AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 265
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 9TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Manjše politične stranke so dobile neznatno število glasov. Glasovi socialistov in komunistov brez pomena
Washington, 7. novembra. Včasih so šteli glasove manjših Političnih strank kot "protest Politične manjšine." Toda letos se ti glasovi ne morejo smatrati »iti kot protest, ker jih je bilo Premalo oddanih.
asi niso še sedaj vsa poroči-f iz vseh volivnih okrajev tabu-:u"ana> Pa je toliko gotovo, da je ,l!o Pri zadnjih predsedniških r2tv: h oddanih nekaj nad 42,-(™;000 glasov. Od teh so jih dobile manjše politične stranke »anj kol; en milijon.
^ nekaterih državah predsedniški kandidati peterih manjših Političnih strank sploh niso bili na glasovnici. V drugih državah je pa njih število tako ma-
lenkostno, da jih bodo nazadnje | šteii.
Izmed vseh kandidatov manj-i ših političnih strank je dobil iWm. Lemke največ glasov, nam-| reč 629,701. To je na podlagi j dosedaj priobčenih uradnih šte-! vilk. O socialističnem kandidatu i Thomasu je dosedaj znano, da ! .je dobil v Zedinjenih državah 100,576 glasov, ali dvakrat manj kot je n. pr. dobil samo sodnik jLausche v Clevelandu.
Browder, komunistični predsedniški kandidat, zaznamuje dosedaj 51,853 glasov. Aiken, socialistično-delavski kandidat je j dobil 4,886 glasov in Colvin, kan-I didat prohibicijske stranke, se ' lahke ponaša z 8,478 glasovi.
Romunski fašisti grozijo z umorom kralja Karla, Nemčija podpira romunske fašiste
Bukarest, 7. novembra. Romunski kralj Kari je dobil včeraj grožnjo, da bo ubit in z njim zaeno vsi člani njegove vlade. Memorandum je podpisal Zelea Codreanu, ki je vodja "železne straže,' ki predstavlja fašiste v Romuniji.
Omenjena organizacija je zakrivila umor romunskega mini-sterskega predsednika Duca in ima na vesti mnogo drugih umorov. Vlada je zatrla organizacijo, toda pod ministerskim predsednikom Tatarescu, ki je bil naklonjen fašistom, se je organizacija zopet oživela. "Železna straža" je zadnje -r
52 lovcev ubitih
Salt Lake City, Utah, 7. novembra. Nikdar v ameriški zgodovini ni bilo še toliko lovcev na srnjake ubitih kot v letošnji se-z°ni. Dosedaj so že uradna poročila o 52 smrtnih slučajih na razpolago. Več sto jih je pa bilo ^njenih. Kako visoko bo to stevii0 še narastlo, se ne ve, kajti po nekaterih zapadnih drža-vah bo trajala sezona lova na srnjake še cel mesec.
-o-
Španskega poslanika so fašisti pretepli Berlin, 7. novembra. Signor Ruviera, poslanik španske republike v Berlinu, je bil sinoči na-. Paden od dveh nepoznanih moških in je dobil jako nevarne poškodbe. Napadalca sta pobegnila. Poslanik se je vračal proti domu. Zadevo je sporočil tajnemu policijskemu uradu. Nacij-ski uradniki so obljubili, da bodo podvzeli vse korake, da najdejo zločince in so se lojalno oprostili napram poslaniku.
-o-
Mladinski pevski zbor
V torek po pevskih vajah se bo vršila izredna seja Mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave. Ta seja bo samo za matere. Seja je važnega pomena za našo mladino. Matere ste vabljene, da se udeležite v polnem številu.
Še vedno kuhajo
Zvezni tajni agenti so te dni na neki farmi v bližini Mans-fielda dobili ogromen kotel za kuhanje žganja. Aretirani so bili trije moški iz Mansfielda in trije Glevelandčani. Tajni agenti so zaplenili tri nove avtomobile in mnogo galon alkohola.
čase jako aktivna v političnem gibanju Romunske in dobiva obilno podporo iz Nemčije. Romunski fašisti so zlasti nasprotni boljševikom in Židom. Kot znano ima romuski kralj židovsko dekle za priležnico.
"Romunska mladina je danes proti Mali antanti in proti Balkanski zvezi," je izjavil načelnik Codreanu. "Borili se bodo do zadnjega za narodno edinstvo in proti vsaki formi komunizma."
Računa se, da če bo romunski kralj dopustil to izzivanje, da bo končno se moral odpovedati, ali bo ubit ali pa bo moral pristati na zahteve romunskih fašistov, i--
Nepravilno poročanje
Pred nekaj dnevi je ameriško časopisje poročalo, da je tržaš-ši škof dr. Fogar španskega rodu. Tozadevno poroča dr. Hugo Bren, da se ne čudi angleškim časnikarjem, katerim je evropska zgodovina in zemljepisje — španska vas. škof dr. Fogar je pristen goriški Slovenec iz ugledne Fogarjeve družine, ki ima v Podgori urejenno mesarico obrt. Ena hčerka te družine, škofova sestra, je poročena i Ljubljančanom Karlom Pollakom Jr. Škof je jezuitski učenec, najprej v Rimu, potem pa med vojsko v Inomostu. Ker se je škof zavedal, da so Italijani, Hrvati n Slovenci njegovi enakopravni duhovni otroci in je za vse enako po očetovsko skrbel, je bil od vseh spoštovan in ljubljen, /vsled česar je postal žrtev Mussolinijeve narodno - poganske politike. Ako pri tem ostane, bo pač lahko rekel s papežem Gregorijem VII: Ljubil sem pravico, sovražil sem krivico, zato umiram v pregnanstvu.
-o-
Vojaški kaplan Rev. Frank J. McManus, dosedaj pomočnik pri St. Mary's fari v Lorainu, O., je bil te dni imenovan za vojaškega kaplana armade Zed. držav.
Davey za senatorja Splošno se pričakuje, da bo governer Davey v letu 1938 nastopil kot kandidat z.a zveznega enatorja napram sedanjemu senatorju Bulkleyu.
Listnica uredništva A. L. Državna zbornica v Co-lumbusu šteje 138 članov v zbornici poslancev in 36 v senatni zbornici.
Se je premislil
C harfa ge, N. C., 7. novembra. Julian Bishop, milijonar in borzni mešetar, se je pred volitvami izjavil, da ne izseli v Kanado in se nikdar več ne vrne v Zedi-njene države, ako bo Roosevelt izvoljen. V tej okolici ima Bishop 3,000 akrov ob-segajočo farmo, kjer je zla- j sti dosti, jerebic. Včeraj je j Bit hop dospel sem iz New j Yorka in izjavil, da se je ; premislil in ostane v Zed. državah.
-o---
Madrid je mesto groze in gorja
Lizbona, Portugalska, 9. no-! vembra. Uporniška radio postaja v Valladolidu poroča, da se je v Madridu uprla civilna garda, ki je zasedla predsedniško palačo. Obenem naznanja uporniški general Liano, da se nahaja njegova armada komaj dve milij od osrčja Madrida.
Paris, 9. novembra. Leon Blum, francoski ministerski predsednik, je včeraj naznanil na nekem socialističnem zborovanju, da je pripravljen poslati orožje in streljivo španski vladni armadi, ako se Anglija izjavi, da je pri volji podpirati Francijo tozadevno. Blum je prepričan, da bo španska vlada vzdržala napade, ako dobi izdatno pomoč iz Francije, ki je pa mogoča 1<?, ako Anglija, sodeluje.
Nevarnost pri tem obstoji v vprašanju, kaj bosta naredili Nemčija in Italija v slučaju, da gre Francija španskim lojali-stom na pomoč. Zato bi si Blum rad obdržal dobro zaledje z angleško pomočjo.
Tallavera, Španija, 8. novembra. Glavni stan upornikov je v nedeljo uradno naznanil, da so uporniške čete dospele v Madrid in da so se začeli boji na ulicah. Vladne španske čete zlivajo razbeljeno olje raz streh hiš na uporniške čete. Ženske in otroci; streljajo na fašistovske oddelke. Skofo vsa armada fašistov se jej naenkrat vlila iz zapadne strani v mesto in prekoračila mostove, ki vodijo preko Manzanares reke.
Madrid, 8. novembra. 37 ameriških državljanov se je zateklo v poslopje ameriškega poslanstva v Madridu. Zaeno je v poslopju več Filipincev. Vsega skupaj ima poslanstvo 182 Ameri-kancev v svojih poslopjih. Vsa zgradba je obdana z ameriškimi zastavami, ki nosijo velike napise: "Poslanstvo Zedinjenih držav." Pričakuje se, da bodo uporniki spoštovali ameriško poslanstvo.
—-o-
Zavrgli pogodbo
Unija razvažalcev mleka in sladoleda v Clevelandu, ki šteje 1672 članov, je zavrgla novo pogodbo, katero so ponudili lastniki mlekaren uslužbencem. Nova pogodba pravi, da dobijo raz-važalci mleka sicer nekaj več plače, toda morajo delati 54 ur na teden.
Zadet od avtomobila
Mihael Vikjec (?) 78 let star, ki stanuje na 5803 Carry Ave. je včeraj zjutraj umrl v Charity bolnici, potem ko je bil v soboto večer zadet od avtomobila na 55. cesti in Scovill Ave.
* Država Wisconsin je obtožila 24 petrolejnih kompanij, da so tvorile trust.
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev
V	Brunswick, Mich., je preminul rojak Frank Debelak, po domače Ulčar, v starosti 73 let. Nad eno leto je trpel grozne bolečine v drobovju. Bil je eden prvih slovenskih naseljencev on-dod.
Mrs. Leo Mladič je pretekli te-j don v Chicagu tako nesrečno padla, da si je zlomila roko v za-1 pest ju.
Iz Chicaga se poroča, da je tam Joseph Oklešen, star šele' 25 let, zadnjo nedeljo zvečer v j prepiru ustrelil svojo 23 let staro ženo Berto in potem še samega sebe. čezmerna ljubosumne-t se je polotila mladega moža. Mrtvi par zapušča tri male otroke.
V	Lyonsu, blizu Chicaga, je umrl rojak Anton Cendol, star 56 let in doma v Livki nad Kobaridom na Primorskem.
V	Prontenac, Kans., je premi-j I nul star pionir Joe Kernc, star j i8 let in rojen v Zagradu pri
škocjanu na Dolenjskem. V Ameriki je živel 43 let. Zapušča soprogo in dve poročeni hčeri.
V	Johnstownu, Pa., je pljuč-j niča pobrala rojaka Antona i D ime a. Star je bil 60 let in rojen v Gabrielu pri Mokronogu. Zapušča ženo in tn hčere.
Za pljučnico je umrl v Arma, Kans., rojak Frank Sluga star 18 let. Bil je rojen v Ameriki. Zapušča starše in dve sestri.
I rvi slovenski koledar izide te dni v Južni Ameriki. Izdal ga bo Časopis "Slovenski tednik" v Buenos Aires, Argentina.
-o----
j Tudi farmer ji bodo zavarovali pridelke
j Washington, 7. novembra. Sedaj, ko je skoro gotovo, da bodoi ameriški delavci zavarovani proti brezposelnosti in bodo dobivali starostno pokojnino, so se oglasili tudi farmarji, ki želijo zavarovati svoje pridelke proti | zgubi radi toče, ;suše, neurja ali
nnada. Predsednik Roosevelt je simpatičen napram zahtevam farmarjev. Kakšna zavarovalni-!na se bo tozadevno uvedla je pa | zadeva farmarjev, ki se bodo : morali oglasiti potom svojih or-j ganlzacij in predložiti načrte ad-i ministraciji. i	-o--
Stroški kampanje
G lavni odbor demokratske ■ stranke v Clevelandu je bil prvi i izmed vseh drugih odborov, ki je vložil v volivnem uradu seznam stroškov in dohodkov pretekle politične kampanje. Demokratska stranka je imela dohodkov 514,917.60, stroškov pa $14,260. K dohodkom je prispeval Mr. Gongwer $500.00, iz urada okrajnega inženirja je prišlo $1,000 in iz urada okrajnega avditorja pa $1,300.00.
Osma obletnica
Članice podružnice št. 25 S. ž. Z. bodo danes na lep način : praznovale osmo obletnico svojega obstanka, in sicer v šolskih prostorih ob 8. zvečer. Nastopil bo tudi drill team in več zanimivega je še na programu. Ases-ment .-:e bo pobiral kot navadno v stari šoli. Vabi se vse članice, <la gotovo pridejo, pa tudi drugi so vabljeni.
* 10 jetnikov je pobegnilo včeraj iz državnih zaporov v Montgomery, Ala.
Zahvala	i
Štejem si v veliko dolžnost zahvaliti se na tem mestu tisočerim slovenskim in hrvatskim volivcem, ki so 3. novembra oddali za mene glas kot za kandidata v 20. kongresnem okraju. Ni bilo lahko voliti, ker se moje ime ni nahajalo na redni demokratski listi. 22,000 državljanov je brisalo ime mojega nasprotnika in volilo I za mene kot neodvisnega kandidata. Dolžnost je torej moja, da se vsem tem I prav iz srca zahvalim in prosim, da mi ostanejo še naprej naklonjeni. — Vam hvaležni John L. Mihelich, vardni vodja 23. varde. -o-
Demokrati pripravljeni za županske volitve
V vodilnih krogih mesta i Clevelanda ,se že pripravljajo za' županske volitve, ki se vršijo v\ Clevelandu v letu 1937. Demo-j krati so dobili pogum, ker so pri zadnjih predsedniških volitvah tako sijajno zmagali. Dočim so republikanci zgubili vse urade v okraju, pa imajo še eno trdnjavo — in ta je župan Harold Burton, ki je republikanec, in kateremu je marsikdo zameril, ker je kot "nestrankarski župan'' tekom kampanje vsak večer napadal predsednika Roose-velta. Burton sam je zgubil j mnogo poguma za prihodnje volitve, in če bodo demokrati postavili količkaj značajnega kan-I didata v prihodnjem letu, bo lah-j ko izvoljen županom. To bo še itcliko laglje, ker . so zamorski državljani, dosedaj glavna opora republikancev, radi Roosevelta zapu-tili republikansko stranko.
--c--
Davey in zbornica 1 Nocoj večer ima mestna zbor-| niča v Clevelandu sejo, pri kate-j -i bo izvolila namestnika umrlemu. councilmanu Hubbardu, ki je bil republikanec. Demokrati, se trudijo, da pride demokrat na njegovo mesto, da bi potem ime-1 li absolutno večino. V boj je po-i segel tudi governer Davev. Demokrati imajo sedaj 16 svojih članov v zbornici, republikanci' 15, in če bo izvoljen demokrat v| zbornico, imajo demokrati absolutno večino in bodo lahko iz-, brali tudi svojega načelnika, ker I neodvisni demokrat Reed ne bo' imel več odločilne besede.
3,000,000 glasov
Prvič v zgodovini države Ohio je število glasov oddanih v drža-i Ohio pri generalnih volitvah prekoračilo 3,000,000. Predsed-' nik Roosevelt je dobil v državi Ohio večino 604,520 glasov. Republikanci so pred volitvami trdili, da bo Roosevelt zgubil Ohio za 250,000 glasov.
Volil za Hitlerja Tudi v Clevelandu je dobil nemški diktator Hitler en glas, za predsednika. Glas je bil od-J dan v 9. vardi, v precinktu AA, kjer stanujejo večinoma Nemci.
Smrtna kosa
Iz Conneaut, Ohio, se nam sporoča, da je tam danes zjutraj umrl dobro poznani rojak Matija Drašler, star 70 let, doma iz Borovnice. Podrobnosti prinesemo jutri.
čestitke iz Girarda
Slovenski Dom, Girard, Ohio, iskreno čestita s o d n i k u Mr. Frank J. Lauschetu na sijajni zmagi, ki jo je dobil pri zadnjih ■ volitvah. Girardčani smo ponosni na našega sodnika!
Sovjeli svarijo ob svoji obletnici
pred novo imperialistično vojno
Moskva, 7. novembra. Sov-
I
jetski vojni minister Vorošilov je včeraj izjavil, da svetovni na-j rodi od dneva do dneva bolj' ostro čutijo, da se bliža nova im- j perialistična vojna. Sovjeti so včeraj praznovali 19. obletnico, odkar so prišli v Rusiji na krmilo vlade.
"Najhujši sovražniki delavca — imperialisti vsake barve in oblike — mrzlično delujejo s pripravami za novo ropanje, požiganje in klanje," je dejal Vorošilov, "Neizprosni sovražniki se
pripravljajo, da napadejo Rusijo.
"Sovjetska Rusija je absolutno pripravljena, da odbije sovražnika, pa naj se pokaže na katerikoli fronti. Silno se motijo imperialisti, ako mislijo, da so s svojim orožjem kos sovjetski Rusiji.
"Ruski narod je danes bolj kot kdaj prej pripravljen, da porazi in uniči sovražnika, ki ogroža neodvisnost Rusije in hoče zapleniti naše narodno premoženje in našo narodno čast.
Nov način zaprisege predsednika Zedinjenih držav
Washington, 7. nov. Prvič v zgodovini Zedinjenih držav bo predsednik zaprisežen 20. januarja namesto 4. marca, kot je bil to običaj, odkar je nastala naša republika. Predsedniški elektor-ji se bodo zbrali v gotovih mestih v.ake države 14. decembra. Glasovali bodo za predsednika. Seveda bodo vsi glasovali za Roosevelta, razven elektorjev v državi Maine in Vermont. Rezultat glasovanja morajo elek-torji poslati governer ju svoje države, ki pošlje glasovnice državnemu tajniku Zedinjenih držav. Državni tajnik pošlje gia-I sovnice kongresu. Kongres .se bo zbral 5. januarja, in drugi dan, dne 6. januarja bo kongres ponovno preštel glasovnice elektorjev in proglasil prihodnjega predsednika Zed. držav.
Dvakrat tožen
j Charles Wheland, bivši pred-i sednik National banke v lllrichs-| v i lie, Ohio, ki je bil obdolžen, da i je poneveril banki $300,000, ra-jdi česar je bila barka prisiljena i prenehati s poslovanjem, je bil ! po :tftvljen pod $200,000 varšči-Ine na državni sodniji. Da se mu pa ne bo po; rečilp kako i z mazali se na državni sodniji, je tudi zvezn:--. sodnija izdala proti njemu varant, tako da nekje ga bodo sigurno držali. Radi zaprtja banke ni bil nihče oškodovan, ker je vlada izplačala vse vlagatelje glasom nove postave.
Prišli na pogreb
Na pogreb starega očeta in pionirja Jože Zalarja, ki se vrši j danes na pokopališče sv. Pavlu,! '-••o dospeli- številni sorodniki iz' jjolieta, Forest City, Pa., iz Monticoke in drugod: Mr. Jo~ Iseph Zalar, Mrs. Margaret Za-jlar in nje sin z ženo, Mrs. Gor-jsky, Mrs. Berisch, Mrs. Plesni-! čar, Mr. Jos. Zalar in soproga, Mr. Oštir in Mr. Muhič. Pogreb 1 se vrši ob 1.0. uri iz cerkve Ma-jiije Vnebovzete na Holmes Ave.
Iz domovine dospela
1 Iz Iške vasi pri Ljubljani je 'zadnji teden na parniku Champ-lain dospela Miss Rosie Intihar, ki bo stanovala pri sestri Mrs, Mary Lužar, 16803 Waterloo Rd. Potovala je s posredovanjem tvrdke Ivollander. Dobrodošla vi naši naselbini!
Kačuni za plin
Zadnji dan, da plačate račune za plin je torek, 10. novembra, do 6. ure zvečer v našem uradu, kjer lahko plačate tudi vse druge račune za elektriko, vodo ali telefon.
Iz bolnice
lz bolnice se je vrnila Mrs. Mary Cigoj. Prijateljice jo lahko obiščejo na njenem domu na 19206 Mohawk Ave.
t---
Francija v stiskah radi novih štrajkov
Paris, 7. novembra. Novi delavski štrajk so izbruhnili v Franciji v trenutku, ko je socialistični ministerski predsednik Leon Blum otvoril zborovanje parlamenta, kjer je nastal velik spor med konservativci in komunisti. Blum je predložil parlamentu načrt, glasom katerega bi bilo obligatno pogajati se prej pod vladno kontrolo, predno se skliče štrajk. 3,000 delavcev je zaštrajkalo v Panhard avto tovarni, ko so protestirali, ker je kompani j a odpustila 775 delavcev in znižala delovne ure od 40 na 37 na teden. Tekom zasedanja parlamenta samega je pa zbornica enoglasno klicala slava predsedniku Rooseveltu, ko je bilo naznanjeno uradno, da .je bil ponovno izvoljen. Brez ozira na stranke je parlament soglasno davil Roosevelta, o katerem so Francozi prepričani, da bo deloval za mednarodni mir. --—o-
Bolgarski kralj v posvetovanju s Stojadinovičem
Sofia, 7. novembra. Na po-vri lku iz Turčije, kjer je obiskal predsednika turške republike, se je ustavil tu jugoslovanski ministerski predsednik Stojadinovič. Po konferenci je Stojadinovič izjavil, da se kralj
;polnoma strinja z načrti Jugoslavije, Romunske, Grške in Turčije glede Balkanske zveze. V kratkem se tudi Bolgarska »■ridruži tej zvezi.
-_o---
Prodajni davek
Mnogo ljudi je mišljenja, da so volivci dne 3. novembra odpravili državni prodajni davek i v državi Ohio. To pa ni resnica. Prodajni davek se bo nadaljeval še vseskozi leto 1937 na vse predmete, ki se prodajajo. Prodajni davek je odpravljen samo na grocerijo in na meso, kar ku-; p ujete v grocerijskih trgovinah in mesnicah. Prodajni davek pa še nadalje obstoji za vsa živila, katera kupujete v re.stavrantu kot jedila. Tudi farmarji, ki prodajajo poljske pridelke za hrano, so oproščeni davka, davek pa ostane še naprej n. pr. za grozdje.
Mr. Anton Koči bolan
Dobro poznani rojak v naselbini Mr. Anton Koci, ki je eden I izmed ustanovnikov Slovenske ! Dobrodelne Zveze in katere zve-j sti član je še danes, je zadnje ; dneve zbolel. Nahaja se pod i zdravniško oskrbo na svojem do-I mu na 15708 Trafalgar Ave. ' Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo, zlasti pa domačini. Našemu pionirju prav iskreno želimo, da bi čimprej dobro okreval.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
6117 St. Clair Ave.
Published daily except Sundays arid Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3 00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio under (he Act of March 3d, 1879.
No. 265, Moil., Nov. 9, 1936.
Nemirnost v Bolgarski
Bolgarska, soseda Jugoslavije, se nahaja te dni v skrajno nemirnem položaju. Za prvenstvo pri vladi se borijo fašisti, a proti njim nastopajo pravi demokrati in pod-po/niki sedanjega demokratičnega carja Borisa III., ki je deležen precejšnje priljubljenosti med narodom.
Kralj ima te dni neprijetno nalogo uničiti vpliv fašistov, ki postajajo od tedna do tedna bolj drzni. Vodja bolgarskih fašistov je profesor Aleksander Cankov, ki je obenem predsednik stranke bolgarskih narodnih socialistov, kot se nazivljejo bolgarski fašisti. Cankov je stopil pred par dnevi pred kralja Borisa in zahteval, da vlada nemudoma razpiše parlamentarne volitve in da se ustanovi faši-stovski kabinet in da se'prežene sedanja vlada ministrov.
Kralj Boris je zahteve predsednika fasistovske stranke v Bolgariji z nevoljo in tudi z odločnostjo zavrnil. "Čas bo prišel, ko bo dokazano, da sem jaz bil edini, ki je bil v položaju rešiti domovino!" je nevoljno vzkliknil profesor Cankov, ko je ves razjarjen zapuščal kraljevo palačo.
Par ur pozneje je dobila policija v glavnem mestu Sofiji nalogo, da naredi pogon na glavni stan fašistov,fcke stranke. Policija je pri tem opravila temeljito delo in dobila stvarne dokaze, na podlagi katerih bodo mnogi fašisti v Bolgariji v kratkem obtoženi "veleizdaje."
Bolgarija nima parlamenta že od leta 1934, ko so vojaški častniki pregnali režim Stambulijskega in se polastili vlade. Toda niso bili dolgo na krmilu. Tekom poldrugega leta je imela Bolgarska tri ministerske predsednike, politične stranke so bile prepovedane, in kralj se je moral neprestano boriti s premierji, ki so bili vsi iz sebe radi pro-jugoslovanske politike kralja Borisa.
Kralj Boris se je kmalu znašel med dvema ognjema— med hitro naraščajočim komunizmom, ki si je znal pridobiti tla med kmeti, delavci in dijaki in med visokimi vojaškimi častniki, ki so zahtevali, da se komunizem zatre za vsako ceno. Komnnisti so bili zaenkrat še preslabotni, generalom se pa kralj tudi ni hotel podati, dasi je vedel, da lojalno držijo z njim.
Imenoval je svoj lastni kabinet in začel delati na načrtih nove bolgarske državne ustave. Načrti so bili izgo-tovljeni, in koncem novembra bi se morale v Bolgarski vršiti volitve v sobranje — bolgarski parlament. Toda do volitev ni prišlo, največ iz vzroka, ker so fašisti zahtevali preveč za sebe, a jim Boris ni hotel hotel ustreči, kakor tudi vojaškim generalom ne.
Bolgarsko vojaštvo se je vtikalo v bolgarsko politiko že tekom zadnjih petindvajset let. To vtikanje je povzročilo strašno nestalnost vlade, nazadovanje naroda in zgu-bo rešpekta, ki bi ga sicer bolgarski narod lahko imel pri ostalem svetu. Končno se je Boris odkrito izjavil za demokratski sistem vlade, in sicer da si reši svoj prestol in da dobi večino pri volitvah, kadar se bodo vršile.
A kljub vsemu temu pridobivajo bolgarski fašisti tla, zlasti ker imajo za seboj moralno in denarno pomoč nemških nacijev. Postali so tako močni, da so pred tremi meseci izsilili imenovanje dvejh svojih 'pristašev 'v 'kabinet. Cankov, nezadovoljen s tem, je zahteval, da se mu izroči vodstvo kabineta, dasi se po Evropi javno govori, da je v zvezi z znanim macedonskim komitašem Mihajlovem, ki ima na vesti najmanj 6000 političnih umorov na Bolgarskem.
Cankov pa namerava odvzeti Jugoslaviji in Grški del macedonskega teritorija, ki je bil prisojen glasom mirovne pogodbe omenjenima državama. Tako se nahaja kralj Bo lis v silni zadregi. Poročen je s hčerjo laškega kralja in je prijazen napram Italiji, na drugi strani pa deluje za zbližan je z Jugoslavijo. Temu nasprotuje Cankov, ki postaja dnevno močnejši. Ta mešanica pojmov zna povzročiti na Balkanu novo vojno.
-o--
Poročilo o slikah iz domovine
ki ste trd Ribničan — oprostite, saj ne mislim nič hudega, le šalim se — v dogovoru z mojim zastopnikom in fotografom g. Ivanom Tischlerjem, napravili za moj film nekaj ribniških produkcij. Slike naj bi vsebovale posamezne prizore iz življenja ribniških rešetarjev, lončarjev in žličarjev. Zanimali bodo tukajšnje rojake tudi vsi prizori iz življenja na vasi in ur; polju in lepe slovenske šege in navade o priliki kakega sejmi'. ali cerkvenega žegnanja ali shoda; v mislih imam zlaxti shod pri Novi Štifti na Veliki šmaren, z eno besedo: Zanimalo nas bo vse, kar bo prišlo iz stare domovine, posebno pa še iz splošno znane ribniške doline."
Kdo bi ne bil vesel takega prijaznega naročila, posebno še, če pride od našega tako odličnega in podjetnega rojaka! Zato sem se precej lotil poverjeno mi naloge. V družbi imenovanega g. Tischlerj a sva prepotovala vso ribniško dolino in .vjela na film, kar se je vjeti dalo. Napravila sva okrog 100 posnetkov, ki bodo zlasti ožjim ribniškim rojakom vzbujali nešteto najdražjih domovinskih spominov. Ta ali oni bo zagledal na sliki svoje starše, drugi svoje brate in sestre, znance in prijatelje. Pogled na rojstno hišo in va:3, na farno cerkev in podružnico in vaško kapelico, mu bo na mah oživel vse lepe mladostne spomine. V naravi je jesenski čas, ki ima tudi svoje značilnosti. Niiši pridni in skrbni rojaki so deloma pri sušenju ota-ve, deloma pri izkopavanju krompirja. Marsikdo se bo ob teh slikah spomnil na leta, ko je tudi sam opravljal podobna dela.
Da pa film ne bo utrudil in prikazoval samo resnih prizorov, zato bo preskrbel svetovno-znani ribniški krošnjar in do-enjevaški lončar: prvi ponuja od hiše do hiše ;šuho robo —
Iz domovine sem prejel zelo imenitno sporočilo o slikah, katere pričakujem vsak čas, da bodo dospele v Ameriko. Poročilo o slikah mi je poslal visoko čislani gospod profesor dr. France Trdan, ki je učitelj v škofovih zavodih ali semenišču, katerega sem bil naprosil, da se je pridružil mojemu slikarju v domovini, Mr. Ivanu Tischler-ju, da sta vzela več dni časa in uporabila najboljše dneve za nabavo filmskih slik, kakršnih do-zdaj še nismo gledali.
Da bodo številni rojaki tukaj v Ameriki, katerih se slike tudi tičejo, vedeli, kako in kaj, sem namenil, da se to poročilo kar dobesedno objavi, kajti v poročilu so pojasnjena vsa imena onih doma in še nekaterih
rojakov, bivajočih v Ameriki. Prav gotovo bo to poročilo vzbudilo veliko zanimanje za nove slike, v katerih se bo takorekoč priselila sem v Ameriko vsa Ribniška dolina in še mnogo drugih pokrajin ž njo vred. Poročilo se glasi, kakor sledi: Dr. Fr. Trdan:
RIBNIŠKA DOLINA V AMERIKI V začetku meseca julija sem prejel od Mr. Grdi na pismo, ki je biio za mojo počitniško usodo odločilnega pomena. Mr. Anton Grdi na > moj stari znanec in prijatelj, me je namreč naprosil rli' bi mu izpolnil željo, ki jo je že dolgo gojil v srcu. "že dolgo j nameravam," tako piše doslovno, ("uresničiti svoj namen." Kate-1 ri pa je ta? "Rad bi, da bi Vi,
raj te, rešeta, sita, cedila — dru->;i pa vrti bosonog svoj primitivni kolovrat, med katerim rase j o lonci in sklede, piščalke in konjički kakor gobe po dežju. Upati je, da bo več ali manj ustreženo zlasti ožjim ribniškim rojakom, ker so v filmu zastopane vse župnije obsežne ribniške doline: Ribnica, Dolenja vas, Sodražica, Gora in Loški potok, to so ravno kraji, odkoder je v Ameriki največ ljudi.
V; - i filmi so vzeti po naravi, prisiljenega ali umetnega ni nič; tega in onega je vjel aparat, da se niti zavedal ni. Zato predstavljajo vse slike življenje, kakršno je v resnici. Da pa bo do slike tudi za neribnišlce rojake bolj umi j i ve, podajam v priloženem seznamu natančen repertoar vseh posnetkov. Ta repertoar naj vsi cenjeni rojaki skrbno prebero in si ga za poznejše predstave ohranijo.....
1.	Vas Sušje: Mihatova hiša. Z vrta prihajajo gospodinja Terezija z otroci in deklo, iz hiše pa 76 letna mati in sin dr. Fr. Trdan.
2.	Sredi vasi kapelica Lurške Matere božje, zgrajena 1907 v gotskem slogu, je dobila letos električno razsvetljavo. Ob nedeljah se tu zbere vsa vas, moli skupno rožni venec in prepeva Marijine pesmi. Od kapelice se poslovi tudi mrlič, prodno ga od-neso z doma.
3.	Skupina vaških otrok in žena pred kapelico, ki izročajo pozdrave vsem svojim rojakom v Ameriki. Boštjanov-,a dekleta so bila ravno na poti v ogrado repo okopa vat, zato imajo mo-tike v rokah. Mimo pelje voz gnoja Jakopov Jakob.
4.	Lukeževa in Kotnikova hiša sta še zadnji ostanek nekdanjih lesenih hiš. Mimo je švignila županova Johana s košaro na njive na Plošah.
5.	Novakova hiša: Gospodinja Mica, nevesta in ostali otroci. V Ameriki imajo veliko sorodnikov, ki jih vse lepo pozdravljajo, Napraviti so dali tudi posebne slike zanje.
6.	Prizor z rešeti in vitrami: Skončeva Mica sedi na stolu in obšiva rešeto, poleg nje je Micka čampa, ki vitre "strga."
7.	Prizor na poti proti "Belemu malnu." Jožetova Mica raz-stilja otavo, ki je bila čez noč v kopicah.
8.	"Beli malen" — mlin, znan posebno rojakom iz vasi Sušje, Breze, Jurjevica in Slatnik. — Slilca. predstavlja vrteča se mlinska kolesa in trop otrok iz va-n Sušja, ki so spremljali fotografa in njegovega spremljevalca. Mlinar Jože Govže izdeluje tudi lesene posode, žlice, krožnike in drugo podobno drobnarijo.
9.	Prizor na poti od "Belega malna" proti "žnidarju:" Ja-lez Ambrožič, vulgo Šuštarjev Janez in njegov sin razsteljata jtavo. Poleg njiju so še sosed-ic Mihatovi in Ivanovi, ki tudi ;rcsijo otavo. Med kopice se je :akadil trop otrok, ki skačejo in e prekucujejo.
10.	Nasproti gasilskemu do-,nu pelje Matevževa Johana voz Mave. Na vozu domači otroci. &
11.	Slika nas popelje v vas Veliki Zapotok: Obodar Lesar limcn-Hribarski obrezuje na stolu les za obode. Kozina Janez vrti "mašino," v ozadju pa vihti "rajto" šimanov Miha Ar-ko Mihael, in kliče vsem daljnim rojakom pozdrav!
12.	"Kozinec," Janez Kozina si je naprtil na ramo mogočno krošnjo, od hiše do hiše koraka ž njo in ponuja "suho robo."
13.	Skupina vaščanov sredi .'asi pod križem, zastopane so Iružine: Kczinčeva, šimanova, Jefna, Matijčeva, Pajničeva.
14.	Prizori iz vasi Mali Zaponk: Pred skupnim vaškim kori-com pere družinsko perilo Ma-
i j a Lovšin — Lukatova Mica. Ko je vse oprano, dvigne škaf la glavo in ga nese domov.
15.	Cimermanova Mica klep-ije pred domačim skednjem koso, s katero je dotlej kosila otavo. Tu opravljajo ženske tudi moška dela, ker so moški večinoma tudi v poletju s suho robo z doma.
16.	Prizor pred staro Cimer-manovo hišo: Vitre za izdelovanje rešet' strgajo Županova Franca, Markatova Franca in Cimermanova Angela. Poleg njih sedi stara Cimermanova mati.
17.	V statvah prireja ali nabira vitre za tkanje rešet stara Cimermanova mati, ki se že vse svoje življenje ukvarja z izdelovanjem rešet.
18.	Pred vaško kapelico je skupina vaščanov iz omenjenih družin. Med vaškimi otroci kramlja dr. Trdan.
19.	Ob vhodu v vas Sušje prihajajo trije vozovi otave: Matevžev, Šuštarjev in Jože-tov.
20.	Na koncu vasi Breg naklada Starešinčev Jože, gostilničar Kozina Jože, deteljo in otavo in naprega konja, ki ga je sinko od doma prignal. Vsa njegova družina hiti z delom, ker se od daleč že sliši grom in je videti od sv. Ane na Mali gori že dež.
21.	Onstran Korenove hiše, na desni od glavne ceste, oko-pavata Županove dve iz Gornje vasi korenje in repo.
22.	Klun Janez iz Gornje vasi zdeva otavo, ker se bliža nevihta, mati mu hiti pomagat.
tSETuSS
I SHINES THROUGH
1936 CmWQ®
Podstavek za Cankarjev spomenik v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, Cleveland, O. Podstavek je dogotovljen, treba je samo še sohe, ki bi bila vzidana na vrhu stebra, kot vidite na sliki in kjer je vklesano Cankarjevo ime. Podstavek je narejen iz rezanega kamna in krasno delo. Podstavek je visok okrog 10 čevljev in sedem širok.
23.	Nadaljne tri slike predstavljajo prizor sredi trga Ribnice v popoldanskih urah: videti je zlasti vodovod, Miklo-vo hišo, staro šolsko poslopje,, ulico proti Strugam in Bukov-, ci, v ozadju grad in cerkev sv. Štefana.
24.	V vasi Blate pri Dolenji; vasi sede pri "kolovratu" Do-linškov oče in delajo lonec in skledo. V ozadju stoji z otro-, kom v naročju žena in sosedo-, va Mica.
25.	Cerkev v Dolenji vasi: Ker je bilo ravno pred sv. Rokom, farnim patronom v Dolenji vasi, so pod nadzorstvom g. župnika krasili notranjost cerkve, iz katere je stopil g. župnik, ko ga je film zajel. Na i drugi sliki, tudi ob koncu cerkve, je g. župnik z g. dr. Trda-; nom. Razgovarjata se o zadnjem obisku g. Grdina v Dolenji- vasi.
26.	Kapelica sv. Terezije, Deteta Jezusa, zgrajene tik nad vasjo na prijaznem holmu. Kapelica je sezidana vsled obljube s prostovoljnimi doneski va-; ščanov, ki tudi skrbe, da je neprestano vsa v cvetju in tudi lučka nenehoma gori. Darovi prihajajo navadno v takem času, da nihče ne ve, kdo jih je prinesel.
27.	Nova Štifta, najbolj sloveča božja pot v ribniški dolini. Cerkev je bila sezidana pred tri sto leti v podobi kupole. Največji shod' je na Veliki šmaren, dne 15. avgusta. Te-1 Idaj se zbere krog Marije Vne-bovzete okrog 4,000 ljudi, ki pridejo od osem do deset ur daleč posamič, v procesijah, prepevaj e sv. pesmi. Slike predstavljajo od več strani cerkev, vrvenje pred cerkvijo, takozvane "štante," kjer pro-Ida ja jo raznovrstne sladkarije,
!— konjičke, punčke, srčka in 'podobno. V ozadju so orjaške lipe, na eni je lita, v katero gre lahko do 16 ljudi. Od le-ta 1914 upravljajo božjo pot očetje frančiškani.
28.	Vas Lipovšca: Jefna hi-! ša, videti so: Jakob Cvar, oče,1 njegov sin Franc Cvar, bogo-, sloveč, Ivana, mati in Franca, j mlada gospodinja, doma iz
, Slatnika, vulgo Županova, i 29. Istim se pridruži še Iva-i na Trdan, dvugošolka iz Suš-| ja.
80. .Pred Jefno hišo sede Ja-I kob Cvar, dr. Trdan, Ivana j Cvar, stoje pa Alojzij Trdan, i Ivana šile poročena Cvar, Fr. i Cvar in Ivana Trdan.
Anton Grdina.
Dalje prihodnjič
To in ono iz Euclida
Volitve so minile in so izpadle kakor vedno: nekaterim v veselje, nekaterim pa v žalost in jezo. Razlika je ta, da je slednjih dosti manj, so pa ti bolj ihtavi. No j a, pa so med slednjimi največ taki, ki bodo žalost lahko prenesli in prestali.
V soboto 31. oktobra nas je povabil naš policijski načelnik Mr. Fox, da presenetimo njegovo bodočo "ta mlado" in njegovega starejšega sina, ki seje poročil v :soboto 7. novembra v cerkvi sv. Kristine na Bliss rd. Drugi sin Štefan se je poročil že 25. julija. Elija, starejši, si je izbral za svojo boljšo polovico hčerko slovenskih staršev in sicer iz družine Pograjčeve iz Euclida. Mr. Joe Pograjc je njen stric in je bil tudi na tem partyju. On je najrajši tam, kjer so ljudje dobre volje. Pokazal nam je nabiralne pole za šmihel-ko brizgalno in ves ponosen pripovedoval, kako bo s temi polarni izbrisal dolg na briz-galni. Vsa čast zavednemu rojaku, ki rail je vedno pri srcu njegov rojstni kraj.
Lepa hvala Mr. J. Grdini, ki je. tako lepo opisal življenje Simona Gregorčiča. Naj se slavi njegov spomin v tujini, ker na njegovi rojstni grudi ni prostora. Zakaj? Zato, ker je bil rojen Slovenec in je ljubil svoj j narod z dušo in telesom. Pozdrav !
M. Gombač
---o-
Izpolnjena obljuba
| Ne dolgo tega, ko smo sporo-i t.ili našim čitateljem, da je Pro-i gresivna trgovska zveza sklenili., da bo upeljala precejšnjc i spremembo v nagradnih listkih | katere so člani te Zveze dajal: l brezplačno svojim odjemalcem Sprememba bo precejšnja. Gotovo so jo vsi odjemalci že nestrpno pričakovali. V svoj err pričakovanju ne bodo razočarani, ks.jti vsa stvar je že v te-iku. Nagradni listki po novem S.':•temu so že v tisku in v par dneh jih bodo trgovci, podjetniki in profesijomsti že imeli za svoj« odjemalce na razpolago. Sprememba zahteva nekoliko pojasnila.
Pri [starih nagradnih listkih je bilo 72. nekatere odjemalce nerodno, ker so morali vsako pot pregledovati preveč različnih in velikih številk. Poleg tega je marsikdo listek izgubil in take
se je često prigodilo, da je mo-•ebiti baš ta listek zadel nagra-lo, a se ni dobitelj nikdar zgla-sil, da isto sprejme. Po novem sistemu bo vsemu temu odpoma-jano. Nič več ne bo preglavice c ogromnimi števili, s katerimi običajno mi, priprosti zemljani, nikdar r.e računamo.
Poleg gornjega nedostatka se je tudi sem pa tja čulo pritožbo, da odjemalec prejme preveliko število nagradnih listkov., To posebno v slučaju, kjer odjemalec plačuje v trgovini vsakih štirinajst dni ali pa v -lučaju večjega nakupa. Tudi temu bo pri novem sistemu odpo-tnagano. Nič več ne bo cele košarice nagradnih listkov. V | splošno, z novimi nagradnimi listki ne boste imeli nobene sitnosti, nobenega truda. Da bo vsakomur do potankosti jasno, bomo v naslednjih člankih do podrobnosti obrazložili novi sistem. Do tedaj pa prosimo blagohotnega potrpljenja, istotako pa tudi apeliramo na vse rojake, da se zanaprej podpirajo in kupujejo izključno v trgovinah in podjetjih, ki nosijo nadpis: ČLANI PROGRESIVNE TRGOVSKE ZVEZE. -o-
Naročite se na dnevnih Ameriško Domovino!
m^mmmmzmigmm^mmi^m
Če verjamete ar pa ne
m^mmmmmmmmmmMsmž Dragi Jaka,!
Ker tako rada prebiram tvojo kolono, bi te prosila še to, da bi mi povedal, odkod si ti doma, da te že vsak pozna. Bom rešena vsaj ene veliko skrbi, ki me muči noč in dan, ker sem slišala namreč, da si s Krasa, pa jaz ne verjamem, da bi bil moj loncman. če bi bil Kraševec, bi kdaj kako po krašovsko zapisal. Ves, oni dan, ko si pisal od tistega kozla, v katerega butico se'^ie letel s svojo zadnjo prSmo tisti suhaški šerif, bi bil, če bi bil Kraševec, zapisal takole:
Ma ga je upoču ku de b ga sama strela jasna udarla. Taku, da mi je use breješe in bandan-te raztrgou. In ku se je strela zleku iz tiste buže, je biu taku bled ku štraca. Inu je taku bej-žau, ku cle b ga strela jasna nesla.
Vidiš, Jaka, to je pa krašev-vski dialekt.
Pa še nekaj bi te vprašala.
•	Ali je greh, kaj praviš, če .je človek rojen milijonar? Ono nedeljo je neki Slovenec očital Rooseveltu na radiju ta greh. Po mojem mnenju .je večji greh, če si potem milijonček napravil l ljudskimi žulji. Te pozdravljam in te prosim, da tega ne trobiš naprej. — M. G. iz Euclida.
Veš Marička, sam ne vem kam ' bi se uštulil. Po zemljepisu Evrope spaodam na Kras, po narečju pa na Menišijo. To je tisti slavni kraj, kjer pravijo' ru-.i riuta, pušelcu piušelc, košari pravimo čajna, pijancu pa kra-i va.
Pri nas je vet malo drugačen kot pri vas, ker imamo mi njive
-	posebej, kamenje pa posebej.
-	Kar se tiče vaših lepih podzem-
-	skih jam, se ni treba nič bahati,
>	ker jih imamo pri nas tudi. če , fci ti videla naš "Ustinov kev-i dere," bi kar zijala in je lepši
•	kot vaša škocijanska ali Fo-
-	stojnska jama. Sicer sem r'1
•	jaz že napravil vse izkušnje v i krašovskem dialektu pri Tonetu
-	šabcu in sicer z odliko in znam
■	tudi jaz s strelo prijeti, kadar i gre kaj narobe. Samo tega ne ' razumem, zakaj ste začeli zda J
■	strelo mazati s kolornazom, da . hitre je je udari.
Kar se pa tiče tistega milij"*
■	narskega greha, ti pa povem, da mi je zelo žal, da sem bil jaz ro-
! jen brez njega in mi zdaj hudo
■	narobe hodi, da si nisem izbral ; kakega ameriškega milijonarja i za očeta. No ja, bom pa dru-
>	gič bolje vedel. Hope you are
>	the same! Adijo in zbogom!
KRIŽEM PO JOTROVEM
Po nemAkum livirnlka K. il.*y»
Veliko dobroto ste storili mojemu bratu in mojemu nečaku! Kdo ve, ali bi se bil nesrečnež vobče še kedaj vrnil domov brez svoje Zenice.
Ne poj de drugače, gospod,: pri meni bodete stanovali, ko pridemo v Damask, vi in vaši ljudje! Moja hiša je vaša, in vse, kar imam, je vaše!"
Zadnje njegove besede so bile seve le orientalska rečenica,i Pa vkljub temu je bilo videti, da me je mož v resnici vesel.! Radostno nam je stiskal roke, j tudi Ircema. Ta sta začudena! strmela nad tem nenavadnim! izbruhom veselja in prijatelj-j stva, pripovedoval sem jima: pozneje zgodbo z Islo, Halei' Pa ni dal miru, nemudoma sem moral raztolmačiti najin irancoski pogovor. Se še spominjaš Isle ben Ma-
Halef?" 'Tistega mladega ženina tarnali v Egiptu?"
"Ki
XV1 sva mu rešila njegovo nevesto iz rok Ibrahima ma-j murja?" ''Tistega."
'Seveda se ga še sporni-i 11J am! Ti si bil tistikrat za he-j kima, ozdravil si Zenico, oba: Pa sva izvršila veliko junaštvo, j Kaj je z njim?"
I
"Tale mož tu je stric Isle." • "On? Hamdulillah! Našel; sem človeka, ki mu lahko pri-j povedujem, kaj vse smo tistikrat storili. Dobra dela ne. smejo umreti, pripovedovati se! mora o njih, da ostanejo v živem spominu na vse veke."
In začel je pripovedovati, kakor je znal le on. Ovenčali je tisti najin doživljaj v Egip-| tu z najbujnejšimi cvetkami svoje orientalske domišljije. j Razume se samo po sebi, da! sem bil jaz najslavnejši nekimi baši vsega sveta, on sam edini i najslavnejši junak, Isla naj-j Plemenitejši mladenič vsega Stambula, Zenica najlepša raj-! ska mladenka, Ibrahim maniuv Pa pravi šejtan v človeški po-i dobi. Vsi skupaj pa smo izvršili junaštvo, kakršnega se I svet ni videl in ki o njem že Pripoveduje ves arabski Orient od vzhoda do zapada, od •iutra do polnoči.
Skušal sem zajeziti vele tok njegove zgovornosti in omejiti njegovo pretiravanje, pa odločno me je zavrnil:
"Ti tega ne razumeš, effen-di! Jaz pa vem vse to bolje, kajti bil sem tistikrat tvoj aga s pasjim bičem, ki sem vso zadevo speljal v pravi tir."
Jutrovec je v takih rečen nepoboljšljiv, vse kreganje bi ne bilo nič izdalo, ukloniti sem j se moral in mu pustiti njegovo' voljo. Damaščanu pa je Ha-; lefov način pripovedovanja z j-lo ugajal, prav z zanimanjem! je poslušal njegova pretiravanja in Halef je silno zrastel v njegovih očeh in pokazalo sa je pozneje, da mu je tudi zelo naklonjen.
Brez nezgode in nemoteni smo prišli do karavanske cesta mekkanskih romarjev in dobre štiri dni pozneje smo jezdiii skozi Bawabet Allah, skozi "Nebeška vrata" v Meidan, v južno predmestje Damaska, kjer se za hadž, za romanje v Mekko, zbira velika romarska karavana.
Kakor večina orientalskih naest kaže tudi Damask od znotraj vse drugačno lice ko od zunaj. Pogled na Damask iz; libanonskih vrhov je nad vse, lep, ko pa stopiš po ulicah, f?i j zelo razočaran. Sicer ne manj-: ka mestu častitljivih stavb, pa; ulice so po večini ozke in viju-i gaste, z robatim, oglatim kamenjem tlakane ali pa vobče brez tlaka, gole, sirovo ometa-ne stene brez oken zrejo ne-gostoljubno na ulico. Garjevi
-— •—•—•—•—•—•—■—•—•—•—•—•—o
in zanemarjeni psi se podijo okrog za mrhovino in drugimi 'odpadki, ki jih ljudje mečejo kar na ulico, in se prepirajo za nje z ostudnimi, mrharji. Brez-domovinski pes in mrhar sta v orientalskih mestih edina, ki skrbita za snago in higijeno. Jezera in močvirja na vzhodnem delu mesta rodijo malarijo in druge kužne bolezni, ki v zdravstvenem oziru mestu ne dajejo posebno dobrega imena.
Krščanska četrt leži v vzhod-j nem delu me-ta pri Tomaževih; ,-ratih, skozi katera pelje kara-j vanska cesta v Palmiro. Snaž-j nejša je ko drugi deli, pa tudi! .am vidiš vse polno ruševin in; azvalin, ki se muslimanom nei zdijo vredne, da bi jih odstrani-j li. Blizu Tomaževih vrat je tudi: katoliška cerkev in samostan. I
Južno od Ravne ulice leži judovska četrt, v zapadnem delu mesta pa mohamedanska. V tej stojijo najlepše stavbe: citadela, z močnimi zidom obdana trdnjava iz 13. stoletja, kamor pa vstop tujcem ni dovoljen, ter razse-žni bazarji, deloma obokani, nad vse zanimivi za Evropejca, polni najrazličnejšega blaga in hrupnega življenja, veliki, han Assad paša, trdo ob Ravni ulici, eden najlepših blizu in daleč, — l .n mošeja Omajjadov, najslovi-j ;ejša stavba Damaska.
Mošeja O m a j j a d o v, poleg j "skalnate mošeje' 'v Jeruzalemu; najlepša stavba dinastije Omaj-j jaclov v Siriji, je 550 čevljev dol-;
in 150 čevljev široka. Svoj-j :as je stal na tistem mestu rim- j -ki poganski tempelj, ki pa ga: je cesar Teodozij podrl. Cesar Arkadi j je pozidal na kraju poganskega templja tridelno bazi-; liko s stebrišči, ki so jo imenovali cerkev sv. Janeza, ker je bila j v njej shranjena glava sv. Janeza Krstnika. še Halid, osvoje-valec Damaska, je leta 635 baje; našel relikvijo v kripti bazilike.!
Ta Halid, ki ga imenujejo mo-hamedani "Allahov meč," je do-j ločil polovico Janezove bazilike; za mohamedane, drugo polovico j pa za krščansko službo božjo. Ta posebnost nima primere v moha- j medanskem svetu. Tistikrat, leta 335, pod drugim kalifom iz dinastije Omajjadov, pod energičnim Omar jem, sta namreč nje-j gova generala Halid in Abu Obeida vsak od svoje .strani oblegala Damask, Halidova vojska j je stala pred Vzhodnimi vrati, i vojska blagega, dobrodušnega Obeida pa pred Zapadnimi vra- J Li. Jezen nad dolgotrajno oble-^ go se je Halid zaklel, da bo dal v-se prebivalce poklati, ko bo me-vio padlo. Zmagovito je vdrl v mesto, ?am je prvi splezal po lestvi črez zid in odprl vrata svoji vojski. Klanje se .je začele. Tedaj je zapadni del mesta brž sklenil, da se preda Abu Obeidi in mu ipdpre vrata, ako bo prebivalstvu prizanesel. Abu Obeida je bil zadovoljen. Obe vojski sta trčili skupaj na Ravni i ulici in v baziliki sv. Janeza. Na ! prigovarjanje blagega Abu Obe-ide je Halid prenehal z more-njem, vzhodni del bazilike so : smatrali za osvojen, mohame-; danski, zapadni del pa je ostal kristjanom. Skozi ista vrata so hodili kristjani in mohamedani vsak v svojo molivnico.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
NOVEMBER
14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
14.—Klub	zapadnih slovanskih društev priredi igro in plesno zabavo v Šachsenheim dvorani na Denison Ave.
15.—Društvo	Euclid št. 29 SDZ ima plesno veselico v Slo-j venskem društvenem domu.
15.—Collinwood Hive 283, T. M., banket ob priliki 20-let-nice v S. D. Domu na Waterloo j Rd.
15.—Mladinski pevski zbor; Črički priredi koncert v S. N. j Domu na 80. cesti.
15.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 JSKJ proslavi 15-letnico obstanka v novi šoli sv. Vida.
21.—Društvo George Wash-; ington št. 180 JSKJ, plesna ve- j selica v avditoriju S. N. Doma. j
21.—Klub	Slovenskih vdov priredi plesno veselico v Knau-sovi dvorani.
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
25.—Interlodge liga, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
28.—Varsity	Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
29.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER
6.—Svetovidski oder: predstava, v dvorani šole sv. Vida.
11.—Prosvetni klub S. N. Doma in WPA godba, koncert v avditoriju S. N. Doma.
20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma.
20.—Novi pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
25.—Mladinski pevski zbor
"Škrjančki" priredi igro in božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
27.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ priredi igro "Nevesta iz Amerike" v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27.—Svetovidski	oder: božične igre otrok, v dvorani šole sv. Vida.
31.—Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. priredi Silvestrov večer.
31.—Silvestrov večer, Ženski odsek S. N. Doma, v avditoriju S. N. Doma.
JANUAR
1.—Junior	League of SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
2.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND.
9.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
9.	— Društvo Žužemberk, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
10.	— Koncert mladinskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
10.—Baragov zbor, koncert v dvorani šole sv. Vida.
13.—Klub	društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma. »
14.—K	o life r en e a delničarjev S. N. Doma, v avditoriju S. N. Doma.
16.—Samostojni	pevski zbor Zarja, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica	S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma.
23.	— International Auto Workers' Union Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma.
| 24.—Svetovidski oder: pred j stava v dvorani šole sv. Vida
24.—Workman	Sick Benefi Society, koncert v avditoriju S N. Doma.
28.—Društvo	Clairwood št 40 SDZ, ples v avditoriju S. N Doma.
i 30.—Društvo Soča št. 2<
«is>
~~J '	r*9WAY 15. Sft NWHHCO]^
"VHONG KONG, (nf\N0l)	.fsTSfa^.-.oO^^ 2.4o£j«!« I ""V
VJtANtl*	IS. ^HONOLULU .v.'",. V
GUAM	PACIFIC OCEAN
—--— • ---
Pan American Airway je začela 21. oktobra z redno zračno vožnjo med San Francisktrm in Manilo, razdalja 8,000 milj. Aeroplun preleti razdaljo v 00 urah. Od Manile na Kitajsko je pa samo šest ur poleta. Zgornja slika kaže pristanišče v San Frančišku, v sredi je zemljevid ' zračne poti in spodaj je pristanišče v Manili.
SDZ, veselica v Šachsenheim gornji in spodnji dvorani.
30.—Društvo	Cleveland št. 126 SNPJ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo	Carniola Tent j št. 1288 T. M. priredi proslavo 25-letnice v Slovenskem narodnem domu.
FEBRUAR
6.-—Društvo	France Prešeren št. 17 -SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
7.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
7.—Baragov zbor, spevoigra v dvorani šole sv. Vida.
28.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida. MARC
7.—Louis Belle, koncert v avditoriju S. N. Doma.
14.—Mlajši Baragov zbor, | mladinski koncert, v dvorani šole sv. Vida.
21.—Jugoslovanski Pasijon-slci klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N. Do 'Tisi, Šolska prireditev v avdi-| toriju S. N. Doma.
APRIL
3.—2	3d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
4.—Podružnica	št. 30 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo, venskega Doma na Holmes Ave.
4.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
11.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
11.—Samostojni pevski zbor Zarja, spomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
24. — International Auto Workers' Local 32, ples v avdi-jtoriju S. N. Doma.
MAJ
1.—častna straža SDZ, ples : v avditoriju S. N. Doma. ■ j 8.—Pevski zbor Slavčki, spe-1 voigra "Desetnik in Sirotica," Iv avditoriju S. N. Doma. s 9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole - sv. Vida.
9.—Mihaljevič radio kon-t cert, v avditoriju S. N. Doma. JUNIJ
20.—Svetovidski , oder: oče-. | tovska proslava, v dvorani šole . ! sv. Vida.
I
,!	---o--
DNEVNE VESTI
i _
Komunisti ne morejo na glasovnico v New Yorku
Albany, 7. novembra. Komunistična stranka v državi New York ne bo mogla več imeti tiskanih irnsn svojih kandidatov na uradni glasovnici, ker stran-! ka pri zadnjih splošnih volitvah ; ni dobila 50,000 glasov, kot pred-' pisuje postava. Komunistični j kandidat za predsednika, Brow-der, je dobil samo 31,960 glasov, j dočim je dobil komunistični j kandidat za governerja 45,188 i glasov. Ako želijo komunisti zo~jJ I pet na glasovnico, morajo dobi-: I ti 25,300 podpisov in od teli jih ; mor; biti najmanj 50 iz vsakega! p< ameznega okraja države.
Papežev tajnik gost predsednika Roosevelta
i '' j New York, 6. novembra. Vče-
j raj je bil papežev državni taj-
! nik, kardinal Pacelli, ki se naha-
: že več tednov v Ameriki, gost
j pred ednika Roosevelta. S pred-
: ednikom je govoril več ur. Da-
| nes odpotuje kardinal Pacelli
I zopet proti Rimu.
V North Carolini so bili rojeni petorčki
i
! Durham, N. C., 7. novembra. 20 let stara žena nekega farmar-jja je v Duke bolnišnici v tem I mestu porodila petorčke. Žal, da ! je bil porod prezgoden in da so | petorčki umrli. Porod je bil za ' štiri mesece prezgoden.
Argentina težko pričakuje prihod Roosevelta
Buenos, Aires, Argentina, 7. novembra. Predsednik argentin-J ske republike Justo je danes izjavil, da je bila vsa argentinska republika vzradoščena, ko je dospel glas, da namerava dospeti tja predsednik Rosevelt na mi-i rovno in prijateljsko konferenco ameriških republik. Justo je izjavil, da bo Roosevelt sprejet1 z odprtimi rokami. Dasi obisk
Roosevelta še ni uradno napovedan, pa je časopisje prepričano, da bo Argentina sigurno pozdravila predsednika Roosevelta.
~ MALi OliLASi
V najem
se odda trgovski lokal in štiri stanovanjske sobe. Samo $30.00 na mesec. Vprašajte na 1438 E. 45th St.	(265)
J^aznanilo
V sredo 11. novembra 1936 je dan Premirja in POSTAVNI PRAZNIK
Clearing House banke ne bodo odprle za poslovanje
na ta dan
The Cleveland Clearing House Association.
Pranje z Maytagom
je znamenje
dobre sodbe
Znamenje je, da je lastnik računal leta naprej, investiral v pralni stroj, ki da cenejše pranje !',a mnogo let. Privzela je mnenje največjega števila kupcev pralnega stroja. Take izredne pritikline kot iz enega kosa vlit aluminast če-ber, gyratator pralni obrat ter oddelek za milnico, se priljubi ženskam, ki so varčne in imajo dobro razsodbo.
LIBERALEN POPUST ZA ZAMENJAVO Odplačila po $1.00 na teden
Pristni Maytag, fini pralni stroj, ^ r-v •*« /"vT*^^' medel 110, samo................................ ^O^.OU®
MANDEL HARDWARE CO.
15704 Waterloo Rd.	KEnmore 1.282
ODPRTO ZVEČER
Želodčne zdravilo iskreno priporočano
Chicago, I!!. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus." Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam.
j — — — -Pišite po brezplačni vzorcc—- — — -1 Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St. Chicago, 111.
I Send nie a free scmple.
' Naine ..............................................................................................
I Address ...........................................■•■ ..............
NAZNANILO I ZAHVALA '
S žalostnim srccm naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je za vedno v Bogu zaspal pre-ljubljeni soprog in oče
Joseph Strah
ki jc .v bolnišnici* zatisnil svoje mile oči dne 27. oktobra 1936 v starosti 30 let.
K večnemu počitku smo ga položili dne 30. oktobra 1036 m Calvary pokopališče.
Tem potom se želim iskreno zahvaliti Vsem, ki so položili krasne vence na krsto pokojnega, vsem. ki so darovali za svete maše in vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago uri pogrebu. Kakor tudi lena hvala vsem, ki so ml bili v pomoč in tolažbo v teh bridkih urah. Obenem tudi lepa hvala vsem, Iti so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
Prisrčna hvala Rev. J. F. Mulholland za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Lepa hvala tudi pogrebniku Joseph J. Bakajsa za lepo oskrbo pogreba.
Tebi. preljubljcni soprog in oče, pa v veliki žalosti želimo, da počivaš mirno v preranem grobu, nebeška luč naj Ti sveti in
I lahka nuj Ti bo rojstna zemlja.
žalujoči ostali:
Jane Strah, soproga;
Joseph, sin;
zapušča tukaj tudi mater Mary Gcrm In brate in sestre.
I ' Cleveland, Ohio, 9. novembra, 1936.
I (
Morski jastreb
PRE VEL — A. S.
RAZPRODAJA
se prične v
TOREK, 10. NOVEMBRA
Na razprodaji bo približno vse blago. Sedaj imate priliko prihraniti si denar. Blago se bo začelo dražiti. Tu se ne pravi: mogoče, ampak je to prav gotovo, da blago bo dražje. Po tovarnah so začeli obetati boljše plače. Kakor hitro pa plačajo malo več, bo blago dražje. Vi pa imate zdaj priložnost, kupiti poceni. Tukaj navajamo nekaj cen.
ŽENSKE SUKNJE
ŽENSKI SVETRI
posebno zniiane eenc ftSr—SI.-« boljše
ŽENSKE OBLEKE
Vse mere in barve; garantirane za prati; samo ...................79^
Obleke $1.95 do S2.50, na raz-predaji ..........$1.79, 2 za $3-30
Obleke, prej S2.95, na razprodaji
Kmc ........................................$2-49
Obleke, prej $3.75, na razprodaji samo ..............................S2-95
Katera bo potrebovala novo suknjo to zimo. ne čakajte. Suknje ne bodo ceneje, ampak dražje. Sedaj je vaša prilika, da si prihranite nekaj denarja. Lepo suknjo dobite za $1000, ali
$15.95 in boljše do $45-00, jako fine suknje.
ŽENSKI KLOBUKI 79<>
klobuki $1.95 in $2.50 zdaj $1-49
ŽENSKE SVILENE OBLEKE
$2.98, sedaj ,.........-................$2
$3.75, sedaj, ............................$2
$4.95, sedaj ............................$3
* «7.95 do $«.49
MOŠKE PRAZNIČNE SRAJCE
samo 89^
OTROŠKE SUKNJE
po zelo nizki ceni; vse mere in barve.
VSAKOVRSTNO BLAGO NA JARDE; MALI KOSI ALI OSTANKI PO POSEBNO NIZKIH CENAH.
OTROŠKE NOGAVICE 15c, 2 para za 25('-
MOŠKE NOGAVICE
samo
PLAHTE ALI BLEN KETI IN KOVTRI
Posebno nizke cene.
OTROŠKE OBLEKE i"> 89^
prej 15o, sedaj 2 para za 255« Tudi boljše so na razprodaji.
Pridite! Se vam priporočam
ANZLOVAR'S
6202 St. Clair Ave., vogal 62. cesta
Ibrahimu so silile pene na usta, njegove oči so bile krvavo podplute. "Ampak, nikoli ni bilo pisano, da . . ."
"Mir!" je ukazal dalal. "Če ne bi bilo pisano, bi se ne moglo primeriti," je dejal fatali-stično. "Bila je taka Alahova volja, in kdo se ji upa zoper-stavljati?"
Množica je pričela mrmrati.
"Hočem in zahtevani svojih sto filipov nazaj!" je vztrajal žid, nakar se je mrmranje množice izpi'emenilo v rjovenje.
"Ali slišiš?" ga je vprašal dalal. "Alah naj ti odpusti! Ti kališ mir tega semnja! — Proč s teboj, dokler ni prepolno !"
"Proč ž njim, proč ž njim!" je grmela množica in nekateri izmed nje so pričeli stopati z grozečo gesto proti nesrečnemu Ibrahimu. "Proč s teboj, ti perverznež sv. pisma! Ti pes! Proč s teboj!"
Nastal je tak vrišč, da je Ibrahim v strahu za svoje življenje pozabil na svojo izgubo.
"Saj grem, saj grem!" je pričel zagotavljati ter se obrnil.
Pa dalal ga je pozval nazaj.
"Vzemi svojo lastnino!" je ukazal ter pokazal na truplo, In tako je bil Ibrahim prisiljen, da je doživel še nadalnje ponižanje, ko je moral poklicati svoje sužnje ter jim ukazati, naj odneso mrtvo truplo, katero je plačal z živim, mo-'goičnim zlatom.
Toda dospevši do vrat, se je spet obrnil: "Pritožil se bom pri paši," je grozil. "Asad-ed-Din je pravičen in on bo ukazal, da se mi vrne moj denar."
"Tako bo tudi storil," je pritrdil dalal, "če moreš ti obuditi mrtve k življenju!" nakar se je obrnil k debelušnemu Ajoubu, ki ga je vlekel za rokav. Dalal je sklonil glavo, da bi ujel šepetajoče besede Fenzilehinega služabnika. Nato pa se je obrnil ter ukazal, naj pripeljejo v ospredje Roza-mundo.
Ta se ni niti najmanj upirala, marveč je stopala kot oseba, ki hodi v spanju ali kakor bi bila hipnotizirana. V sončni vročini je stala na javnem semnju ob strani dalala, ki je razglašal njene telesne vrline.
Prvi, ki je naredil ponudbo nakupa, je bil isti Maver, ki je hotel prej kupiti oba Nu-bijca. Vstal je, da si jo ogleda in rezultat njegove preiskave je moral biti ugoden, zakaj ponudil je visoko vsoto in nato samozavestno sel, kakor da ve, da ga ne bo nihče prekosil.
"Sto filipov za tole mlečno-kožo devojko!"- je rekel Maver.
"Ni dovolj! Samo premotri ljubkost in lepoto njenega obraza," je rekel dalal, ko je stopil naprej.
"Sto in petdeset!" je usekal levantinski Turek.
"Še ni dovolj!" Samo poglej njeno stasito postavo, s katero jo je obdaril Alah. . . Glej ponosno držo njene glave, lesk njenih oči! Pri Alahu, vredna je krasiti harem samega sultana!"
Nobene besede ni več rekel, zakaj kupci so zdaj spoznali, da je res, kar pravi. Neki ta-garinski Maver, po imenu Ju-suf, je brez nadaljnega ponudil dve sto.
Toda dalal je še vednp nadaljeval z opevanjem njene krasote. Dvignil je njeno ro-
ko na ogled, kar je ona mirno prenašala ter stala povešenih oči pred zijalasto množico.
"Poglejte te njene noge —j gladke ko arabska svila in bolj bele ko slonova kost! In poglejte njene ustne, ki so kakor pomarančin cvet. Njena cena je zdaj dve sto filipov. Koliko pa ti ponudiš, o Ha-met?"
Hamet je bil razdražen, ker se je njegova originalna ponudba podvojila v ceni. "Pri koranu! Kupil sem troje mladih, močnih deklet iz Susa za manjšo vsoto!"
"Mar misliš primerjati devoj-ke iz Susa's to narcisno-oko glo-rijo ženstva?" ga je karal dalal.
"Nu, torej dvesto in.deset," je zagodrnjal Hamet.
Oprezujoč Tsamanni je smatral, da je zdaj napočil čas, ko mora staviti ponudbe ter jo kupiti za svojega gospodarja.
"Tri sto!" ic zaklical kratko, da bi čim prej koni..! stvar.
"Štiri sto!" se je nenadma zaslišal vriščeč glas za njim.
Osupel se je naglo obrnil ter se srečal z Ajoubovim pogledom. Med množico je završalo in ljudje so pričeli iztezati vratove, da vidijo te, tako velikodušne kupce.
Tedaj je jezno vstal Jusuf iz Tagarina ter razdraženo izjavil, da si ne bo nikoli več oprašil svojih opankov s prahom tega semnja in da ne bo nikoli več prišel sem kupovat sužnjev.
"Pri ijčolanu Zem-Zeme," je klel. "Ka tem semnju so vsi ponoreli ! Štiri sto filipov za fran-kovsko mladenko! Naj vam Alah pomnoži vaše bogastvo, zakaj prekleto ga boste še potrebovali !" In s supremno disgustira-
nostjti se je obrnil ter odšel proti izhodu, utiraje si pot s komolci.
Toda ni bil še iz dosega klicev, ko je njena cena že spet poskočila. Dočim si je Tsamanni opomogel od presenečenja, ko je videl, da ima tekmeca na semnju, je dalal med tem že izvabil povišano ponudbo od Turka.
"Saj vem, da je blaznost," je rekel Turek. "Toda mladenka mi ugaja, in morda je Alahova volja, da jo izpreobrnem k pravi veri in da postane enkrat še luč mojega harema. Torej štiri sto in dvajset filipov, o dalal, in Alah naj odpusti moji razsipnosti."
"Toda ni se še dobro polegel glas njegovih besed, ko je Tsamanni z lakonsko gesto vzkliknil: "Pet sto!'
"Pet sto in petdeset!" je spet zavreščal z visokim glasom evnuh Ajoub.
"Šest sto!" je odvrnil Tsamanni, še vedno skrajno miren.
■ Med množico je nastala taka rabuka ob teh nezaslišanih cenah, da je bil dalal prisiljen dvigniti svoj glas in pozvati k molku.
Ko je bilo to doseženo, je Ajoub nemudoma dvignil ceno do sedem sto.
"Osem sto!" je zalajal Tsamanni in končno vendar pokazal nekoliko razburjenja.
"Devet sto!" je odvrnil Ajoub.
Tsamanni se je spet obrnil jezno do njega; bil je bled od besa. "Ali je to šala, o oče vetra?" je vzkliknil ter izzval smeh s svojimi besedami.
"In ti si Pavliha," je odvrnil Ajoub. "Videl boš, da te bo ta šala drago stala."
Tsamanni je skomignil z rameni ter se obrnil nazaj k dala-lu: "TisoS filipov!" je dejfel kratko.
"Mir!" je spet zakričal dalal. "Mir in hvala Alahu, ki nam je poslal dobre kupce!"
"Tisoč in sto!" je rekel neizprosni Ajoub.
Zdaj pa je Tsamanni ne samo izprevidel, da ga je oni potolkel, marveč je s svojimi ponudbami tudi dosegel višino, ki mu jo je bil določil njegov gospodar Asad. Ni imel avtoritete, da bi šel dalje, pa tudi bal se je storiti to, ne da bi prej vprašal pašo. Bil je res v kleščah, zakaj, če v. tem nam.enu odide s semnja, bi se tedaj Ajoub polastil dekleta.. Znašel se je med zidom in mečem.
I AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle.
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
Obrnil se je k množici in zakrilil ■/. rokama: "Pri prerokovi bradi! Ta-le vreča vetra si dela norca iz nas! Saj on nima namena, da bi jo kupil! Kdo je še vendar kdaj slišal, da bi bila samo polovična cena te cene še kdaj ponudena za kako sužnjo?"
Ajoubov odgovor je bil tehten in prepričevalen: izpod gub svojega kaftana je privlekel veliko, težko mošnjo ter jo vrgel pred dalala na tla, da je meta-lično zazvenela. "Tukaj je moj olgoivor!" Ob teh besedah tje1
Ajoub pogledal s škodoželjnjim smehom svojemu tekmecu v obraz ter pokazal na mošnjo z zlatom. "Al? naj ti odštejem tisoč in sto filipov, o dalal?"
"Da, če je vezir Tsamanni zadovoljen."
"Ali pa ti veš, za koga jazi kupujem?" je zagrmel Tsamanni. "Za samega pašo Asad-ed-Dina, izvoljenca Alahovega!" Z dvignjenimi pestmi je stopil proti Ajoubu. "Kaj mu boš odgovoril, o pes, ko te pokliče na odgovor, da si se drznil potolči
me v ceni! .
Toda Ajoub je ostal miren pred to njegovo furijo. Razprostrl je roke in rekel: "Kako naj bi to vedel, ker me Alah ni ustvaril vsevednega? To bi bil moral prej povedati. Vidiš, tako bom odgovoril paši, če me bo pozval na odgovor, in paša ,ie iravičen mož."
"Ne bi bil rad v tvoji koži, Ajoub — za nič na svetu ne, niti ne za sam prestol v Istanbu-lu."
(Dalje prihodnjič.)
the: fum smms through
1936 chmmm
LOUIS OBLAK
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEnderson 2978_
Cimperman Goal Co.
1261 Marquette Rd.
HEnderson 3113
DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
P J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS
NAZNANILO IN ZAHVALA
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prehridko vest, da je Vsemogpčni Bog poklical k sebi preljuhljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
JOSEPH ZUUCH-A
ki je previden s svetimi zakramenti izdihnil svojo blago dušo dne 7. oktobra 1936. Položili smo ga v hladni grob na Calvary pokopališče dne 10. oktobra 1936.
V	dolžnost si štejemo se lepo zahvaliti Mr. in Mrs. Anton Prijatelj, Mr. in Mrs. Joseph Mlakar, Mr. in Mrs. Anton Pierce, Mrs. Jennie Leskovec, Mr. in Mrs. John Russ, Mr. Louis Russ, Mr. John Juršič, Mr. in Mrs. Anton Zorčič, Mr. in Mrs. John Zulich, Mr. in Mrs. Anton Kotnik, Mr. Frank Gru-bar, Mr. Harry Rowley, ki so ga zvesto obiskovali v njegovi bolezni, kakor tudi vseih drugim, ki so ga obiskovali.
Ravno tako tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
Najprisrčnejša hvala Rev. Matija Jagru za podeljene svete zakramente, za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Lepa hvala tudi Rev. Louis Bazniku za poslano pismeno sožalje.
Iskreno se zahvaljujemo za krasne vence, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto dragega ranjkega in sicer: Mr. in Mrs. Anton in Anna Zorčič, družina Joseph Mlakar, družina Anton Prijatelj Sr., družina Louis Russ, Mr. Martin Zorko in družina, Mr. John Jursic, družina John Zulich Neff Rd,. Mr. in Mrs. Eugene Zivoder in Jean, Mr. in Mrs. Albert Zulich, Mr. in Mrs. Joseph Zulich in Diane, Mr. in Mrs. Clarence Kohlmorgan, Mr. in Mrs. Jack Miller, Mr. Jack Miller Sr., Mr. in Mrs. Frank Zivoder, Mr. Anton Ye-nisek's in Mr. Michael Velek's Mr. in Mrs. Charles Baznik in družina, družina Frank Grubar, Geneva, Ohio. Mr. in Mrs. Joe Glavan in družina, Mr. Harry Rowley. Mr. in Mrs. Kenneth Austin, Mr. Geo. Petzinger, Mr. in Mrs. A. Pierce in družina, družina Anton Grdina, družina Mrs. Jennie Knaus, Mr. in Mrs. August Zagorc, Mr. in Mrs. Frank Zagorc, Mr. in Mrs. Hutton, Mr. in Mrs. Krivec, Mrs. Theresa Pečaver in sinovi, Mr. in Mrs. Kotnik, Mr. in Mrs. Tieber, Mr. Flaesgarten, Mr. Frank Fest, Mr. Mayer, Mr. Lapinskas, Mr. in Mrs. Cabe, Mrs. Blatnik, Mrs. Mahun, Mr. J. Brody, Mr. Goodman, Friends of Euclid Lamp Works, Mr. George G o e r s s, F. Wright, P. Sullivan, R. Peoples, W. Kriesen, R. Ziska, J. Murgan, P. Shock. F. Scherer, Al. Crowe, H. Blemker, T. Boza. S. Palsa, P. McManus, J. Greer, Sunshine Club of Fisher Body, Društvo Sv. Vida št. 25 K. S. K. J.
Prisrčno se zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega: Mr. Edward Prijatel, Mr. Anthony Prijatelj Jr., Mr. John Russ, Mr. in Mrs. Frank Zagorc, Mr. Anton Zorčič, Mr. in Mrs. Frank Bartel, Mr. in Mrs. L. Bartel, Mrs. Anton Dolgan, Mrs. Vidervol, Mrs. Gregorich, Mr. in Mrs. Phillip iz Colorado, Mr. in Mrs. Verbič, Mr. in Mrs. Syhara, Mrs. Zerifl, Mr. in Mrs. Hutton, Mr. in Mrs. Louis Debevc, Mrs. žužek in družina, Mr. in Mrs. Cognalato, Mr. in Mrs. Blatnik, Mrs. Alberta Zagorc, Mr. in Mrs. Langer,'Mr. in Mrs. Petrovič, Mr. in Mrs. Ogrinc, Mr. in Mrs. J. Globokar, Mr. in Mrs. J. Sedary, Mr. in Mrs. Charles Krivec, Mr. in Mrs. John Melle, Mrs. Hrastar, Mr. in Mrs. Louis Lekse Sr. Mr. in Mrs. Syhara, Mr. Louis Mayer, Mr. in Mrs. Frank Suhadolnik, Mrs. Boje. Prav lepa hvala vsem, ki so dali svojg avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba.
še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste se na en način ali drugi izkazali kot zvesti prijatelji, ne bomo vas pozabili in naj vam ljubi Bog stotero povrne.
Ti, nadvse ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, ki si nas za vedno zapustil, bil si zvest soprog in skrben oče, zaslužil si, da se veseliš sedaj v nebeški slavi ter počivaj mirno v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
žalujoči ostali:
FRANCES ZULICH, soproga; FRANCES, poročena ŽIVODER, VERA, poročena MILLER, EMILY, poročena KOHLMORGAN, DOLORES ZULICH, hčere; JOSEPH, ALBERT, sinova.
Cleveland, Ohio, 9. novembra, 1936.
M