pokrajine, Mandžurijo in takoj, kakor po nekem čudežu so se pretvorile Krim, Turkestan, zauralske pokrajine in Mandžurija v celotni del ruskega carstva; te pokrajine so bile v enem desetletju naseljene z zvestimi carskimi podaniki; in plemena, ki so nekdaj posedovala to zemljo, plačujejo rade davke svoji domovini ter so pripravna bojevati se za slavo svojega carja in gospodarja.
In tako hrani Sibirija, 50 let nazaj še domovina nekolikim nomadom, danes 25 milijonov naseljencev, ki ne poznajo drugega vladarja, nego Nikolaja II.; ne druge, ampak le rusko lojalnost.
Car vzdržuje veliko silo kozaške straže v tej veliki domeni, toda trošek za vzdr-žavanje te straže je malen, izvzemši sedanje vojno stanje, ko je vsa ta vojska zbrana na kupu.
V	nasprotstvu z angležkimi batalijoni v Indiji, ki stanejo na leto ogromne svote, se sibirske straže same vzdržujejo. Rusija poseduje tajnost, kako je vzdrževati naj-dovršeneji policijski sistem na svetu, a to skoraj brez nikakega stroška.
V	desetih letih je nastala velika sprememba v moskovskem načinu naseljevanja. Petdeset let nazaj je bila Sibirija »dežela pregnanstva«, danes je »obljubljena dežela«. Pol stoletja nazaj so le vojaki, kaznjenci in lovci prehajali preko uralskih gora ; lanjsko leto je odšlo nič manje nego 250.000 mož, žensk in otrok dobrovoljno na daljni vztok, iskat si novo domovino in novo srečo.
deloma spoštljivo, deloma, ker ga je plamen bleščil.
Glavar je vstal in vprašal hlastno: »Kdo je ?«
»Poslanec glavarja Borogonov. Tunguzi so onstran Analyka pobili tisoč Borogonov.«
Sel je govoril jakutski in zato nismo umeli ; takoj nam je pa Hrjagov raztolma-čil to grozno novico. Seveda smo bili vsi prestrašeni ; vendar najmanje še glavar Ketov ; poznalo se mu je, da je zadovoljen, da je njegovega tekmeca zadela nesreča.
Takoj smo šli spat ; Jakuti so nam postavili velik, prostoren šotor, pod katerim smo prenočili.
Drugo jutro prišlo je jako veselo poročilo. Nekaj Nigidal-Tunguzov je namreč prekoračilo reko Analvk, a straže so priklicale močnejše čete, ki so vrgle Tunguze nazaj s krvavimi glavami. Kmalu potem so prišli zopet seli in poročali, da se na istem mestu zbirajo Tunguzi, ki imajo namen prekoračiti reko, seveda ne na severnem bregu.
Ljudje, ki so proučili sistem ruskega pregnanstva, soglasno izjavljajo, da, odkar je v Sibiriji pričelo pravo naseljevanje, so ruski obsojenci, kaznovani na pregnanstvo, najsrečneja kriminalna vrsta vseh narodov na svetu.
Tu podajemo nekoliko površnih izjav nekaterih angležkih in ameriških učenjakov 'socijologije in kriminologije, ki so obelodanili vspehe osebnih preiskovanj o-sibirskem kazenskem sistemu :
S pregnanci se nikoli surovo ne postopa. Dobro se jih hrani, toplo oblači in bivajo v vdobnih stanovanjih. Zdravstvene razmere so izvrstne. Vešči zdravniki jim predpisujejo zdravila, kadar so kaznenci bolni; tudi njih duševni blagor se nikdar ne zanemarja.
Ni možkih ni žensk se ne sili čez mero na delo. Osamljeni zapor je neznan.
Vjetniki, ki so bili obsojeni na delo po farmah (posestvih) in na železnicah, so se nahajali v boljšem položaju nego isti svobodni delavci, ker so bdeli nad njimi : ljudje, odgovorni za njihovo zdravje in napredek. V slučaju bolezni ali poškodovanj so kaznenci nameščeni v jetniških bolnišnicah pod oskrbjo zdravnikov in izučenih postrežnikov.
Kadar prestanejo kazen, so svobodni, da se lahko vrnejo v Rusijo na vladne stroške, ali da si poiščejo dela v sibirskih pokrajinah, a za dve leti zadobe pravico naselnika, namreč 60 jutrov zemljišča.
Statistika dokazuje, da od sto ka-znencev, pregnanih v Sibirijo, jih 70 od sto dobrovoljno ostaja v tej zemlji, potem ko so kazen prestali.
Vsak ruski kmet, ki se je naselil v Sibiriji, dobi lahko 60 jutrov rodovitne zemlje za obdelavanje in primerno številu s ✓oje obitelji tudi še nekoliko več. Najveći knez ne more dobiti več. Rusija ima dovolj velikih posestnikov doma ; v Sibiriji jih noče.
Gilson \Vilets piše v obzorniku »Outlook«, da Rus z milobo svoje slovanske naravi osvaja vse, kamor-koli prihaja. Svojo dobro naravo nosi med one, ki si jih osvaja in postopa Žnjimi kakor s sebi enakopravnimi ; nikdar kakor s podjarm-ljenimi. To nam najbolje pojasnjuje toli naglo porusenje Mandžurije ; tako, da po mnenju Francis Me Coullagha, dobrega .poznavalca Vztoka, bi Japonci, ako bi tudi. premagali Rusijo, prekasno prišli: — Mandžurija je že ruska !
Angležki »blagri«.
Ne\v-Yorški »Irish \Vorld« piše : Vojna za osvobojenje Tibeta se nadaljuje ; o angležkih nakanah ni več suma. Prvi gotovi znak angležkega bojevanja je priob-
štirimi leti niso še imeli pušek, sedaj jih imajo ; bojim se za Jakute, da bojim se
za — Sibirijo.«
»Ha, ha! Tunguz ne opravi ničesar
proti kozaku !«
»Dosedaj prijatelj, dosedaj ! Kozak je bil na konju, Tunguz je pešec ; kozak je imel berdanko, Tunguz puščico. Toda glej ! Puške imajo že ; v kratkem si preskrbe še konje.«
Hrjagov je hotel prigovarjati, ko se je nakrat začul strašen, glušeč krik, deloma od Nigidalov, sosebno pa izza grmovja, ki se je razprostiralo za njimi. \ si smo mislili, da Tunguzi napadejo, ir. nekateri [akuti so že vstrelili, misleči, da so Tunguzi že v Analyku ; pa vse je ostalo mirno. Hrjagov je hotel debato nadaljevati, ko smo zopet začuli oni krik; a zopet vse mirno.
»Cez malo časa so Tunguzi zatulili v tretjič; seveda se sedaj ni nihče zmenil za-nje, a ravno to je bilo osodepolno. Videli smo, kako so se sprednji Nigidal-Tunguzi vzdignili in v diru dospeli do Analyka. Tam so legli na tla, da bi nam
ćen svetu iz Gvangtse, dne 22. maja v 89 spomnimo tu dogodka, ki se je bil pri-katerem se govori :	I petil nekoč v naši Ittri. V nekem kraju je
Potem ko je polkovnik Jounghusband razsajala epidemična bolezen. Politična oblsst, osvojil in zapalil tri vasi, se je povrnil v J kakor pokTcina čuvarica nad zdravjem pre svoj stan. Kako je familijaren ta narod bivaiatva, je sestavila neko okrožaieo s po-olikanemu svetu! Požiganja vasi, z vsemi ukom za ljudstvo, kako se mu je vesti, da nevoljami, žalostjo in obupom, ki jih taki se širenje bolezni, kolikcr je le moža » p-e-prizori provzročujejo, se zamorejo svobodno ! preči. Prebivalstvo v onem kraju go/ori >z-potrebiti kakor alegoriska predstava anglež-j ključno le hrvatski jezik; c. k. okrajno gk-keya bojevanja v vrsti narodov, ne da se J varstvo pa je sistavilo oni pouk — na nem-že posebej označijo, da se jih spoznava. Le škem jeziku! Tudi župnemu uradu je dopo-ena angležka lastnost je svetu še bolj zoprna slala tislo okrožaieo; na ..hrbet" pa je dal g. nego angležko divjaštvo bojevanja, to je : c. k. okrajni glavar nsp sati ukaz : ..Zur Vtr-angležko licemerstvo, s katerim opra viču- lautbarung in der Kirche". Goapod župnik jejo svoje vojne nasproti slabejši n narodom, pa ni bil semo hrvat tki rodoljub, ampak tudi
Ko je pisec opisal položaj vojne, pere hudomušen in pameten mož. Šal je v nedeljo
tx>r«t«n oku» ka»e aeseiete s onmesanjem
Vydrove žitne kave
t

POSKUSITE' BBo	V .torek dragovoljno.
Poštna 5 kg. ocilika 4 K 50 h Iraiufo.
'„DOMAČI PRIJATELJ"
odj«nuxam lunni oo%dian> naucn*.
Zydrcia It Cer na ji t m Ađt'e &raf*-VIIl.
angležke roke resno zatrjevaje svetu, da so se diplomatična pogajanja izkazala kakor popolnoma brezvspešna ter da je sedaj absolutno potrebno, da se operacija izvrši." Ta operacija znači podjarmljenje neoboro-ženega naroda in požiganje njegovih hiš in koč.
Gori omenjena brzojavka je polna krokodilovih solz, ki naj opravičijo to angležko operacijo proti neoboroženemu neprijatelju, da zaslužuje, da jo ohranimo v spomin. To je predrzen zaničljiv smeh v obraz inteligenciji človeštva!
>Xew-Vork Sum«, najresneji amerikanski list, pravi, govoreč o tej famozni brzojavki, s katero se pripravlja svet na župni uradi dolžni prevajati nemške koncepte angležke krutosti v Tibetu — v ko- političnih uradov, ki poslujejo za hrvatsko likor jih se Angleži ne bodo sramovali jih ljudstvo. Gospod glavar se je še malce hu-pri obče vati. — Jasno je, da se ta novi doval, ali od tedaj dalje je pošiljal onemu nauk : >Ali udaj se, ali te uničim in pod- župniku hrvatske dopise ! Tako je vrli žu-vržem!« ne bi tako izvajal, da ni Rusija pnik dovel ad absurJum nemško uradovanje
na propovedn cj in izvišl dobljeni naleg td verbum : prečital je eno okrožnico, kakor jo je dobil! To so gledali debelo zbrani hrvatski kmetje, ko jim je župnik nekaj čital, česar nisi umeli niti jedne besedice. Majali eo z glavami in ugibali, da li se ni njihovemu ; dobremu župniku zmešalo v glavi ? ! ! Gospod glavar je sevedi izvedel o tem, kako je župnik hrvatskemu ljudstvu po nemški prijavljal modre nauke c. k. politične ob!a3ti In g. o. k. glavar ee je silno hudoval in poslal je zlobnemu župniku gromeč ukor. Gosp. župnik je odgovoril m rno : jaz sem stonl kakor ste mi velevali in tako bom postopal tudi v bodoče ker ni nikjer zpsano, da so
Prve in jedine želodčne kapljice
sv. Antona Padovanskega.
(Varstvena znamka). Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in životna lenost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji j6.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se ▼ vseh glavnih lekarnah na svetu. — Za naročit ve in poailj atvo pa jedino le v
Lekarna Cristofoletti v Gorici.
Už^ani znak na zamašku
y varstro proti
ponarejanju
MATTONIJA
GiessMlIer SanertjriMH.
zapletena v veliko vojno. Lord Ti\veed-month se je preveč blago izrazil, ko je obtožil vlado, da svojevoljno odpošlje ekspedicijo, ker dobro zna za posledice.
za slovansko ljudstvo !
Takov je ta naš avstrijski sistem ; dokler ni prisiljen v to, da odjenjuje od prakse, ki je v navkrižju z državnimi zakoni in "zdravo
Redko kedaj da je bil podan tako jasen pametjo! L? pod silo in korakoma cdaehuje dokaz narodnega licemerstva, kakor v brzo-; od usiljevanja nemščine v slovanskih krajih, javki, s katero se opravičuje ekspedicija Princip germanizacije treba preganjati cd po-
polkovnika Jonnghusbanda!
*
O vsem tem ne pišejo protislovanske novine ni besede! One se znajo zgražati le nad barbarsko Rusijo, pod čije oblastjo živi zadovoljno nad štirideset različnih narodov. Uvažujte to dejstvo, pa pogledajte na Indijce, kako ljubijo Angleže, na He-rere, kako ljubijo Nemce, na Filipince, kako ljubijo Amerikance itd., in potem sodite! Toda svet ne vidi pravice, kadar jo mora priznati Slovanom. Xa potu mu je mržnja. Pa naj mrzi, mi ljubimo ; mi
zicije do pozicije, vsa do zadnje. In ko je pregnan tidi iz zadnje poz'oije, da ne daja, da bi ltto zavzel oni, ki ima vso in izključno pravico do nje.
Dalmacija je hrvat3ko-srbska zemlja z neznatno italijansko manjšino. Nemcev tam ni in zato tudi nemški jezik nima tam nikake raiBon d' etre v uradih. Zader je za sedaj še glavno me*to Dalmacije. Tam so te dni otvorili novo justieno palačo. Po nsjelementar-nji pravici in zdravi človeški pameti bi rekli, da napis na tem poslopju mora biti hrvatski, v božjem imenu tudi italijanski.
Ivan Bellemo
kolar In sedlar v Kopru
priporoča si. občinstva svojo delavnico za iz-delavanje kolarsko sedlarskega deli, naprvo novih kočij ; istodobno popravlja vaako delo te stroke po najnižji ceni.
)	Varstvena znamka: SIDRO.	^
> LINEIENT. GAPSICICOIP. <
<
i
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod pr-ljubijenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var stveno znamko ,, SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.
Ricbterjeva leiarna pri zlatem Istu ? Pragi
I. Elliabetlae ulloe 5,
ljubimo Slovanstvo med seboj, a vsi skup £&at0Dj pa bi iskali kakega pravnega naslova
ljubimo Rusijo : Bog- naj jo poživ"
j-i i
Dnevne novice.
TrffOTcem z jestviiiami. On m goapo-dom i o egem, ki so bili razburjeni radi iz-ja\e kos oda Plesn čarja v „Gf zzettinu" in „Pii'coli*-, javljsm, da je bilo sklenjeno v n*:s; et-ji dae 4. t. m., da ee stvar poravna ] nijavco, kar je menda tudi že izvršeno.
Svetko Hanibal S ker I, biv-ii predsednik voli nega odseka
Stara pesem. Vedno i a t i je ta na*
glasoviti avstrijski zistem. Povsodi in vedno ima gt rir anizacijo preJ očmi. Nenemikim narod< m ce privešča prava niti na njih »vi la&tni zem\j;f dokler ni primoran v to. Izlasti v ez.feovLem pogledu je trdovraten star gre- avgusta
za nemški nadpis. To je tako ja^no, da so umele slednjič tudi slavne oblasti. Ali radi tega ne smete misliti, d i milijo izvesti, kur veleva ti pravici in zdrava človeška pamet! V „Jedinstvu" čitamo namreč, da ostane nova Bodna palača v Zadru — brez nadpisa. To je stari zistem : ča nima biti nemškega nadpisa, pa tuli hrvatskega naj ne bo! Će že nima šopiriti nemška usiljivjst na slovanskih tleh, pa naj tudi slovansko pravo ne prihaja do izraza !
Takov je avstrijski zistem od nekdaj n takov OBtane, dokler ga ne stre kolo ne-odkionljivih dogodkov !
Gasilci pozor! Dobrovoljna požarna bramba v Postojni bo praznovala dne 21.
1904. petindvajsetletnico svojega
TRST
ul. Paduina 19. - TRST
AVIANO & SCHEGA
tovarna ščetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno.
Ugodne cene.
ini k. Predno povemo kar hočemo leči, naj obstanka. Za sedaj javljamo, da se uvreti v
slavnostni vspored tudi točka : Pohod sve-
... t- j- ' tovnoslovcče ianie postojnske. Gasilci
majnen cilj. luai
jame postojnske. Urasiici v društveni opravi plačajo eamo 50 st. vstop nine, neuniformovatii pa proti izkaznici 1 K. Za mikaven vspored ja skrbljeno. Do videnja torej, tovariši gasilci! Zj se !aj opczarjanco pa tudi na zborovanje kranjskih gasilnih društev, ki se bo vršilo istega dne. — Na
Odbor.
nudili kolikor možno
Jakuti so se poskrili za grmovje, ali pa polegli na tla; pričelo se je živahno streljanje. Kakor Jakuti, tako smo pokleknili tudi mi za grmi, da bi ne bili za tarčo Tunguzom na svojem sicer jako ugodnem stališču.
Nekaj časa čuti je bilo samo pokanje Pomo® * pušek, včasih bolj poredko in ponehaje, '
potem zopet bolj pogosto, in ostri zapo	Sel je ! ! Prosluli celovški okrajni gla-
vedni glas Dolganov :	var, ta strupeni nasprotnik Slovencev na
»Ogenj! - . . Ogenj ! . . .«	Koroškem, je že ostavi Celovec. To je bil
Tu in tam čuti je bilo bolestnih krikov pravi prototip pristranskega uradnika — urad-ranjeniii, vpitje bojujočih, in oba bregova nika, kakorsen ne sme biti političen uradnik sta se začela zagrinjati v dim pušek.	nikdzr. Največo svojo — ljubezen pa je
Nakrat je zavpil nekdo : »Tunguzi glaeoviti Mac Nevin O Kelli izkazoval ško-gredo čez Analvk!«	tiski župniji. Nu, Skefičani niso nehvaležni
Resnično, nekoliko pred in za našim ljudje in so, doznavši, da njihov prijatelj stališčem zaprašile so se močne tunguške odhaja, v pete« zvečer zažgali mnogo kresov čete na severnih jelenih v vodo.	in eo strel ali iz top čev samega vese'ja, da
>Ogenj, naprej, neprehoma !« klical je stari njihov prijatelj odhaja...! Ali glasoviti Hrjagov in se odstranil.	Mao Nevin O* Kelli menda ne ume govora
Videl sem ga v živahnem pogovoru z gorečih krt sov ob njegovem odhajanju iz vod	Jakutov. Več jakutskih jezdecev dežele; ker, ako bi ga umel, ne bi dal be-
je zapustilo naše čete; očividno so Šli po račiti v isti občini, naj ga — imenujejo pomoč.	i^Pride še). Častnim občane m ! ! A najlepšo beste čuli
TRST — uL Paduina 19.
TRST
pfageljni".
>ove svetne pesmi za mešane in možke glasove. — Uglasbil IVA\ OCVIKk. Cena partituri K 2.—. Založil skladatelj pri Sv. Juriju oh južni železnici, Štajersko.
w p
o o
81
G' SKERBIG
Ilica 40. — Zagreb — Ilica 40.
priporoča svoje točne, solidne in cenene proizvode.
Cenike brezplačno in franko.
Za razvijanje rašče lasij
služi tisočkrat presiuSeno in povsod priporočljivo sre Jstvo
VL o v a c r i n"
katerega je sestavil po mnogem proučevanju nek amerikanski zdravnik in ki so priznali mnogi profesorji in zdravniki ter sanitetne oblasti.
Svari se pred kupovanjem potem sleparske reklame hvaljene pomade za glavo in lasi itd. „Lovacrin" zadržuje izpadanje lasij. luske, pleše, pravočasno osivenje, kakor tudi vsaho bolezen v lasek ter vzdržuje lasi pri odraslih in otrokih.
T niranriTl" je p° izreku mnogoštevilnih zdrav-„JjUVdullll nikov edino pravo sredstvo za raščo lasij, povspešuje raščo lasij na glavi in bradi na čudovit način in tudi na pležah ter podeli predčasno osivelim lasem svojo naravno barvo.
Cena veliki steklenici „Lovacrina'6, ki zadošča za več mesec 2v K -"».—, 3 steklenice K 12.—, 6 steklenic K 20.—. Pošiljanje se vrši po povzetju ali predplačilu po evropejski zalogi 31. Feitli, Dunaj, VI., Marialiilferstrasse 45. Vdobiva se tudi v mirodilnicah, parfumerijah in lekarnah.
Nekaj prostovoljnih priznanj: Rad Vam potrdim izvrsten vspeh „Lovacrina1-. Isti je do sedaj gotovo najboljša voda za lasi, ki je jako prijetna in mila. Moji klijenti gi priporočajo v svojih krogih. Med. dr. L. Margulies.
,.Lovacrin"'-ovo vodo za raščo lasij sem v primernem slučaju priporočil ter potrjujem, da ae je pokazal vspeh že po nekaterih tednih. Antiseptično delovanje na koži glave je bilo v tem slučaju gotovo	Med, <l£. Szentes Bčla.
S poslanim mi .,LovaB<'innm4i sem v 4 slučajih zadržal predčasno oplešenje odnosno izpada nje lasij ter ga bodem v moji praksi vedno rad priporočal.	Med. dr. Josip Karos.
Sem sovražnik zahvalnih pisem iu spričeval, toda sedaj delam izjemo ter Vam potrjam, da „IiOvacrill" resnično dobro deluje in ga bodem rad priporočal. Med. dr. Edvard Piekarski.
TOVARNA POHIŠTVA
Rafael Italia
Velikansko skladišče in razstav a
pohištva in tapetarij
-== TRST =r=-
ulica Malcanton štv. i.
po zelo nizkih cenah.
Kamna RDSSI
ulica S. (jiovanni št. 16.
Telofon št. 1632.
m.
Odprta celo noč.
Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov.
Hermangild Trocca
Barriera veccliia št. S
ima veliko zalogo
mrtvaških, predmetov
za otroke in oclraščene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic S trakovi in napisi.
Sle na porcelanastih ploščati za spomenika
Najnižje konkurenčne cene.
Fotografični atelijer
pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42
vabi cenj. botrice in botre z* blagohoten obisk, zm-gotavljaje dobro delo iu niske cene IzvrSuje tudi slike skupin, razglede, fotografije na porcelanu z* spomenike itd. Povečanja od gi. 2.50. Op mba: Ateljfe nima niksikega potovalnega pooblaščenca za sprejemanje aaročb.
Ljudje vseli stanov
se zamorejo brez prometne glavnice dobro iu trajajoče preslu/.iti ali kot postranski zaaiužek pomnožiti svoj' dohodke (na dan 15—-2l) kron). Novi pitentov«ni pre<l meti, ki so jako v rabi. V vsaki ali okraju eilen samoprodajalec. (IJlago je prosto carine). Zahtevajte brezplačen prospekt. Paul Lamberty, Altena \Vestfaleu.
še le si daj ! lati c. kr. glavar Mae Nevin O' Kelli je predlanskim razveljavil imenovanje častn h občanov, Peš, da dotičniki niso imeli dovolj zaslup za obS no !
Latca pa berači mož, naj občina njega samega veli častnim občanom, njega, ki ne le da nima nobenih zeslug za občino, ampak je občanom provzročil velike škode, s tem da jim je na nezakonit način, uničeval volitve, da so marali voliti trikrat, in a tem, da jim je vedno grozil ■ baznimi in jih citiral v Celovec, provzročevftje j:m s tem mnogo tro-skov in izgube ča?a. Inainuvacija, da bi občana takega škodljivca imenovala svojim častnim občanom, pomenja že višek predrznosti. Na, gotovo je, da občinski odbor enoglasno odkloni tako — čast !
..Bralno in pevsko društvo'* t Dobrav Ijah -'abi na veselico, ki jo priredi dne 17. julija t. 1. cb 3 in pol uri pofoludne. V spored : 1. »Bog i Hrvati«, poje možki zbor. 2. Pozdravni uagovor. 3. »Studenčkuu, poje mešani zbor. 4. »Vzvečerr, poje možki tlor.
. „Miadi vojaki", poje mešani zb?r. 6. PleB. Med veselic) in k plesa bo svirala prvaška sokolska godb:?. Vstopnina na veselico 40 etot., eedt ž 20 etot. Ples ee b> vršil v vea-čkib p<> kroni.
Občni zbor ..Zadruse trgovcev z jest Tinami" se je vrš i včeraj popoludne v dvorani Mallv. Prvo sklicanje tega zbora je bilo napovedano za 4. uro in pol, a radi pre-pičlega števila navzočih zadružnikov, se je zbor vršil v drugem sklicanju pjiSemši ob 5. uri. Zborovanju je prisostvoval za obrtno oblast magistratai asesor dr. Lmzar.
Ker nam ponedeljsko izlanje nudi premalo prostora, morimo odložiti daljše poročilo o tem zborovanju zi jutri. Le to naj povemo, da je bilo zboravanje zelo viharno. Prisotnih je bi o okolu Hb zadružnikov in sicer 43 Slovencev in 42 Lahov. Ti poslednji sa pa hotc.i na vsak način dokazati, da so oni v večini. A naši so stali trdno kakor skale. O priliki glasovanja glede predloge zadr. g. DienUio, da b. se račun za leto 1903 odobril kar en bloc, so nsši glasovali proti. Predsednik je naštel 40 glasov povoljnih predlogu a ie 37 prativnih. Naši so te pa postavili po roba in so zahtevali, da se glasove prešteje še en krat, češ, da so gotovi, da so oni v večini. Po dolgej in precej vi-harnej debati jim je predsedn k vendar ustregel in naštel to pot 43 italjansk h in 40 slovenskih glasov. A S oveaci se še riičo hoteli udati ; prešteti je moral glasove v tretjič ter je naštel 42 italjanskih gla-ov, a ko je štel slovenske glasove, se je ustav.1 pri številu 39, ker je videl, da jih ne bj tako kmalu konec in da jih b:> več, kakor 42 ter je izjavil, »aaj torej obvelja volja Slovencev, ter naj se račun po.lrc.l>ao debatira".
V debate so p .s-g3li od n«š) sirani zadružniki gg. Han bal Šaerl, Prelog in drugi. Zadružnik g. Miklavec je v točki aeventuelni predlegi« «tav;l predlog, naj za druga z ozirom na veliko število slovenskih sko in italijansko uradovanje. zadružnikov, uvedi dvojezično, to je sloven-
NatanČnf-je o zborovanju, poročimo jutri.
Darovi. Na upravo našega lir-ts je poslal gospod Alojzij Maci.rol, učitelj v Še ropnlau, za mežko podružnic > družba sv. Cirila in Metodija 4 krote 40 atot., koji zn Bsk se je abral v Sežani pri obedu o priliki poroke ^osp. Macarola z gosp ej An cj Mielej. — Srčna hvala c?nj. darova cem J
Odškodnina za prašiče, ki se pobijajo namen zatiranja kuge je dolo5ena za tretje :etvrtleue uko-le: za prašiče do 3 mesecev lež. plemena K 2 60, iz križirja z aogležko pasmo K 2'80, čisti angležkega plemena K za kilogram. — Za praš če 3—6 meeecav d -maš. plemena K 2, iz križanja z angležko mmo K 2.40, čisto *n?ležkega plenceaa K : so za kilogram ; za prtšiSe vd 6 mesecev do leta dež. plemena K 1.60, iz kr žanja z ugležko pasmi K 2; čisto angležkega plc-i ena K 2 z& kilogram. Zi prtši?e nad 1 1 - i dež. pasme K 1.20, iz križanja z an-ežko pasmo K 1*60, čisto aogležicga plemena K 180.
Poziv. Zamoljena s više strana, odluč-11 a izdati poseboo moj članak „Naše žsnske le i kako nam koriste" (odštampan u Sovom listu* ) Pi pratit ćj ga malim uvodom te "e knjižica obasizati di» četiri tiskana arka. <'.ena je 50 filira (bez pošte). Tko naruči - ) primjeraka dob j ? jedau badava. Iz ci r9 '«> 20. o. mj. Novac tiebi slati unapried na adresu : Ađela M«Ič nov c — Sisak.
Dražbe premičnin. V terek, dne 11. i ! ija od 10. uri predpoludue se bodo vršile
na tukajšnjem deželnem sodišču za civilne stvari sledeče dražbe premičnin : ulica Com-merciale 18, skrinja za moko, papir in testenine ; v Barkovljah pri Vilcdmor, hišna oprava; Sv. M. M. Spodnja49, bišna oprava, vozovi, kočije, konji, voli in krave ; ulica dei Bachi 3, kovesko orodje; ulica Solitario b, meeniško orodje ; Roool 184, krava.
IV Opatiji je bilo od 1. septembra 1903. pa do vštetfga 6. julija 1904. 18.738 eseb.
Louisu slovanska konferenca. Pred nekoliko tedni je bil v Ne\v-Yorku vseslovan-ski shod, na katerem se je govorilo v devet slovanskih jezikih.
Boj z medvedom. V okolici Rimaszom-bata na Ogrskem je okrožni beležnik Bela Grossler v gozdu ostrelil medveda. Ranjena zver se je zavlekla v brlog. Logarja, oče in sin, sta sledila medvedu z več psi. Kmalo sta ga našla, toda medved
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
===== ulica Tesa št. 52. A.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurone«.
Od 30. junija 1904. pa do vštetega 6. julija se je z vso besnostjo vrgel na svoja pre- Sprejemajo se vsakovrstna dela tn: i je priraetla 601 oseba, dne 6. julija 1904. ganjalca ter ju pričel trgati. Nastal je pQ pOSebnih načrtih.
strašen boj. Oče se je skoraj onesvestil, a sin je že gledal smrti v oči. V odločilnem času prišel je na pomoč tretji logar, ki je nameril na medveda ter ga ustrelil. Oče !
je se bilo navzočih 1070 oseb.
Samomor. 50 letni pomorščak Anton Longo, stanujoč se svojo soprogo v ulici della Pescheria vecchia št. 6, je bil v službi tvrdke Facanoni, Galimberti & Piani. Predsinočnjim in sin težko da okrevata od svojih ran. je remorker Jupiter vlekel iz Trata v Ses\jan Orjaški medved je dolg dva metra, več praznih bark. Na enej teh se je nahajal j Sedemdesetletnica. V petek je slavni pri krmilu Antan Longo. Ko eo bile barke češki jurist, vseučiliščni profesor in člen
Emtrovan oeaUc br~xpla5no in (tft&ko
M. GAL -!* Trst, Corso 4
1 z remorkerjem že pri Ses'janu, si ja Longo privezal za vrat velik kamen, ter skočil v morje. To se je rgodilo eno miljo in pol dalefi od obrežja, kjer je morje globoko kakih 28 metrov.
Drugi pomorščaki so takoj skušali, da bi ga potegnili iz morja, če ne živega, pa vsaj mrtvega. A ni se jim posrečilo.
gospodske zbornice dr. Anton Randa, obhajal sedemdesetletnico svojega rojstva.
Razne vesti.
Morska globočina. Naj veča morska glo-bočina, iz katere bo potegnili še živa bitja iznaša 7.594 metrov in se nahaja v južnem delu Tihega OoeaDa med otoki Tonga i II sa
Največa globočina iz katere so potegnili ribe, iznaša 5367 metrov, v Golfski struj-, nedaleč od obali Virginije v Severni Ameriki.
Nova srbska himna. Srbski naučni minister Ee je pismeno obrnil do štirih n&jzna-menitejih srbskih pesnikov ter jih pozval, naj tekmujejo v natečaju za srbsko narodno himno. Razpisane bo tri nagrade t. j. 1000, 300 in 200 diDarjev. Rjk za objavo testa je djlo^en do 13. augusta t. 1.
Boj Z Orli. Iz Wallisa v Švici javljajo, da so tam v divji in samotni visočini, po kateri je prelaz na ledenjake Arhkega gorovja, neki pastirji našii orlovo gaezdo ter skušali poiskati mlade orle. Gnezdo se je nahajalo na neki strmi pečini. Mladi pastirji so hoteli do gaezda. Najpogumneji se je oborožil z n<ž im in \ reč j, v katero bi spravil mladiče. Komaj pa je b i zmetal mlad Če v vrečo, je priletela stara orlovke. Pastir je potegnil nož "in pričel se je grozen boj. Njegovi tovar ši, ki so bit više (d njega na pečini, si niso upali streljati, da ne bi po nesreči zadeli svo ega tovariša. Pastir se je zavlekel v gnezdo ter od tam odbijal besno oriovko. Po polurnem trudu in ttrahu je eden pastirjev ubil orlovKo, a potem iro izvlekli svojega tovariša iz gnezda, ki ie bil na p'avi in na rokah povsem razmesarjen. Le i^zko je zamogel izustiti kako besedo, ne-slednjega dne mu je pa um popolnoma otemnH.
Prebivalstvo Italije. Ravnokar izišli četrti zvezek o zadnjem ljudskem štetju obseza nekatere jako zanimive številke. Mnogo je še oseb v Italiji, ki ne bivajo v pravih hišah, ampak v klanicah, barakah, votlinah in na vozeh. V vsem kraljestvu je takih ljudi še 26.541, največ (skoro polovica) v Latiju. Obiskovalcu rimske kampanje niso neznane koče iz zemlje in votline, v katerih bivajo kmetje in pastirji, nahajajoči se na najniži stopinji kulture. A tudi v glavnem mestu samem je bilo 4275 oseb brez stalnega bivališča. Knr se dostaje vere, je bilo katolikov 35,539.000, protestantov 65.595, a Židov 35.617. 800.000 oseb sploh ni nič zapisalo v rubriko »vera« na štetnih polah. 27.075 odraščenih in 7015 otro'c (pred 15 leti) je bilo pa izrecno označenih kakor brez vere.
Svelovna razstava v St. Louisu bo imela najbrže velik primanjkljaj. Amerikanska vlada hoče zarubiti pri ustopnicah 40 °/0, ako uprava razstave ne poravna pravo časo izvenredni predujem v znesku dolarjev 4,600.000. Nevspeh razstave je provzročilo poleg neugodnega vremena tudi dejstvo, da mora biti ob nedeljah razstava zaprta.
Živa pokopana. Pred nekoliko dnevi so pokopali v Einsiedelnu ženo, ki je umrla nagle smrti. Ko so krsto spustili v grob in ko so se ljudje, ki so bili na sprevodu, razišli je začul grobar krik iz krste. Grobar je odprl krsto in na veliko čudo je opazil, da je pokopana žena oživela; bila je namreč le na videz mrtva.
Slovani v Amerikii Dne 19. avgusta se bo vršila na svetovni razstavi v St.
k
V novi prodajalnici pohištva
uilici Madonnina št. 15 u Trstu
se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni.
ffiižrej Vtottk.
A
Novi velik dohod
snovij za možke obleke
Iz tu- in inozemuili to varen za spomladmi in poletni čas. Bogat izbor
perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma-
nifakturnih predmetov. Velika množina možkih srajc vseh vrst belili, barvanih ali od satena.
Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik.
Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI
naslednik Fr. IIitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST.
LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA
za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci, ortopedieni aparati, aparati za vzravnavanje života,
pasovi za popek- sospeuzorji. == Naročbe se izvrše po meri.	"
PREDMETI ZA BOLNIKE. Največa solidnost.
M O; e+o ro 1M 9loven9ka zalofja in t;varna
najoldrojođ pohištva Andreja Jug v TrstL, ulica S. Lucia 13. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po tiranega poišhtva.
I
i
Cres - (Kvarnerski otok) - Cres Prodaja po K IOO.— hehtoliter svoje izvrstno domače, naravno namizno
maslinsko olje.
Na zahtevo se pošilja vzoroe.
¥
= Pariške higijenične posebnosti. =
•I- V. Keich'5 m., Dunaj
I. Adlergasse štv. i.
Diskretne pošiljatve na poskušnjo od
2 K naprej za ducat. £E5" Vsi predmeti za negovanje bolnikov.
X
*
X
n
*
K
2*
2» »
*
n
* K
*
Otvorila se je
f$ofii§iieria £xcelsior
v nI- S. Sebastiano 2
ki je preskrbljena z najboljšimi specijalitetami ORIGINALNIH FINIH VIN
Likerji in špiriti v velikanskem izboru.
Prodaja na debelo in drobno po tovarniških cenah.
% & * *
x
&
K
m
v*
® i ® ®©e©©©@
= Zadnji amerikanski model!
Hovišeni amerikanski pisalni stroj
Najholi iffrlno«tavR», nuj „REMINGTON" Mod
• h<lne]S
prve vrste ie
1904/s pisavo povsem razvidno od prve do zadnje črke.
Strojevi za računanje.
Pomnoževalni stroji: Mimto-graf, CiclostyI in Rotativ.
= Dotični pripaclki. =
PRIPADKI
za pisalne stroje vseh vrst.
TRAKOVI
za kopiranje au brez Kopiran'«, za litografiraDje ali hektografi ranje za pisalne stroje vseh sestavov kak'»r : Adler, Under-vvaod, Remington, Hammond, Oliver, Ideal ti. s jamstvom
od K 3'— naprej. Blazine za srr. j „Y0ST; z
jamstvom. Stroji na poskušnjo ne da bi jih bilo treba v k u piti. Brezplačen poduk za uSanje pi-
eat. na stroj. Nastavljajo »« brezplačno uradniki in uradnice vešče piaaDja na t-troj. Kupuje, prodaja in zamenjuje stare p»-Kalne stroje vsakega sestava. Ć sli in popravlja pisalne stroje
vseh vrst.
Prve vrste priporočila. — Ceniki brezplačno in franka.
Telefon 16S2. - Zastop in zaloga: Via Geppa 18. - Telefon 16S2. —
prejema zavarovanje Človeškega živ-?nja po najraznovrstnej?ih kombinaci-ih pod tako ugodni m i pogoji, ko nc-druga zavarovalnica. Zlasti ie a godno zavarovanje na doživetje m smrt z zmanjšujoČimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.

Sj jfi^ TT J
---—. _ vzajemna zavarovalna banka v Pragi. =======
Rezervni fon^ 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K
Po relikos,I druera vzajemna zavarovalnica na.se države z vseskozi slovansko-utarodno
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastcp v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
upravo.
Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim škodam po najnižjih cenah 5kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši slove3, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Pri sveter^ Antonu Padovanskem.
Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem unetni^kega dela bodi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh
velikostih.
Lastna delalnica pianet, dalmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev. cšnih srajc itd. Izvršu eio se tudi vsakovrstne veznine, zastave itd.
Zaloga sveč in čistega čebeinega voska kakor tudi mesene sveče I in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del -padajočih k bogoOastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr.
haloga misa lov, ritualov, diurnov ter brezštevilno drug h mašaih knjiži«!, svečnikov, svetiln, keihov in ciborjev se srebrnim pokrovom.
popravlja se vsakovrstne stvari, Jfaj se poskuša prepričati se o ugodnih cenah«
~	Zahteva naj se brezplačni cenik.	=
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
zalaga telj c. kr. redarstvene straže, e. kr. erlavneira carin-»kegra urada in skladišč, e. kr. priv. llovd. orož, c. kr. finančne straže v Trstu, kopru in Pnlju.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše Trc>7\\r% voščilo (biks) = 7I6VI»
Cene nizke. Postrežba točna.
M.
SALARINI ! 0000000000000000
larocenri !
Kupujte vase pohištvo v dobroznani
pltva, rnMm ifl taptarii
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
(Vogal ul. Torrente.)
Prva zaloga izgotovljenih oblek za mo^ke, dečke in otroke. Jope črne in barvane v velikem izberu nadalje bele od satena in platna, kostumi saten al platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgotove v laatnej krojačnici ; 600 oblek po K )0 za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je I vedno obložena z izielki najboljših tovaren Ceš ke Kormina in Červinjana.
PODRUŽNICA;
„ALLA CITTA DI LONDRA"
nI. Poste nuove Št. 5. (vogal ul. Torre bianca)
tvrdke
Cene vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48*— franko Ljubljana 2°/o popusta.
2 ee
l1
VŽIGALICE družbe Cirfla in Metoda j Zaloga pri Jv.Perdanu v Ljubljani
ZTTT POLOŽI DA* NA ALTA*!
sov prid družbi sv. Cirila in Metoda t.-	v LJUBLJANI
3
»3 33
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52'— franko Ljubljana, popusta 2°/0.
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zl&tanine, »rebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbc, poprave »rebrnih in zlatih predmetov ter poprave * žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
Anton Skerl
mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša
Grajnofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in pelje
Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeiiteta:
Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja Be proda-siajo vpredmeti tudi na mesečne obroke.
3vanka Doreghini
ulica Madonnina štev. 8
Jamči se za solidnost in trpežnost blaga.
Absolutno konkurenčne cene.
oooooooooooooooo
FIL1JALK A
c. kr. privat.
ITSil KREDITNEGA ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu
sprejema: IZPLAČILA T KRONAH
Aa blagajniške nakaze prinoscu
proti 4 dnevni odpovedi 21/* 7« » 30 » > 3°/o
v z atih napoljonili na izplačilna pisma
proti 30 dnevni odpovedi 2%
2 V/o
na naslovljena izplačilne pisma
proti 4 dnevni odpovedi 2Vi0/*
>	8 >	> 2®/40/o
>	30 > » 37«,
3 mes.
2l/,7o
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono St. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono fit 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pošiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse prage. )
Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen" skladišča.
Edini tržaški zavod za — „VACUMCLtArtER".
tlMENJK in SHRANJEVANJE PKEPBOO	—
Točna, postrežba in nizke cene.
URAR
F. PERTOT
v Trstu, ul. Poste uuove št, 3. priporoča veliki izbor ur : Ornega, Scliaff-liause Longines, Tavannes itd., kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za
gospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah.
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
I lica S. Franeesco Stev, I.
- T RS T -
Telefon 9 52
Ulica Š. Franeeseo štev. I.
Hranilne uloge Fprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruga in ] obrestuje jw> 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko jm> 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1/*0/0t
na menjice po 6%. na zastave po o1/«0/©-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Oh nedeljah n praznikih je urad zaprt.
Poštno hranilnični račun 816.004.
PP
se prodaja v Trstu po bakarnah:
RAUNACHER (zraven tiskarne >Eiinoet«. STANIČ, ul. Molin piecolo 8. LAVRENClC, trg pred vojašnico. , MAJCEN, ul. Miramare 1. (blizu kolodvora), i MARTINI, trg Belvedere. KERSTEN, ul. Stadion 1. PIPAN, Ponte della Fabbra (blizu lesnega j trga).
BUBNIČ, ul. Sette fontane 12. BEVK, trg Barriera vecchia. KRATZNIK (pri Sv. Jakobu). BRCNI (pri cerkvi Sv. Antona starega). Na državnem kolodvoru.
Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi.
Banco^iro v kronah z 21/a°/„ takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napol;oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa dc časa in sicer po loka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Reko. Lvov, Prago, Keichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, tsolnograd. prosta stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij.
Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vsefc drugih iztirjevanj.
Daja predujme na \Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih.
Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v kateroaikoli mesto. Hranila.
Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat ic srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajn: zavoda.
Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice »Banca d'Italia-1 v italijanskih lirah ali v kronah
xcccoccccccc po dnevnem kulten, c^ccccecccco:
prodajalnica izgotovljenih iilaga
„Mla Cilta Hi Trieste" ^
tvrdke
Sledečih tO- KK EDVAKB KALASCH
Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLOONI"
s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke ^ 1 meri in najugodnejših cenah. » ^^
S
K
§
§
po meri m n»jugodnej prodajalnici ima tudi zalogo perila za delaveki stan po izvenredno nizkih cenah Izbor boljših in navadnih saovij. VELIKI IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Avtorizovana krojačnica
TU
Proda se
zaloga vina, ena hiša s krčmo v Vi pa ena hiša s kremo pri Buzetu v Istri in jen dvorec (vila) v Kozini. Ustrne 110 al:
3van Ceh Koč (3stra)
priporoia svojo zalogo vsakovrst-i p7smeno se je obrniti na g. Antonu llih istrkill vili po uajlllžjill eeiiah. ■ S o r 1 i, trgovinska kavarna v Trst:

Esa
SETL
„LJUBLJANSKA KREDITJNA BANKA" v LJUBLJANI
p
Podružnica v Celovcu.
Kupuje in prodaja
na vrste rest, ustavnih pisem, p rij ori tet, komui.&iiuii
obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in dsviz. .*romm Udaja k ▼ »ako m u are banj n.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Z&menjava in eekomptnje
izžrebane vrednoatce papirje in vnovčuje zapale
knpone.
Daje predujme ca vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ~	izgubi	" —
V«n!<u!uje In dlvlnkuluje vojadke žen^tntnske kavcije. Bmkompt in istJkađso aasnic.	Bor**rm naročila.
Podružnica v Spljetu
Denarne vioge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodni-obrestmi. Vloženi denar obrestuje od dne vloge
:	dne vzdiga.	• •----—
Promet u deki in nakasnicaisi.