304 Šolske stvari. Gimnazija goriška. Učiteljev je 17, učencev: Slovencev 234, Furlanov 96, Talij anov 64, Nemcev 40, vkup 424 (lani 381); štipendije je vživalo 40 učencev s 3817 gold. 77 kr., uč- 305 nina je znesla 1054 goid., vpisnina pa od 87 učencev 182 gold. 7 kr. Kar se tiče učiteljev in njihove narodnosti, letnik o tem molči; pa kar za nas ni dosežljivo, dosežljivo je domačim ljudem. Kakor nam kaže število učencev, Slovencev je več od polovice vseh skupaj ; po takem razmerji tedaj ni krivica, ako se tudi glede učiteljev zahteva enaka razmera. Domači ljudje tedaj vedo, ali je temu računu zadovoljeno. — Kar se pa tiče delitve v Furlane in Lahe, to je po starem unem načelu „divide et impera", ker „Allgem. Zeitg." dokazala je že leta 1859, da je tržaška zemlja „nemška", ker stanovnici niso večidel Lahi ali Talijani, ampak so ^Slovani" — ergo je zemlja „nemška"! — Gosp. J. Pajk, suplent, edini uči slovenščino 19 ur na teden. Veliko breme na ene rame! — Učnina kaže, da mladina mora biti prav siromašna. — Zavoljo pisave imen obširneje smo govorili, ko je bil govor o ljubljanski gimnazii; v Gorici še je teže zadovoljiti zahtevam, ker se trije jeziki rabijo, to je, dva domača jezika in uradni. Vendar bi se po doslednji pisavi veliko več moglo dognati, kakor se vidi danes; res babilonska je v tem zmešnjava! Poslednji bi že čas bil, da se enkrat slovo d& stari neumni pisavi v imenih na ič; še zmiraj v letniku nahajamo — i g sem ter tje ieh, na pr.: Bosig (ali je to za Božjo voljo morebiti Božič?), Blasig (Blažič?), Maurovicfc, Forna-sarig, Bombir^ Vitrich, Gabrielcig (Grabrielčič?), Jacopig (Jakopič?), Tonzig (Tončič?). Kdo bi v pošasti pisave Crusiz (VIII. r.) iskal pravo ime: Krušič? Nemške pisave, kakor: Schuschek res smo navajeni namesti Žužek. Po takem ni čuda, da isto ime nahajamo raznovrstno natisnjeno, na pr.: Pittamitz (IV.) in Pitamic (II.), Pauletiz in Pauletič (menda še bolje bi bilo Pav-letič), Tomsig in Tomšič; Krainz in Krajnc (menda Kranjc?); pri imenu Pocar nezmerno, ali bi ga človek bral po laški ali po slovenski (menda bo P o kar?). Pregledavši tako službeni del z velikim veseljem omenjamo še sestavek stoječi na čelu letnikovem; najmlajši učitelj vrli g. J. Pajk napisal je prav zanimivih misel „o slovenskih narodnih pesmih". Časi uni so, hvala Bogu, pretekli, ko so prijatli slovenščine v tujem jeziku omenje-vali narodne reči; toraj vsak letnik z veseljem gledamo, v kterem vidimo, da se mladini kaže, da se naš jezik ne stavi več pod klop. — Sestavek je precej obširen — ima 38 strani drobnega tiska — ter spričuje, koliko je od leta 1850 napredovala narodna omika naših učiteljskih sil. Morebiti bomo vprihodnje imeli priložnost o tem sestavku pregovoriti še dalje kakošno besedico.