M J primorski UTpAd ^ j časnik za obmoge občine Piran, Istre in zamejstva m ll(lT13tlC December 1995 leto 2/številka 24, cena 80 SIT splošna banka koper DRUGAČEN TURIZEM V NOVEM LETU Turizem je spet v pričakovanju velikih prestrukturiranj in organizacijskih posegov na lokalni ravni Kar nekaj razlogov je, da v turizmu končno pride do razčiščevanja, kdo je za kaj pristojen in odgovoren. Turistični delavci nikakor ne morejo biti zadovoljni z letošnjo sezono, saj bodo le z velikimi prizadevanji dosegli lansko raven prenočitev. Kar precejšnjo "oviro" prestavljata počasna privatizacija, nesodelovanje in slaba organiziranost. Že nekaj časa se lomijo kopja, kakšen turizem pravzaprav hočemo? Nov zakon o turizmu bo vsaj deloma rešil osnovno vprašanje delovanja, povezovanja interesov, organiziranja in promocije te dejavnosti tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni. (nadaljevanje na 13. strani) Letošnje leto se izteka in z njim tudi uspešno leto našega novega mandatnega obdobja lokalne samouprave. Zastavili smo si naloge in cilje, ki jih želimo uresničiti skupaj z vami. Zato stopimo v novo leto z velikim upanjem in zaupanjem ! Župan in Občinski svet Občine Piran vam želita vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1996 v Vsem našim strankam in prijateljem SREČNO 1996 CASSI \l NEPREMliN^E 66330 Piran, Župančičeva 1., Tel.: 066 747 154, 747 155, Tel./Fax.: 066 747 153, Mobitel: 0609 626 337 FOTOOPTIKA RIO Ljubljanska 24, Izola Tel.: 066/61-403, Fax.: 066/67-044 Kako je delal zadnji piranski IS POGODBE Z LOGIKO ZASEBNEGA KAPITALA? Pogovor s predsednico občinskega sveta Piran, dr. MILENO OBLAK - JUH NIHČE OD SVETNIKOV NI ZAPOSLEN NA OBČINI BO MIBEX MORAL VRNITI ZEMLJIŠČE? DeSUS se predstavlja Skrbno oblikovana KOLEDARJA skupine SISart čakata, da s svojo drugačnostjo in sporočilnostjo razveselita Vas, Vaše prijatelje in poslovne partnerje. Slovenska obala na robovih stoletja na velikem STENSKEM KOLEDARJU 1996 (33 x 62 cm) - slov./ital. tekst I Slovenska obala danes skozi 53 fotografij na NAMIZNEM TEDENSKEM KOLEDARJU 1996 Naročite jih lahko na tel.: (061) 13 12 053, fax (061) 13 16 054 ■ za IKI ali jih poiščete na izbranih prodajnih mestih. VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 1996 '. J Foto color loboratory - Obala 7, Bernardin, 66320 Portorož - Tel.: +386 66 75 664 Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 66320 Portorož - Tel.: +386 66 70 537 IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME Portorož: VDOR "TUJIH" INVESTITORJEV POVZROČA ZAPLETE. v v BO MIBEX MORAL VRNITI ZEMLJIŠČE Investitor Mibex Group, d.o.o. iz Ljubljane, ki je v Portorožu opkupil in nato sredi sezone porušil nekdanjja hotela Helios in Orion z očitno namero novogradnje, nima več nobenih papirjev, ki bi bili podlaga za gradnjo adaptacije ali kakršnokoli nadaljevanje z deli na tej znani zapuščeni portoroški lokaciji. Sedaj Je odprto le vprašanje, ali mora Mibex vrniti zemljišče občini Piran, kar je predmet spora, ki se vodi pred sodiščem. Če si ne bo pridobil novih ustreznih dokumentov, se lahko zgodi, da bo kljub veliki začetni naložbi ostal praznih rok. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč, kot sporočajo iz službe za stike z javnostjo, pri piranskem županu, po nadzorstveni pravici razveljavilo še gradbeno dovoljenje, ki gaje 23. 5. 1995 nrmi Mibex Group d.o.o. izdala Upravna enota Piran. Po preprosti razlagi naj bi to območje Portoroža veljalo za nekakšen rezervat, ko se še niti ne ve, kaj bo tukaj nekoč nastalo. Poslovni prostori, parkirišče, park? Mimoidoči lahko že leta in leta ugotavljajo, da je to pravzaprav najbolj zanikrn, zapuščen in neurejen del Portoroža - prava sramota za turistično središče. Mibex iz Ljubljane je izkoristil priložnost in od Hotelov Palače odkupil celoten kompleks in hotel porušil. Po burni reakciji župana in občinskega sveta se je začel odvijati tudi ta klobčič in občina Je šla v polno ofenzivo. Nismo povsem prepričani, če je razlaga točna, vendar naj bi bilo nekako takole; če nekdo na kmetijskem zemljišču poruši gradbeni objekt, objekta nima več, ga ne more adaptirati, zemljišče pa naj bi avtomatsko pripadalo občini? Uradna obrazložitev: Prekršen materialni zakon Z v uvodu navedeno odločbo je bilo investitorju MIBEX GROUP d.o.o. Portorož izdano gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti v nastanitveno poslovni objekt na parceli št. 1747 k.o. Portorož. Z odločbo, št. 350-02-387/95 RS z dne 11.10.1995, je Ministrstvo za okolje in prostor po nadzorstveni pravici razveljavilo lokacijsko dovoljenje Upravne enote Piran, št. 351-87/95 z dne 03.04.1995, za adaptacijska in vzdrževalna dela ter spremembo namembnosti za začasno ureditev poslovnih prostorov (bivših hotelov) Helios in Orion, v Portorožu, Obala 49 in 51, na pare. 1747 in 1748 k.o. Portorož, ker je na pobudo župana občine Piran ugotovilo, da je z izdajo navedenega lokacijskega dovoljenja prekršen materialni zakon. V skladu s 36. členom Zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 34/84 in 29/86), mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predložiti: dokaz o pravici razpolaganja z zemljiščem, oziroma dokaz o pravici razpolaganja z objektom, katerega namerava rekonstruirati; pravnomočno lokacijsko dovoljenje; dokaz, da so zagotovljena finančna sredstva po poesbnih predpisih; soglasja prizadetih organov in organizacij, če tako določajo posebni predpisi. Navedene listine so torej pogoj zauvedbo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja in tudi podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, zato brez njih gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati. Eden od bistvenih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je torej tudi pravnomočno lokacijsko dovoljenje, s katerim se določijo pogoji za gradnjo, saj mora projekt za pridovitev gradbenega dovoljenja biti skladen s pogoji pravnomočnega lokacijskega dovoljenja. V obravnavanem primeru so sicer v času izdaje gradbenega dovoljenja bili izpolnjeni vsi pogoji za njegovo izdajo, vendar je, kot je že navedeno, lokacijsko dovoljenje bil očitno kršen materialni predpis. Z razveljavitvijo lokacijskega dovoljenja, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, tudi gradbeno dovoljenje nima več podlage v Zakonu o graditvi objektov in je v nasprotju z določili 36. člena tega zakona. Zoper izdano odločbo se ni mogoče pritožiti po redni upravni poti, pač pa je dovoljen upravni spor z vložitvijo tožbe na vrhovno sodišče R Slovenije. Očitno je, da se bo Mibex na to odločbo pritožil in zgodba o porušenem in razdejanem delu Portoroža, vsem na očeh, se bo nadaljevala. Kdo je MIBEX? Mibex d.o.o. Ljubljana je podjetje v zasebni lasti, katerega dejavnost je finančne in druge poslovne sotritve, trgovina na debelo in drobno, leasing posli, gostinstvo, turizem in organizacija športnih, rekreacijskih in zabavnih prireditev. Ustanovitelja podjetja Mibex sta kot lahko razberemo v Poročevalcu DZ 33, Bogdan Pušnik in Ivan Pušnik iz Ljubljane. , Nič posebnega, morda le to, da gre za relativno močno in dobro stoječe podjetje, ki si želi priti tudi na Obalo. Zakaj Mibex kupuje nepremičnine na Obali? MIBEX KUPIL TUDI LERO Matjan Poljšak, poslanec SND, je konec julija naslovil na Ministrstvo za nortranje zadeve vprašanje: Na kakšni osnovi je Delamaris Holding, p.o. Izola, prodal svoj nekdanji TOZD LERA m zgodovinski objekt v Seči 142 privatnemu podjetju MIBEX d.o.o., Ljubljana? Zanima ga tudi, kakšna je dejavnost podjetja MIBEX d.o.o. in zakaj kupuje nepremičnine na Obali ter tudi to, katere osebe so glavni lastniki tega, sedaj tudi že v piranski občini zelo znanega podjetja. Postavil je tudi vprašanje, kakšne pravne in praktične možnosti imajo ribiči - pravni dediči nekdanje Ribiške zadruge Piran, ustanovljene v času vladanja Marije Terezije, da pridobijo nazaj po 2. svetovni vojni nacionalizirano zadružno imetje? Medtem je Marjan Poljšak že prejel odgovor vlade s širšo obrazložitvijo, objavljeno v 53. številki Poročevalca DZ 7. decembra. Delavski svet Holdinga Delamaris se je zaradi resnih težav v poslovanju 2.2.1995 odločil prodati 100-odstotni delež podjetja LERA d.o.o., skupaj z nepremičnino v Seči 142, ki se v naravi sestoji iz poslovne stavbe. Javnost postopka je bila zagotovljena z razpisom in zbiranjem ponudb. Na razpis za prodajo so se 24. februatja 95 prijavili trije kupci in sicer Marikultura Portorož, Mibex Ljubljana in Mitja Sirnik v imenu delavcev družbe Lera d.o.o. Mibex je ponudil najboljše pogoje, saj je ponudil odkup celotne družbe, vključno z nepremičnino, poslovno stavbo, Seča 142 (pri gostiilni Ribič), za znesek višji od izklicne cene. Mibex je prevzel tudi v delovno razmerje delavce Lere, v pogodbi pa naj bi se obvezal tudi za poslovno sodelovanje. Na ta način je bilo zagotovljeno tudi jamstvo za nemoteno sodelovanje. Dejavnost Lere je vezana na gojenje rib, školjk in trgovanje. Glede vračanja zadružnega premoženja piranskim ribičem pa je zadeva nekoliko bolj zapletena. Nacionalizirano premoženje Ribiške zadruge lahko dobi le zadruga, ki je njena pravna naslednica, v nasprotnem primeru pa Zadružna zveza Slovenije, ki bi ga lanko dodelila zadrugi, ki se na območju bivše zadruge ukvarja s podobnimi nalogami, pod pogojem, da dokaže, da je bilo bivši zadrugi premoženje brez nadomestila podržavljeno ali preneseno na druge uporabnmike po 9.5.1945 in da je bil zahtevek za vračilo tega premoženja vložen do 13.5.1995, ko je potekel rok za vlaganje zahtevkov pravnih oseb ZDEN in odločbi Ustavnega sodišča U-lO-25/92. Najboljše bo, če ribiči sami povedo, ali so se že prebili skozi labirint zamotanih predpisov o denacionalizaciji. /I-V JJ.1. v ■' f.-ff ■■■■■ . L!. .X._________ r Stdv&a bivšega podjetja Lera v Seči ZADEVA MIBEX NE GRE ZA KAZNIVO DEJANJE Okrožni državni tožilec Aleš Murko ocenil ovadbo piranskega župana v dopisu, ki ga je 28.11.95 naslovil na občino Piran, pravi: "V zvezi z vašo ovadbo zaradi nepravilnosti pri izdaji gradbene dokumentacije investitorja "MIBEX GROUP" d.o.o. Ljubljana sporočam, da me je UNZ Koper s poročilom št. 22/G 9/4-512 z dne 10.8.1995 v svojem poročilu seznanila s problematiko, pri čemer je bilo ugotovljeno, da v zadevi ne gre za kaznivo dejanje, ki je pregonljivo po uradni dolžnosti." TURISTIČNO PODJETJE [ * ITALIJANSKI POSLOVNEŽI SE ZANIMAJO ZA SODELOVANJE S SLOVENIJO V središču Milana so pred dobrim letom, natančno 20. oktobra 1994, odprli Slovensko trgovinsko in industrijsko zbornico, prvo takšno slovensko ustanovo v Italiji, ki si utrjuje svojo pot in ostaja nekakšen informativno - povezovalni in promocijski servis slovenskega gospodarstva v Italiji. Pogovarjali smo se z Desanko Goličnik, predsednico Zbornice S- Za vami je že leto dni dela in stikov, tako z našimi poslovneži v Milanu, kakor tudi italijanskimi, ki se fe JMMu zanimajo za sodelovanje s Slovenijo. 1 "Osnovna naloga oz. namen naše ustanove, ki Je v bistvu zasebna in neprofitna, je povezovanje stikov med vsemi gospodarskimi in tudi negospodarskimi subjekti, ki želijo izvedeti kaj več o ponudbi, možnostih poslovnega sodelovanja, kooperacije, sovlaganj, skratka, prizadevamo si za hitrejši razvoj gospodarskih, trgovskih in industrijskih odnosov med .. Italijo in Slovenijo." I Ste pri tem uspešni? mm. "Za nami je leto dni dela. V tem času smo poznali nekatere osnovne značilnosti, predvsem pa pomanjkljivosti na relacijah tržnega komuniciranja, zlasti pa informiranja italijanskih poslovnih partnerjev o pogojih poslovnega sodelovanja, spreminjajoči se naši zakonodaji, odpiranju Slovenije v svet m podobno. Poleg osnovnih informacij o ponudbi, imidžu podjetja, kakovosti storitev, plačilne sposobnosti (zlasti tu vlada precejšen nered in tudi zamere) je naša naloga biti prisoten povsod tam, kjer se kaj pomembnejšega dogaja: predstavitve, sejmi, promocijske akcije, razna srečanja itd. Ena od "slovenskih značilnosti" je tudi ta, da naša podjetja relativno pozno in slabo odgovarjajo na vprašalnike ali informacije, kijih nujno potrebujemo pred navezavo stikov. Tudi dopisi in vse pač, kar prihaja, bi morali biti bolj vzorno urejeno, da ne omenjamo pomanjkljivosti jezika." Svoje storitve zaračunavate? "Obveščanje, pridobivanje informacij preko glavnih mrež in sredstev obveščanja, svetovanje pri sklepanju dogovorov in pogodb, pravne, davčne in še kakšne informacije v resnici ne morejo biti zastonj - treba jih je plačati. Slovenska trgovinska in industrijska zbornica v Italiji ima 2 vira prihodkov za svoje delovanje; letna članarina in zaračunavanje storitev. Letna članarina fizične osebe znaša na primer 1.000.000 lir, pridruženo članstvo 500.000 lir. Naše storitve povečini zaračunavamo nečlanom. Ljudje prihajajo in se zanimajo? "Povprečno dnevno nas obišče 10 poslovnežev, tako da se delo za nas 5 uslužbencev kar nabira. Ocenjujem, da smo v letošnjem letu na osnovi našega prispevka k promociji Slovenije in konkretnih rezultatov, ki se kažejo v poslovnih stikih "obrnili" okoli 2 milijardi lir. Sodelujete s podobnimi inštitucijami v Sloveniji in Italiji? "Imamo ustrezne stike, vendar jih bo treba še poglobiti. Mislim, da nas premalo obveščajo o raznih spremembah, novih carinskih predpisih, sklepih DZ, (Uradnega lista ne dobivamo), imamo pa tudi premalo različnega promocijskega in turističnega gradiva o Sloveniji." Politika in odnosi? "Mi smo predvsem organizacija, ki skrbi za gospodarske, promocijske in kulturne stike. Spremljamo politična dogajanja in odnose med Slovenijo in Italijo, vendar vam moram povedati, da preproste poslovneže ne zanima Osimo, zanj niti ne vedo. Zanima jih posel. Prepričana sem, da bo zlasti z vstopom Slovenije v EU, prišlo do še tesnejših gospodarskih povezav in kooperacij med našimi in italijanskimi podjetji." Pomanjkljivosti? i "Jih je kar nekaj. Milasno je 2. mesto na svetu po številu lir^P r konzularnih predstavništev, središče poslovnega sveta. f ^ ^ Dobro bi bi*°' ee bi imeb vsaj nePosrec'no letalsko zvezo z Na sliki: Duorno- levo sedež zbornice, kjer je imel -.V občine, delničarjem, , . i gostom m poslovnim W I .............. : •W; .X-,,; .•>. v v . v v .-.s v: ! /s A:: : >v\-:; partneriem vosamo ■ i VESELE PRAZNIKE v IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU 1996 ' , ' V \ V ■ ^ primorski u^Hp dr. Milena Oblak - Juh, predsednica OS Piran NIHČE OD SVETNIKOV NI ZAPOSLEN NA OBČINI Gospa predsednica, najprej iskrene čestitke in dobre želje za Novo leto 1996. Občinski svet vam je zaupal pomembno nalogo vodenja sej in usklajevanja med različnimi interesi subjektov lokalne samouprave. Po poklicu ste zdravnica. Funkcija, ki jo opravljate pa vas takorekoč neposredno potiska v sfero politike in gospodarstva. Po poklicu sem zdravnica, z dolgoletno poklicno in življenjsko izkušnjo, res pa je, da nas politika in gospodarstvo spremljata vse življenje. Kakšne so vase dosedanje izkušnje pri delovanju lokalne samouprave? Od novoizvoljenih predstavnikov lokalne samouprave ljudje pričakujemo rezultate, nekakšen boljši jutri. Vse to radi primeijamo z osebnim stanjem. Občinski svet je doslej imel že 10 sej. Nekatere so bile kar dolge in včasih tudi utrudljive. Kot po tekočem traku "producirate" sklepe, odloke..., in s tem spreminjate naš mali svet. Katere se vam zdijo najpomembnejše točke dnevnega reda, ki ste jih doslej uspeli spraviti pod streho? Kot predsednica Sveta si prizadevam voditi seje tako, da lahko vsak svetnik, ne glede na politično pripadnost, izrazi svoje mnenje in poskušam, v okvirih danih možnosti, uskladiti mnenja z interesi ostalih svetnikov. Svet je s svojimi odbori in komisijami dokaj uspešen, saj smo sprejeli Statut in vse ostale pomembnejše konstitutivne akte, ki so pomembni za delovanje občine in občinske uprave, pred večino ostalih občin v Sloveniji. Seveda to ni zgolj moja zasluga, temveč zasluga vseli, ki smo v občinskem svetu. Izpeljali smo veliko projektov in rešili veliko tekočih zadev in investicij (Arhiv, deponija. stekla so pripravljalna dela za telovadnico v Sečovljah, pripravljajo se projekti drugih športnih objektov, potekajo pripravljalna dela za investicijo garažne hiše...). Veliko je pobud in vprašanj svetnikov, odgovori nanje pa kar nekako kasni- jo? Svetniki prihajajo iz različnih okolij in različnih delov občine Piran. Njihove pobude izvirajo iz okolij, v katerih živijo. Vesela sem, je veliko pobud in veliko vprašanj, to pa-pomeni, da svetniki dobro opravljajo svoje delo - prenašajo pobude volil-cev v občinski svet. Kar veliko je "pobud", za katere se išče primerna rešitev (prostorska ali finančna) in bodo predstavljena svetu v bližnji prihodnosti. Večina pobud pa je že realiziranih ali pa smo prejeli odgovor na dano pobudo, kar se tiče odgovorov na pobude in vprašanja svetnikov, je za pripravo le teh zadolžena občinska uprava, ki je podrejena gospodu županu. Včasih se zdi, da pri delu dobesedno garate. Ali vaši volivci vedo, kaj pravzprav sprejemate na sejah? Dnevni redi sej so res nekoliko obsežni in seje sveta naporne. Volivci pa so o našem delu informirani preko sredstev javnega obveščanja, katerih predstavnik ste tudi vi. Občutek imamo, da gre še vedno za precej nedorečenosti glede pooblastil in razmejitev med Državo-Občino-Kra-jevno skupnostjo. Kako se vse to odraža pn vašem delu, ko je treba sprejeti sklepe? Pristojnosti lokalne skupnosti so zakonsko opredeljene. Začetnih nedorečenosti skorajda ni več. Volitve v krajevne skupnosti bodo izvedene v skladu s sprejeto zakonodajo. V predvolilni kampanji so volivci izražali bojazen, da bo lokalna samouprava draga. Ali je to res in ali je res, da so si nekateri svetniki že zagotovili stalno službo na občini? To, ali je lokalna zakonodaja draga ali ne, bodo ugotovile analize v bodočnosti. Lokalna samouprava deluje manj kot leto dni. Svetniki, vključno z menoj, opravljamo svoje delo neprofesionalno. Kako ocenjujete odnose na relaciji ZUPAN-OBČINSKI SVET? Sodelovanje župana in občinskega sveta je dobro, kar se kaže tudi v uspešnosti opravljenega dela v tem letu. Pred nami so volitve v KS, leto 96 je volilno leto. Kakšne so priprave na to ponovno preizkušnjo? V letu 1996 bodo volitve v Državni zbor, kar pa na lokalnem nivoju ne predstavlja volilne preizkušnje, zato upam, da bo delo potekalo enako uspešno, kot v letu 1995. €Sm Dobivate za svoje delo plačilo in kako je z zaposlitvijo svetnikov na občini? Nihče od svetnikov ni zaposlen v občinski upravi, zato prejemamo vsi le nadomestilo za izgubljeni čas. V skladu z zakonodajo, pa smo imenovali dva funkcionarja, za katera se ve, da jima s potekom mandata ali razrešitvijo prenehajo vse pravice in pristojnosti. (FRANC KRAJNC) VSI DROGINI LASTNIKI Na 4. dražbi Sklada RS za razvoj so pakete Droginih delnic kupile Probanka, Triglav in Krekova družba. (Portorož, 5. december) V ponedeljek je portoroška Droga dobila še tri nove lastnike. Na 4. dražbi Sklada RS za razvoj so tri pakete delnic kupile Probanka DZU d.d., Triglav DZU d.o.o in Krekova družba PDU d.o.o. in sicer Probanka paket v vrednosti 299.990.628 tolarjev, Triglav in Krekova družba pa paketa v vrednosti 164.060.712 tolarjev. Na registrskem sodišču v Kopru je že vloga za vpis družbe v sodni register, s katerim b? tudi formalno zaključen proces lastninjenja. Takoj po registraciji bodo v Drogi začeli s pripravo skupščine delničarjev, ki bo predvidoma v začetku prihodnjega leta. Tako je zdaj 52,86 odstotkov delnic v rokah 8050 individualnih delničarjev, 11,82 odstotkov premoženja je že tri leta v lasti angleškega partnerja E.D.&F. MAN COFFEE, Ltd., po 8,81 odstotkov delnic imata Slovenski odškodninski sklad in Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, družbe za upravljanje pa so lastniki 17,68 odstotkov premoženja Droge Portorož. Droga Portorož je 27. julija lani pftjela prvo soglasje oz. potrditev programa lastninjenja od Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Lastninili so 88,2 odstotka premoženja, koikor ga je bilo v družbeni lasti, v vrednosti 2.493.310.000 tolarjev. Konec lanskega leta so izvedli interno razdelitev in javno prodajo delnic, v okviru katere se je zaradi izjemnega zanimanja vlagateljev vrednost delnic dvignila za 30 odstotkov oziroma na 12.564 tolarjev. Drugo soglasje agencije, ki omogoča vpis družbe v sodni register in s tem formalni zaključek lastninjenja, pa so prejeli 23 novembra letos. PORTOROŽ -PORTOROSE SLOVENIJA Vsem gostom, poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem voščimo vesele praznike in SREČNO NOVO LETO 1996 V naši igralnici se vrti kolo sreče, zato vas vabimo, pridite in poizkusite tudi Vi. KOLEKTIV IGRALNICE CASINO PORTOROŽ- PORTOROSE IN IGRALNICE V LIPICI VESELA PREDNOVOLETNA SREČANJA IN PRIREDITVE mmmmmszmmtsmm Božično-novoletni sejmi v Kopru, Ljubljani in Mariboru bodo zagotovo pritegnili nekaj pozornosti. Za predpraznične prireditve pa so poskrbeli tudi v piranski občini Kulturno-umetniško društvo KUD Karol Pahor, Avditorij Portorož, Društvo prijateljev mladine in Turistično društvo Portorož. ZIMSKA PRAVLJICA O SNEŽAKU Gledališko plesna predstava v izvedbi Gledališke skupine KUD Karol Pahor in Plesno akrobatske skupine FLIP bo 16. decembra 1995 ob 18. uri v portoroškem Avditoriju. SEN KRESNE NOČI Plesna predstava Baletne sekcije KUD Karol Pahor bo prav tako v portoroškem Avditoriju in sicer v četrtek, 21. decembra 95 ob 18.uri. DVE OSREDNJI JAVNI PRIREDITVI KUD Karol Pahor organizira letos kar dve osrednji javni prireditvi s prihodom dedka Mraza in njegovim spremstvom. Prva bo 22.12.95 ob 16.00 uri na Tržnici Kaštel v Portorožu. Nastopili bodo: Baletna skupina KUD Karol Pahor Piran, mažoretna skupina KUD Karol Pahor, mlada pevka Tjaša Grah in grajski norček Ferdinand s svojimi pripovedkami. Druga prav tako zanimiva osrednja javna prireditev in prihod dedka Mraza s spremstvom bo 23.12.95 ob 15.45 uri na Tartinijevem trgu v Piranu. Nastopili bodo: Plesno-akrobatska skupina FLIP Piran, vokalna skupina Pinocchio, mažoretna skupina KUD Karol Pahor Piran in plesna skupina KIWI. PRAVLJIČNI PRISTAN Društvo prijateljev mladine Piran vabi vse otroke in starše od 5. do 30.1295 od 16.00 do 19.00 ure v Pravljični pristan, ki bo v Pionirskem domu v Rozmanovi ulici v Piranu. Ogledali si boste lutkovno igrico, čarovniški nastop, baletno in gledališko predstavo, pogovarjali se boste z igralko Natašo Ralijan ter poslušali pravljico Janeza Bitenca. Rajali boste in se zabavali. LA FIERA Dl NATALE La comunita degli Italiani Giuseppe Tartini organizza vari programmi che avranno luogo in časa Tartini di Pirano. Dal 11.12. al 23.12.1995 dalle 10 alle 12 e dalle 16 alle 19 potete visitare LA FIERA Dl NATALE. Dal 14.12. al 21.12.1995 alle ore 16 verranno organizzati laboratori artistici 23.12.1995 alle ore 18 il concerto "SI PUO SUONARE ANCHE COSI" 27.12.1995 alle ore 16 "SERATA IN ALLEGRIA CON LA TOMBOLA E BABBO NATALE" VESELA URICA Z DEDKOM MRAZOM Od 26.12. do 30.1295 ob 17.00 uri bo na tržnici Kaštel v Portorožu Vesela urica z dedkom Mrazom in Plesno šolo Urška. Generalni pokrovitelj prireditve je Občina Piran. CONCERTO NELLA CHIESA Dl PORTOROSE 20.12.1995 nella chiesa di Portorose, concerto del coro misto "Giuseppe Tartini" di Pirano e del coro "G.B.Candotti” di Codroipo. 21.12.1995 nella sede della Comunita degli italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano alle ore 18.30 concerto del piccoli musicisti. Da lunedi 11 a venerdi 22 dicembre 1995 (esclusi il sabatzo e la domenica) presso la sede della Comunita degli italiani "Giuseppe Tartini di Pirano verra organizzata la "Fiera di Natale e Capodanno" durante la quale si potranno ammirare ed acquistare lavori manuali di vario genere. Nello stesso periodo verranno organizzati laboratori artistici per la preparazione di biglietti augurali, centro tavola e addobbi. BOŽIČNI SEJEM Če iščete izvirno darilo, obiščite Božični sejem v Tartinijevi hiši v Piranu. Odprtje do 23.12.1995 od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. GALA VEČERJA V GALA DVORANI Z ANSAMBLOM ČUKI IN MIŠO MOLK. Ljudje bomo tudi letošnjo najdaljšo noč preživeli na različne načine in v različnih krajih. Zagotovo bo, tako kot vedno, najbolj veselo v gostinskih lokalih, hotelih, kjer bo, kot kaže, ne toliko zaradi cen, marveč zradi suhih žepov, že mogoče najti svečano okrašeno mizico zase. Svečano, veselo in prijetno novoletno praznovanje vam bodo letos pričarali tudi gostinski delavci Hotelov Bernardin. V lepi novi smaragdni dvorani Grand hotela Emona vam bodo ponudili izbrano silvestrsko večerjo in zabavni program za 165 nemških mark, kar pa še ni vse, saj bosta za prijetno vzdušje zagotovo poskrbela ansambel Čuki in Miša Molk. Na mizo bodo prinesli same izbrane jedi. Na fotografiji: Miša Molk in Čedomil Vojnič nazdravljata. Mesnica O&m- /st * (frfsr/vts/ Seča 194 Lucija tel.: (066) 72 - 389 Vsem našim kupcem in prijateljem voščimo vesele praznike in srečo v novem letu. Anketa PRIJAZNE NOVOLETNE ŽELJE PAVLE KAČ, upokojeni igralniški delavec iz Lucije: "Kot mlajšemu upokojencu mi je leto minilo hitreje kot prej, ko sem bil še v službi. Glede na zdravstveno stanje, mi ni bilo prav naklonjeno, vendar mi je uspelo premostiti nekatere vsakdanje težave. Novo leto bom dočakal doma.” PETRA STAREŠINČIČ, dijakinja iz Lucije: "Leto 1995 mi bo ostalo v spominu kot leto, v katerem sem nehala drsati osnovnošolske klopi in se vpisala v srednjo ekonomsko šolo v Kopru. Vse moje prihodnje želje so prav tako povezane s šolo - če jo bom uspešno izdelovala, bom zadovoljna sama in z menoj moji starši. Ne vem še, kje bom pričakala novo leto." MARIJA ANA JANČIČ, poslovodkinja v Jestvinini poslovalnici št. 74 v Luciji: "Minulo leto bi lahko bilo boljše, v celoti gledano pa vendar ni bilo slabo. Enako velja za poslovne rezultate v trgovini - z njimi sem bolj ali manj zadovoljna, nič pa ne bi imela proti, če bi krivulja uspešnosti hitreje rasla. Sama bom novo leto praznovala pri prijateljih v Kranju." Besedilo in slike: Andrej Žnidarčič Mercator - Degro Ko zahtevate največ je z vami vaš najboljši sosed. Vsem potrošnikom in občanom želimo prijetne praznike in srečno novo leto 1996. Kolektiv Mercator DEGRO Portorož splošna banka koper- banka, ki ji ljudje zaupajo !___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Izteka se pomemben jubilej, 40 let poslovanja Splošne banke Koper, ki kljub težavam v zapletenem gospodarskem sistemu zagotavlja aktivno oporo in pomembno vlogo pri realizaciji razvojnih ciljev in usmeritev tukajšnjega gospodarstva. O razvojni poti in ciljih te finančne ustanove sta na novinarski konferenci 28. novembra '95 v Portorožu, govorila generalni direktor banke Vojko Čok in predsednik VO banke Janko Kosmina Janko Kosmina, predsednik UO Splošne banke Koper, je čestital vodstvu in kolektivu banke za uspešno prehojeno pot. "Banka je v svojih dolgih 40 letih šla skozi različna obdobja, procese in dogajanja, da bi na koncu pa le postala to, kar smo si vsi želeli -samostojna banka, uspešna banka, ki bo izvrstna podpora razvojnim ambicijam in projektom, zlasti domačega gospodarstva. Lahko rečem, da je banka to svojo vlogo tudi uspešno opravljala. Postala je čvrsta banka, ki ji ljudje zaupajo. Šla je skozi različne faze našega gospodarskega razvoja z različnimi vrednotami, ki so opredeljevale posamezni čas, vrednotami, ki so v praksi pomenile to, da ima banka še danes nekatere posledice, ki jih sicer ne bi imela, če bi lahko v skladu s splošno veljavnimi vrednotami bančnega poslovanja samostojno odločala o tem v kakšne projekte se bo vključevala. Banka je danes, po 40. letih trdna banka, ki ji zaupajo mnogi, tako občani kot tudi poslovni partnerji in daje tudi banka, katere lastniki (banka je namreč olastninjena) pričakujejo še bojlše rezultate. Banka mora tudi sprejeti izzive, ki jih narekuje čas, da ne bo več to, kar je bila v preteklosti, v bistvu servis nekaterih ne ravno uspešnih projektov ali firm. Postaja vedno bolj banka z novimi vizijami in opredelitvami, ki so sestavni del razvojnih pogledov. V bistvu mislim na komercialno bančništvo ne zgolj v prostor, ki ji je bil včasih usmerjen po volji drugih, ampak, da bo korajžno zakoračila, v slovenski prostor in se spoprijela s konkurenco s svojimi storitvami in ponudbo. Že danes je marsikje pred drugimi. Želim, da bi banka in zaposleni v banki bili deležni rezultatov, kijih pričakujemo." Vojko Čok, generalni direktor Splošne banke Koper d.d., je na novinarski konferenci v Portorožu v daljšem prispevku nazorno in celovito razgrnil razvojno pot banke od ustanovitve do danes, pa tudi nekatere poglede in usmeritve v prihodnost. USTANOVITEV BANKE Banka je pognala svoje korenine leta 1955, ko je Okrajni ljudski odbor ustanovil Istrsko komunalno banko v Kopru s podružnico v Piranu in z ekspozituro v Izoli. Banka je takrat prevzela določene posle od Narodne banke in Istrske banke. Vendar so ob uveljavljanju novega bančnega in kreditnega sistema (1954) imele v razvoju celotnega gospodarstva ter odnosov s tujino pomembno vlogo tri banke: Jugoslovanska investicijska banka, Jugoslovanska kmetijska banka in Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino. Komunalne banke so bile banke takratnih komun. Hitreje so se začele razvijati po letu 1954, ko je bil ta del slovenskega ozemlja dokončno priključen matični domovini. V letih 1956 in 1957 je banka ustanovila še podružnice v Ilirski Bistrici, Postojni in Sežani NOV ZAKON - NOVE BANKE Leta 1961 je bil sprejet nov zakon o bančnem in kreditnem sistemu, ki je omogočal razširitev predmeta poslovanja komunalnih bank s posli določenih specializiranih bank. Komunalna banka prevzame od Narodne banke vse kreditne posle. Takrat so občine Ilirska Bistrica, Piran, Postojna in Sežana (razen Izole) ustanovile svoje občinske komunalne banke. 1962 - SPRMEMBE, REORGANIZACIJA Zaradi uspešnejšega zadovoljevanja potreb gospodarstva, so leta 1962 vse občine sprejele sklep o ustanovitvi medobčinske Komunalne banke Koper, takratne Občinske komunalne banke pa so se reorganizirale v ekspoziture nove banke. 1965 - GOSPODARSKA REFORMA - NOV ZAKON NOVA BANKA - KREDITNA BANKA KOPER V okviru sistemskih ukrepov gospodarske reforme države je bil leta 1965 sprejet nov zakon o bankah in kreditnih poslih, ki je bistveno spremenil organizacijo bank ter med drugim odpravil družbene investicijske sklade. Upravljanje bank preide na delovne in druge organizacije ter družbenopolitične skupnosti. S tem je bila formalno odprta pot k večji povezanosti bank. Na osnovi tega zakona so leta 1965 delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti ustanovile Kreditno banko Koper. Banka širi svojo mrežo v Ljubljano, na Reko in v Novo Gorico ter krepi svoj bančni potencial, ter se pozneje v letih 1971-77 povezuje z drugimi bankami. Leta 1973 sklene banka samoupravbni sporazum o poslovnem sodelovanju z Ljubljansko banko. VKLJUČITEV V SISTEM LJUBLJANSKE BANKE 1.1.1978 - Ustanovljena je bila LB-Splošna banka Koper kot pravna naslednica Kreditne banke Koper in Ljubljanske banke - podružnice Koper. LB - Splošna banka Koper je bila ustanovljena kot temeljna banka, ki je bila s posebnim sporazumom vključena v sistem Ljubljanske banke - Združene banke. NASTANE FINOR Leta 1989 je banka ustanovila lastno podjetje FINOR z namenom aktivnega sodelovanja pri sanaciji bančne aktive, povezane s prestrukturiranjem gospodarstva. BANKA POSTANE DELNIŠKA DRUŽBA Na osnovi novega zakona o bankah, sprejetega leta 1989 seje LB Splošna banka Koper 1.1.1990 preoblikovala v delniško družbo kot del transoformiranega sistema Ljubljanske banke. Ustanovitelji (podjetja) iz 51% ustanovitvenih skladov LB Splošne banke Koper ustanovijo Ljubljansko banko d.d., le-ta pa z enakim deležem LB -Splošno banko Koper d.d. Ljubljanska banka postane tako večinski lastnik LB -Splošne banke Koper d.d. Nova finančna zakonodaja o bankah in hranilnicah, opredeli banke in hranilnice kot samostojne ekonomske subjekte. Tako 1. julija 1992 sistem LB ni več izpolnjeval zakonskih pogojev za obstoj bančne skupine. PRELOMNO LETO 1994 - OSAMOSVOJITEV Osamosvojitev banke na področju opravljanja plačilnega prometa s tujino. Leto 1994 je bilo za Splošno banko Koper d.d. v marsičem prelomno leto, saj se je banka soočila z nekaterimi temeljnimi nalogami, ki so bile posledica prestrukturiranja slovenskega bančnega sistema. Zlasti je šlo za zniževanje zadolženosti največjih znanih bančnih dolžnikov, ureditev terjatev banke do bivše Narodne banke Jugoslavije iz naslova izplačanih deviznih vlog, osamosvojitev banke na področju opravljanja mednarodnega plačilnega prometa iri ureditev kapitalskih povezav z Ljubljansko banko d.d. Na osnovi sklepa UO banka (kasneje pa njeni delničarji) odkupi vseh 51% prednostnih delnic LB d.d. Banka dobi neomejeno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje vseh vrst bančnih poslov doma in v tujini. LETO 1995 - LETO SANACIJE KREDITNEGA PORTFELJA Splošna banka Koper d.d. se je takoj po osamosvojitvi srečala s pomembnimi vprašanji, ki imajo velik materialni vpliv na položaj banke. Zlasti gre za urejanje odnosov do velikih dolžnikov, kot je bila Splošna plovba (večino obveznosti je prevzela država) in vprašanje starih deviznih vlog občanov, dolgovi Cimosa, Lame in drugih podjetij. BANKA DANES Splošna banka Koper d.d. obvladuje poslovne in razvojne izzive in ima pomembno vlogo pri zagotavljanju podpore za realizacijo razvojnih ciljev in usmeritev vseh uporabnikov njenih storitev, ob spoštovanju vzajemnih interesov ter seveda medsebojnega zaupanja. Po stanju na dan 30.9.1995 znaša bilančna vsota banke 78.010 milijonov SIT ali 939 milijonov DEM, kar pomeni 1.272 kratni porast v 40 letih. Tržni delež bilančne vsote Splošne banke Koper v bilančni vsoti vseh bank v Sloveniji znaša 5,4%, kar jo uvršča na 4. mesto med bankami v državi. Banka ima neomejeno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje vseh vrst bančnih poslov doma in v tujini. V poslovanje banke je vključena večina podjetij in prebivalstva južne Primorske in dela Notranjske. Pri poslovanju brezgotovinskega poslovanja banka uspešno širi svojo ponudbo, zlasti je treba omeniti plačilno kreditno kartico ACTIVO z njenim preoblikovanjem v mednarodno kartico ACTIVA-EUROCARD MASTERCARD. Iz razprave * Med prvimi smo želeli prekiniti s filozofijo, da je treba vsem podjetjem, ne glede na perspektivo omogočiti življenje oz. jih držati pri življenju,. * Podjetje Finor je pojem načina in mehanizma za samosanacijo bank. * Splošna banka Koper d.d. je olastninjena! Njeni glavni lastniki so Luka, Istrabenz in Intereuropa * Od vseh finančnih sredstev, kijih zberemo, 80% usmerjamo v občane in obrtnike. * Politike, ko so lahko banko obvladovali njeni največji dolžniki, je konec. Prihaja obdobje preračunljivosti. * Veliko več podjetnikov trka na bančna vrata. * Banka že nekaj časa ne podpira Cimosa z novimi krediti. * O vprašanju posojil Lami se bomo pogovarjali ob lastninjenju podjetja. * Banka ima trenutno okoli 10 milijard kapitala in je dovolj usposobljena za vse vrste bančnih operacij. * Občani najbolje vedo, kam in kako naložiti denar. Po začetnem porastu tolarskega varčevanja se nekoliko dviguje devizno varčevanje. Trenutno razmerje na tem področju je 68% : 32% v prid deviznemu varčevanju. Splošna banka Koper d.d., Pristaniška 14, Koper, ima na južnem Primorskem 7 poslovnih enot: Dve v Kopru, po eno v Izoli, Piranu, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici ter 16 agencij. Poleg tega ima tudi predstavništvo za ACTIVO v Ljubljani na Igriški 12. Sedež Poslovne enote Piran je v Piranu, Tartinijev trg 12, njene tri Agencije pa so v Portorožu, Obala 33, na Bernardina in v Luciji, Ukmarjeva 2. Priložnostni kovanec Splošna banka Koper je ob 40-letnici poslovanja izdala priložnostni kovance z motivom Dioklecijana, najden v Čenturju v 3. stoletju. Srebrniki so kovani iz srebra čistine 925/1000, s težo 15 gramov in imajo premer 32 milimetrov. Dioklecijan (Gaius Aurelius Valerius Diokletianus) je bil rimski cesar od leta 284 do 305. Na novo je uredil vojsko in upravo v Cesarstvu in si pridobil neomejeno oblast. Preganjal je kristjane. Splitu je sezidal čudovito pravoKotno palačo s peristilom -Dioklecijanova palača. KJE SO BANKOMATI SPLOŠNE BANKE KOPER? Koper, Beblerjeva 1 (pri banki) Pristaniška 5 (pri knjigami Primorski tisk) Pristaniška 14 (pri banki) Titov trg (pri trgovini Jestvina) Vanganelska c. 55 e (pri Marketu Šalarta - Mercator) Spodnje Škofije (pri pošti) Pahoijeva 63 a (pri banki) Ankaran Jadranska 42 (pri banki) Ilirska Bistrica 11. Bistrica, Bazoviška 18 (pri banki) Trnovo, Gregorčičeva 22 (pri banki) - trenutno ne deluje Portorož, Obala 33 (pri banki) Piran Tartinijev trg 12 (pri banki) Lucija V trgovsko poslovnem centru (pri vhodu) Postojna Tržaška 2 (pri banki) Pivka Pivka, Kolodvorska 14 (pri banki) - trenutno ne deluje Sežana Partizanska 50 (pri banki) Kozina Rodiška c. 5 (pri banki) Izola Maksima Gorkega 2 (pri trgovini Primorski tisk) Cesta v Jagodje 2 (pri trgovini Nanos Mercator) m POKAJOČE NEVARNOSTI Bliža se konec leta in s tem čas praznovanj, ki si jih nekateri žal ne znajo predstavljati brez tako nevarnega "pokajočega veselja". Medtem, ko je metanje petard in ostalih pirotheničnih sredstev posameznikom v veselje in zabavo, je to, za večino ljudi moteče in predstavlja tudi določeno nevarnost in nasilje. Lani je bilo na območju UNZ Koper zaseženih 231.851 primerkov najrazličnejših "eksplozivnih igračk", letos pa je bilo na meji in v notranjosti zaseženo 65.000 petard, vendar se bo številka v tem mesecu naglo dvignila, kar kažejo podatki iz preteklih let. Policisti na UNZ Koper so v lanskem letu obravnavali pet kaznivih dejanj, povezanih z nepravilno uporabo in metanjem pirotehničnih sredstev. V enem primeru je petarda poškodovala avtomobil, v dveh poštni nabiralnik, v enem kopalno kad in nadstrešek avtobusne postaje. Na žalost smo obravnavali tudi primere s telesnimi poškodbami otrok in sicer je v Izoli petarda otroku dobesedno povzročila raztrganino na roki. V Sežani smo obravnavali poškodbo očesa, v drugem primeru pa hude opekline na rokah. V lanskem letu smo na območju občine Piran obravnavali največ primerov, ko so kršitelji metali petarde v telefonske govorilnice, sosed sosedu skozi okno v stanovanje, iz osebnih avtomobilom med vožnjo v skupino ljudi in metanje petard v notranjosti blokov. Po kraju, kjer je do kršitev največkrat prihajalo, izstopajo gostinski lokali v Luciji, med bloki v Luciji, okolice šol, center Portoroža, kjer se med vikendi pred prazniki zbere ogromno mladine in uprizorijo pravi ognjemet. Policisti PP Piran bomo, v okviru zakonskih možnosti, storili vse, da občanom zagotovimo nemoteno delo, mir in počitek. Poostrili bomo nadzor na krajih, kjer največkrat prihaja do kršitev in te kraje nadzirali tudi v civilu. Zoper tiste, ki mečejo petarde in druge pirotehnične izdelke na podlagi odloka o javnem redu in miru občine Piran, izrekali denarne kazni. V kolikor bodo obstajali elementi kršenja javnega reda in miru bomo podali predlog sodniku za prekrške. Prav tako bomo skupaj s tržno inšpekcijo nadzirali kraje, kjer se taki izdelki prodajajo in zoper tiste, ki nimajo dovoljenj ustrezno ukrepali. Posebej apeliramo na starše, saj so oni tisti, ki svojim otrokom kupujejo petarde, oz. celo veselo z njimi mečejo petarde, naj dobro razmislijo, ali se splača igranje s petardami, saj lahko samo ena petarda povzroči vašemu otroku ali komu drugemu trajne telesne posledice. Ne bodite prepričani v to, da se vašemu otroku ne more nič zgoditi, saj zgoraj omenjeni primeri iz lanskega leta, ko so sami otroci na osnovni šoli preprodajali petarde mlajšim vrstnikom, zato bodite pozorni na denar, ki ga date svojim otrokom in za kaj ga ti uporabijo. Posebej velja opozorilo vsem lastnikom strelnega orožja, da pri praznovanju novega leta ne uporabljajo orožja, ker se lahko praznovanje hitro sprevrže v tragedijo. Vsem skupaj želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. Želimo, da bi vam za Novo leto stisnili roko z najlepšimo željami, ne pa prišli povedati "tisto žalostno novico", kije tako pogosta in tudi za nas odveč. Kolektiv policijske postaje Piran GRAND HOTEL EMONA SILVESTROVANJE 31. decembra 1995 V naši novi Smaragdni dvorani vam bomo v z ansamblom ČUKI in MIŠO MOLK pričarali svečano, veselo in prijetno novoletno praznovanje. Cena svečane silvestrske večerje z zabavnim programom znaša 165,00 DEM po osebi Vaše cenjene rezervacije pričakujemo na naslovu HOTELI BERNARDIN Obala 2, 66320 Portorož tel. 066 475 00 00, fax: 066 75 491 ■DeSUS, L ■ ^ DeSUS Občinski in območna organizacija KOPER, IZOLA, PIRAN Objave DeSUS št.l Datum: 20. 12. 1995 Dragi člani stranke DeSUS, dragi simpatizerji, volilci! Predstavljamo vam prvo številko skupne priloge DeSUS z željo, da bi vas čimbolj celovito, koordinirano in karseda popolno informirali o programu, sklepih in zaključkih stranke ter skupnih prizadevanjih za ohranitev naših pravic in interesov ter za uspešno delo stranke. Pridružite se nam! JOŽE SEDMAK Demokratična stranka upokojencev Slovenije Območna organizacija KOPER Na pragu Novega leta vam voščimo vesel Božič, srečno Novo leto in želimo obilo zdravja, Vabimo vas, da v novem letu 1996 spremljate delo naše stranke in se nam priključite v predvolilni dejavnosti. PREDSEDNIKI ORGANIZACIJ DeSUS KOPER IZOLA PIRAN Partito democratico dei pensionati della Slovenia Organiz-zazione settoriale di Capodistria DeSUS Sulla soglia del nuovo anno vi auguriamo un buon Natale e un felice Anno nuovo, pieno di salute e serenita'. Nel nuovo anno 1996 vi invitiamo al-tresi' a seguire i lavori del nostro partito e ad unirci nelle nos-tre attivita' preelettorali. Presidenti delle organizzazioni comunali DeSUS di CAPODISTRIA 1SOLA PIRANO Obvestilo Sedež Območne organizacije DeSUS Koper: Gortanov trg 14/A (prvo nadstropje) 66000 Koper Tel. :066/ 272- 432 La sede deli' organizzazione settoriale del nostro partito si trova in primo piano della piazza Gortan 14/A a Capodistria. Uradne dneve in ure za stranke imamo vsak ponedeljek in sredo od 8.00 do 11.00 ure. Predstavnika naše stranke v Svetu mestne občine Koper pa še vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 17.30 do 18.30 ure. Na sedežu stranke se lahko seznanite in dobite na vpogled statut, programe in druge akte iz katerih so vidna prizadevanja DeSUS za pravice in interese upokojencev, udeležencev NOB, žrtev nacifašizma, invalidov, brezposelnih delavcev in socialno slabo stoiječih občanov. Na sedežu stranke lahko vsak,ki želi pristopiti v članstvo DeSUS, izpolni pristopno izjavo, plača članarino, ki znaša 300 SIT, prispevke in tudi prispevke za namenski vsebinski sklad, ki smo ga ustanovili z namenom, da bomo bolj uspešni na prihodnjih volitvahv DZ Republike Sloveni- CLANE, KI ZA TEKOČE LETO NISO PLAČALI ČLANARINE LEPO PROSIMO, DA TO STORIJO ČIMPREJ. Dne 20. 12.1995 ob 15.00 uri bo v dvorani KS Sveti Anton, delegatska skupščina naše Območne organizacije DeSUS Koper . Vabljeni! V delo organov in delovnih teles naše organizacije želimo vključiti vse, ki lahko pripomorejo k boljšemu delovanju naše stranke. Zato vas vabimo, da vašo pripravljenost za sodelovanje sporočite pisno ali po telefonu 066/ 272-432, v uradnih urah in dnevih. Igra s predvolilnimi obljubami Naše predvidevanje, da bodo politične stranke pred volitvami v DZ radodarne v obljubah upokojencem in hkrati v zmeijanjih ter obrekovanjih DeSUS, se uresničujejo. Obljubljajo novo odmero pokojnin, kjer ni važna delovna doba, plača in s tem plačani prispevki, tudi nič naj ne bi veljali predpisi ob upokojitvi, na novo je oceniti zasluge posameznikov in jih nagraditi z izjemnimi pokojninami itd. Skratka, dosedanji sistem pokojninskega zavarovanja je treba podreti in začeti znova. Najbolj priljubljena snov za predvolilne obljube so postale najnižje in najvišje pokojnine. V DeSUS ne mislimo graditi svoje veljave na veličini predvolilnih obljub, zato le ponavljamo našo odločnost, da bomo, ko gre za interese upokojencev z najnižjimi pokojninami, zagovaijali naslednje rešitve: * tudi upokojencem z najnižjo pokojnino (skratka delovna doba) nizka plača, pravica za vsaj skromno preživetje, ki jo je treba zagotoviti z intervencijo države; * kot delno rešitev predlagamo dogovor med Zavodom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o omilitvi premoženjskega cenzusa, kije podlaga za pravico do varstvenega dodatka; * predloge za linearno zvišanje najnižje pokojninske osnove ocenjujemo kot nepremišljen poseg v veljavni sistem, ki pa v ničemer ne rešuje konkretnih situacij upokojencev; * zavedamo se, da noben sistem ne more rešiti vseh posameznih situacij upokojenca. Pristajamo na uravnilovko prerazdel-jevanje pokojnin pod pogojem, da ga predlagatelji sočasno uveljavijo tudi v politiki plač. Prispevajmo za ilni sklad DeSUS-a ■ immi inrnTi UrOK&UOM StO.VENlIE !fV i^v- X '' -«.™v Sl0vtSlAMEMr n:ootioi j*! .sT • V: C*ČWfcHC Jože Sedmak, Predsednik Območne Organizacije DeSUS Koper Stanko Jenko, Predsednik Občinske organizacije DeSUS Izola Ivan Celigo, Predsednik Občinske organizacije DeSUS Piran (od leve proti desni) VABILO NA LETNO SKUPŠČINO Na podlagi 27. In 28. člena statuta DeSUS in 10. člena pravil občinske organizacije DeSUS Koper ter sklepa predsedstva z dne, 14.11.1995 SKLICUJEM letno skupščino Območne organizacije DESUS Koper , ki bo v sredo , 20.12.1995 ob 15.30 uri v dvorani Krajevne skupnosti Sv. Anton. Delegati, ki ste vabljeni na to skupščino, prdstavljate 950 članov DeSUS za območja Mestne občine Koper. Skupščina bo pomemben dogodek, ne le za naše člane, temveč tudi za 9500 upokojencev naše koprske občine, ne glede na način upokojitve, za širšo skupnost in javnost. Na skupščini bomo obravnavali pomembne zadeve za območno organizacijo naše stranke ; organiziranost in delovanje naše stranke, teme današnjega časa, ki neposredno zadevajo upokojence, invalide, udeležence NOB, žrtve nacifašizma , brezposelne delavce in revnejše sloje. Na dnevnem redu so tudi poročila organov območne organizacije DeSUS, spremembe in dopolnitve pravil, razprava in skepanje o zaupnici organom DeSUS koper ter volitve in imenovanja, program dela in zaključki. Beseda bo tekla tudi o prihodnjih volitvah v DZ Slovenije, o problemih lokalne samouprave in volitvah v KS, in seveda tudi o tem kako se bomo organizirali, da bomo še bolj uspešni. Morebitno opravičeno odsotnost sporočite na sedež stranke , tel.066/ 272-432. V pričakovanju vaše udeležbe na skupščini vas lepo pozdravljamo. Predsednik: JOŽE SEDMAK Ne pustimo, da bi o nas odločali brez nas! Ne pustimo si vzeti, kar smo zaslužili! Za predstavitev naših kandidatov v slovenski parlament. Nas poslanec v DZ Republike Slovenije Ivo Sisinger Neposredno sodeluje z vodstvom stranke pri zastopanju interesov upokojencev v DZ R Slovenije. Vztrajno in odmevno si prizadeva za uveljavljaT\je naših stališč v DZ Republike Slovenije. Sooblikujemo občinsko politiko Dne 23.3. 1995 je skupščina tudi ocenila, da smo z izvolitvijo dveh članov naše stranke v Svet Mestne občine Koper, dosegli določen cilj , da smo se uvrstili med stranke, ki sooblikujemo bodočo občinsko politiko. Upamo, da nismo vsiljivi, ko vas dobro leto pred volitvami v Državni zbor in nekaj mesecev pred volitvami v Svete KS v naših občinah, v imenu DeSUS obveščamo, da bomo državljanom za volitve v DZ in Svete KS, ponudili naše kandidatne liste. Na volitvah bomo kot ideološko neobremenjena stranka, nastopili samostojno. Zakaj? Razočarani smo nad vladajočimi strankami, ki vstrajno delajo za omejevanje naših trdo zasluženih pravic. Razočarani smo zaradi pomanjkanja vizije gospodarskega razvoja in krajevne samouprave, visoke nazaposlenosti, nad jalovimi medstrankarskimi prepiri, neučinkovitim delom DZ, večanjem razlik med bogatimi in revnimi, nad propagandnim obravnavanjem v službi strankarskih interesov, nad slabo premišljeno in drago organizacijo novih občin, ki ne upoštevajo v dovoljni meri potreb KS, še posebej na podeželju. Kot upokojenci, ki smo dali pomemben delež k vsemu kar imamo v državi Sloveniji, ne sprejemamo dejstva, da nas obravnavajo kot socialne podpirance. To nismo! Naših pravic si ne bomo pustili krojiti po proračunskih potrebah države. DeSUS je naše sredstvo, da pridemo s svojimi poslanci v parlament. "Nič o nas brez nas", je naše geslo! Z avtoriteto, ki nam jo daje minulo delo, vas pozivamo, da združimo svoje moči za dosego naših pravic in ciljev. V naslednji številki preberite. Program dela za leto 1996 Ocena delovanja članov DeSUS - članov Občinskega svta Piran in Izola ter Sveta Mestne občine Piran. O delu in sklepih skupščine Območne organizacije DeSUS Koper. Mnenja, pobude in predlogi. Prejeli smo: prof. Helena Cvikl kritično o GTZ Slovenije Organizacijskemu odboru in predsedniku organizacijskega odbora GTZ g. Alfredu Polaku, Gospodarski zbornici Slovenije Združenju za gostinstvo in turizem Slovenska 54, 61000 Ljubljana Spoštovani, Po letošnjem Gostinsko-turističnem zboru v Radencih želim opozoriti na mnoge nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki bi jih morali v bodoče organizatorji upoštevati. Če želimo biti organizirana turistična dežela, se na naših zborih podobne stvari ne smejo več zgoditi. Najprej k tekmovanju turističnih tehnikov; že tretje leto poteka v okviru zbora, toda kot iniciatorka in voditeljica tekmovanja nisem bila doslej povabljena na noben sestanek organizacijskega odbora ali sestanek vodij tekmovanj. Predlog 1: Vodje vseh tekmovanj je treba pred zborom sklicati in vključiti po možnosti tudi mlade ljudi z novimi idejami. To je nujno potrebno za nemoten potek, pravilno časovno in prostorsko razporeditev ter vsakoletno zanimivost tekmovamj. Naziv vsebuje dve imeni: gostinski in turistični - po vsakem zboru mi ostane občutek, da se vse vrti le okoli gostinskega, turizem je le nujen, nepotreben dodatek. Kot da se ne zavedamo, da brez dobre organizacije turizma tudi gostinska ponudba trpi - in obratno sevedal Predlog 2: V organizacijski odbor je treba vključiti več ljudi s področja turizma. Letošnji problemi so se kar vrstili: informacije, prostori, časovni razpored in vodenje tekmovanj, razstava kulinaričnih izdelkov, ponudba hrane itd. Akreditacijska pisarna ni bila sposobna nuditi nobenih pravih informacij. Natiskani razpored tekmovanj je bil nepravilen, saj je že prej prišlo do prostorskih zamenjav. Če ni bilo mogoče tega pravočasno razmnožiti, bi . morali vsaj z večjim lepakom (ali tablo) pri informacijah obveščati o vseh spremembah (voditelja v dvorani niso mogli vsi slišati - za dobro avdiovizuelno tehniko je treba poskrbeti že vnaprej)! Predlog 3: Vse novosti in prave informacije se morajo dobiti (in zbirati) v informacijski pisarni. Zato morajo biti določeni ljudje, ki delujejo dovolj hitro in imajo smisel za organizacijo. Za vsakega pomembnejšega udeleženca bi morali imeti pripravljeno mapo s priponko in vsemi pomembnimi informacijami, vsaj za vodje tekmovanj, člane komisij, ravnatelje šol in druge. Kljub tako "imenitnemu" hotelu je bil v Radinu največji problem s prostori. Komisija za tekmovanje turističnih tehnikov je morala npr. pripravljati tekmovanje (izbirati vprašanja...) kar na hodniku, dijaki so se moral preoblačiti na straniščih; pred tekmovanjem - na katerega smo čakali dve uri - nismo dobili nobenega prostora, med potekom pa so nas ves čas motili in preganjali, kdaj bomo končali; g. Polak je celo nevljudno prekinil potek naodru. V prostoru za dvorano so se zbirali ljudje, ki niso vedeli, kam se naj obrnejo s svojimi narezki in smo bili njihovi usmerjevalci. Moram še napisati, da sem teden dni pred zborom opozorila g. Alfreda Polaka, naj poteka tekmovanje v hotelu Radin, in to v kongresni dovrani. Tam je končno tudi bilo - samo vsem odveč, kakor je kazalo. V komisiji so bili ljudje, ki imajo veliko obveznosti (direktorica Term Ptuj, g. Aleš Arih - zgodovinar z Zavoda za naravno in kulturno dediščino, in g. Drago Bulc), zato so nad zamudo opravičeno nergali. Predlog 4: V organizacijski odbor je treba dati tudi ljudi, ki imajo organizacijske sposobnosti! S tem bi se razbremenil predsednik. Naj omenim še vse tehnične zagate, ki so spremljale tekmovanja - od rekvizitov do ozvočenja. Kuharjem ste pri delu namenili premajhen prostor; njihove izdelke je sicer sproti komentiral napovedovalec, toda zaradi nerazumljive izgovorjave, ga nismo skoraj nič razumeli. Vsega ni bil kriv mikrofon! Predlog 5: Točkovanje kuharjev in natakarjev bi morali prav tako sproti javno točkovati, da ne bi ocene nastajale naenkrat (verjetno bi se dal tudi za to najti pravi sistem). Podelitev priznanj in nagrad ne sme biti površna, saj so tokrat na turiste zopet pozabili. Niti paketov Uniona ni bilo zanje! Mesec dni prej sem se zadrževala v Unionu in opozorila na to g. Heleno, kije dejala, da želi naročilo od g. Polaka, katerega sem pravočasno opozorila. Ob zaključku GTZ sem sprejemala kritike in ogorčena mnenja učencev turističnega dela in mentorjev. In še nekaj o razstavi kulinaričnih izdelkov: v sredo so mesne jedi že močno zaudarjale, zato tudi pogled nanje ni bil privlačen. Ob tem se marsikomu postavlja vprašanje: Ali ni vseh teh strokovno in estetsko visoko kvalitetnih jedi škoda, da postanejo hrana za svinje ali pristanejo na gnoju? Ne samo škoda, to je greh, bi rekli preprosteje in pametno misleči ljudje. Zato bi mogoče tudi pri tem lahko razmislili o drugačnem načinu - dnevna priprava in ocenjevanje - s ponudbo in prodajo; razstava in hranjenje v hladilnih vitrinah; na razstavo le izbrane, vrhunske izdelke - druge sproti v prodajo itd. Tudi za slaščičarske izdelke bi lahko premislili o teh predlogih. Seveda bi bilo potrebno tudi to popolnoma drugače organizirati in za prodajo napraviti primemo propagando. Iz organizacijskega vidika je vsekakor bolje, da so ti zbori v večjih mestih (kot je bilo to v okviru GOST-TUR-a), saj bi bila prodaja lažja, razstava bolj smiselna, prostori primernejši. Mogoče samo še prošnja: organizator naj tudi premisli, da postanejo tekmovalci z mentorji in člani komisij tudi lačni, zato bi na takšnem zboru lahko poskrbeni tudi za možnost kakšne malice ali kosila. Vse moje misli so dobrohotne, zato jih tako tudi sprejmite, predvsem pa prosim, da jih upoštevate. S spoštovanjem, Vodja tekmovanja - turizem Vodja študijske skupine republike SLovenije gospodarsko poslovanje in turizem HELENA CVIKL, prof. 5:;; / V v .r VV > 'v' X ' ' od/otiti, /cje 6o icpati oifomMu večeri in čudoviti g/daM toote pii&žive/i rmfiozaMio noč. g§a -A : mm. u , L ______ 'v . >. (mmm Informacije: JSIli Restavracija Grand Hotel Palače na tel.: (066) 747 - 041 Restavracija ljubljena na td, (0b6, 747 - 159 - g. Potoear pwiprtlL Obala 130 Lucija 66320 Portorož EKONOMSKO SVETOVANJE IN OCENJEVANJE VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DAVKOPLAČEVALCEM IN OBČANOM TER PRIJATELJEM VOŠČIMO VESELE PRAZNIKE, SREČNO IN USPEŠNO LETO 1996 P Rešet d.0.0. Portorož Obala 130, Lucija, Tel. 066 71 756 PIRAN KOT CENTER POROČNEGA TURIZMA? Kaže, da je ideja Jane Valenčič o poročnem turizmu v Piranu (o tem smo poročali v novembrski številki Primorskega utripa) naletela na plodna tla. Konec novembra je avtorico sprejel tudi piranski župan Franko Fičur in podprl njene zamisli, tako da bodo sedaj iskali najboljši ponujeni projekt. V tem je poleg ostalega (lepo doživetje) zanimivo to, da bi s specializirano turistično ponudbo izkoristili zmogljivosti zunaj glavne sezone, prišlo bi do večjega interesnega sodelovanja občine s privatno iniciativo specializiranih storitev, v razvoj pa bi lahko pritegnili komercialne in medijske sponzorje. Občina se pri tem seveda ne bo prelevila v agencijo in se ukvarjala z organizacijo posameznih prireditev, pač pa lahko postane nosilec promocije v sodelovanju s privatnim kapitalom in podeljuje licence privatnim izvajalcem storitev, ki bodo zagotavljali ustrezne standarde. V prvi fazi naj bi popularizirali predvsem slovensko publiko, v drugi fazi pa bi lahko Piran kot poročni center ponudili tudi na tujih tržiščih, poročajo iz Urada župana. Piran torej lahko, kot si zamišlja avtorica Jana Valenčič, postane za mnoge mladoporočence mesto, "kjer se sanje uresničijo". Mesto spominov in lepih doživetij. (FK) Ugoden novoletni nakup. Do 20% znižanje cen keramičnih ploščic na zalogi, do konca decembra 1995. Vsem našim kupcem, poslovnim partnerjem in prijateljem voščimo VESELE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO. BflP PORTOROŽ Trgovina na debelo in drobno Izvajanje zaključnih del v gradbeništvu FINštelai027 tel.: 066 / 72-011 66320 Portorož tel. & fax: 066 / 71-515 NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA "ZLATARSTVO VAGAJA" 1. nagrada: Vrednostni bon 6.000 Sit, 2. nagrada: vrednostni bon 4.000 sit, 3. nagrada: vrednostni bon 2.000 SIT Rešitve pošljite na naslov: INFORMA, Liminjanska91., lucija, 66320 Portorož do 10.1.1996 SEZNAM NAPAK OCOTM/II I ! VEČJA MILKO ! PIVSKI ! POSODA EMERŠIČ IZRAZ ' ZA NA KONCU EMERSIC I j MLEKO KNJIGE PRIPRAVA ZA MERJ EL POTENCIALA RISAR KARIKATUR POŽETA NJIVA POŠKODBA SKLEPA SL. PISAT. (ILKA) IGRALEC CIGOJ PRIMORSKI UTRIP POTKA ZGODNJA JUTRANJA MAŠA TELEVI- ZIJSKI SPRE- JEMNIK VRSTA VRBE GR BOGIN PREPIRA S STAROZlD KRALJ [ LUKA V JORDANIJI I NOVO SREBRO GLAVNO MESTO ZAIRA TENIŠKI KLUB ABOTA, NORIJA SNOV, MATERIJA SL IGRALEC (ALI) LOVSKI PES OSEBNI PRAZNIK PEVEC PESTNER ČRNA Žival HERCE- GOVEC EBENOV LES MREŽICA RUŠA. .PRI TENISU TRATA PERJE PRI REPI SL. SLIKAR (JOŽE) IT. PLEMIŠKA RODBINA OLEG VIDOV KONEC POLOTOKA STRUJA DRŽAVA V 1 SEV AMER DIRKAČ LAUDA MORSKI PTIČ BOLEČINA NATRIJ DANSKI OTOK V MALEM BELTU OKRASITEV STARO- GRŠKO RAČUNALO SL BALERINA (BRANKA) ROMUNSKI TENIŠKI IGRALEC NASTASE j KRAJ PRI MOSTU : NA SOČI KpRQV i ODSTOPNA KRŠKEM | PRAVICA ■ NAELEKT DELEC VRSTA SLEČA STADION V BUDIMPEŠTI VODNA Žival ORGAN VOHA MODEREN PLES OČE LADIJSKA KABINA FEVDALNI PODLOŽNIK JUG. IZUMITEU (NIKOLA) TEMEU, j OSNOVA F igraT KARTAMI ALOJZ VADNAL ŠČETKA DOBESEDEN PREVOD ZRAČNIK HITROSTNA TEKMA DVOJNI MAGN POL ANG POVR MERA DRŽA, POLOŽAJ ŽLEBIČ V DOGAH OBER NIKO RAVNIK LOVEC NA RAKE RUSKI POLITIK HRUŠČOV JUNAKINJA ROMANA APRIL M. MIHELIČ ORANZADA ANTON AŠKERC j IGRALEC ; DELON PEDAG DARIAN ‘GL SPREJEMNI PROSTOR DUŠA ST SLOVANOV MLADA KRAVICA GLAVNI ŠTEVNIK STARA DOLZ MERA, PALEC NOETOVA BARKA TELEVIZ. ZASLON OSNOVNA ŠOLA MLAD PRAŠIČEK KOŠ PREDSTAV MESTNE ČETRTI RIJEKA FR FIZIK (DOMINIO. FRANCOIS) STAR AVSTRIJSKI NOVEC OSKRBA TUJEGA OTROKA PRVI MITOLOŠKI LETALEC 1 Pogodbe z logiko zasebnega kapitala ? Posebna komisija piranskega občinskega sveta je pregledala pogodbe, kijih je v zadnjem letu svojega delovanja sklenil bivši Izvršni svet. O ugotovitvah je poročala na 10. redni seji Občinskega sveta Piran, 14. decembra in po daljši tehtni razpravi nekoliko omilila prvotni predlog za razveljavitev sklenjenih pogodb. Za kaj gre? V Piranu se je že nekaj časa šušljalo, da naj bi bivši Izršni svet sklepal tudi škodljive pogodbe. Zadevo je vzela v roke posebna komisija , njen predsednik je magister prava Josip Rugelj, in šla po vrsti. Pregledala je pogodbe o odplačnem in neodplačnem prenosu občinskega premoženja nad vrednostjo 5 milijonov SIT, pogodbe o dolgoročnem najemu ali zakupu občinskega premoženja nad 10 let, pogodbe o najemu, zakupu ali oddaji javnih površin in morske obale (javno dobro) in pogodbe o ustanovitvi zasebnih družb, kjer je občina delničar ali družbenik. Pri svojem delu je izhajala iz kriterija zakonitosti pogodb in upoštevanja javnega interesa oz. morebitnega oškodovanja javnega interesa. Katere pogodbe? Predmet ugotavljanja in ocene so bile pogodbe o podelitvi pravice rabe med Občino Piran in Hoteli Palače d.o.o. Portorož - oddaja območja obale med glavno komunalno plažo in glavnim pomolom in do restavracije Ljubljana, pogodba o podelitvi pravice rabe med Občino Piran in TP Marina Portorož d.o.o. - območje plaže v Marini, pogodba o pogojih in načinu uporabe luške infrastrukture med Občino Piran in TP Marina Portorož d.o.o. - akvatorij marine, morska obala, manipulativne površine, kanal Fazan, pogodba o podelitvi pravice rabe med Občino Piran in Metropol Hoteli d.d. Portorož -Metropolova plaža v Luciji, pogodba o podelitvi pravice rabe med Občino Piran in Čamp Lucija d.d. - območje avtokampa Lucija in pogodba o podelitvi pravice rabe med Občino Piran in Drogo d.o.o. Portorož -Sečoveljske in Strunjanske soline, skladišče soli Monfort in Fizine v Portorožu. Izvršni svet skupščine Občine Piran je tako, glede na predmet pogodb, podelil pravice rabe , upravljanja in izkoriščanja "javnega dobra" za dobo 99 let z izjemo pogodbe z Metropolom, kjer je doba 50 let. V tem pogodbenem času imajo uporabniki kar precej pravic (oddaja v zakup ali podzakup, prenos pravice rabe na druge pravne osebe brez soglasja občine, investicije itd.) Komisija je ugotovila, da gre za kršitev statutarnih določb, saj IS ni bil pristojen samostojno odločati v zadevah, ki so se nanašale na javno dobro. Glede na vsebino spornih pogodb je evidentno, da bi na obalnem pasu za naslednjih 99 let dominiral izključno zasebni interes nad javnim interesom, trdi komisija. Po drugi strani pa, da naše pravo takšnih dolgoročnih pogodb sploh ne pozna. Nekatera določila in klavzule v pogodbah pa naj bi bile brez vrednosti. Občinski svet je bil pred težko odločitvijo, ko je ugotavljal , ali gre za oškodovanje javnega interesa, kršitev statutarnih določb , materialnih zakonov ... Vprašanja pač, ali so te pogodbe škodljive, ali je šlo za oškodovanje družbenega premoženja, koliko milijonov mark je zgubljenih zaradi poceni najemnin in nenazadnje kakšna je bila sploh logika teh, po navedbah nekaterih, "skrivnostnih" pogodb? Treba je dodati, da naj bi IS po navedbah nekaterih, napravil tudi "dobro delo", saj so zemljišča in nepremičnine, ki so predmet teh pogodb vpisana v zemljiško knjigo v lasti občine. Če do pogodb ne bi prišlo, bi morda lahko bile te površine sedaj predmet lastninjenja. Nihče doslej ni dokazal, da gre pri tem za kakršna koli zasebna okoriščanja. Po tehtanju argumentov za in proti, je komisija po krajši pavzi nekoliko omilila svoje rigorozne predloge o enostranski razveljavitvi pogodb. Pogodbe bodo revidirali, sprejeli za krajše obdobje, sprejeli pa so tudi načelno stališče, da je obalni pas naravno ali grajeno javno dobro v lasti države ali lokalne skupnosti ter da v tem pasu niso dopustne lastninske ali druge stvarne pravice. Komisijo so tudi pooblastili naj pregleda še ostale pogodbe v priobalnem pasu . FK William Deakin: "Razpad Jugoslavije nas je presenetil" Novembra letos se je v piranski občini mudil na zdravljenju v portoroških termah gospod William Deakin. Zgodovinarja in dobrega poznavalca nekdanje Jugoslavije je v občinski palači 23. novembra 95 sprejel tudi piranski župan Franko Fičur. Gospod William Deakin je bil rojen leta 1913. Diplomiral je iz zgodovine na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji. Nato je bil literarni asistent Winstona Churchilla . Med 2. Svetovno vojno v upravi za posebne operacije (Special Operations Executive - SOE) med drugim tudi v Italiji in bivši Jugoslaviji. V noči od 27. na 28. Maj 1943 je kot šef akreditirane zavezniške misije Tipycal doskočil s padalom v vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije in bil v bitki na Sutjeski ranjen skupaj z Vrhovnim poveljnikom Titom. 3. Decembra 1943 se je vrnil v Egipt in nato v Italiji vodil sekcijo SOE. Bil je prvi sekretar britanske ambasade v Beogradu od marca 1945, v začetku leta 1946 pa seje vrnil akademski karieri. Bilje eden glavnih konzultantov pri zbiranju in pripravi zgodovinske dokumentacije za znamenite Churchillove spomine o drugi svetovni vojni. Je nosilec visokih odlikovanj raznih držav, med drugim tudi Jugoslavije in Slovenije. Predsednik republike Slovenije Milan Kučan mu je letos ob petdesetletnici zmage nad fašizmom osebno izročil naj višje slovensko odlikovanje zlati znak svobode. Sir William Deakin je avtor mnogih znanstvenih razprav in knjig, med drugim tudi del, ki so bila prevedena v slovenščino Gora trdnjava in Šesto Mussolinijevih dni. Gospod Deakin ima bogate izkušnje v misiji nekdanjega Vrhovnega štaba. Izkoristili smo priložnost in ga povprašali, ali ga je kot zgodovinarja in dobrega poznavalca naših razmer, presenetil kolaps Jugoslavije? "Takrat sem prišel kot vojak in moja prva naloga je bila bojevanje proti fašizmu in nacizmu. Za kaj drugega ni bilo časa, res pa je , da sem sodeloval pri zametkih Avnoja, srečal sem se s sklepi Jajca, ugotavljali smo, ali se partizani res upirajo... Razpad Jugoslavije je prišel iznenada. To je bilo presenečenje!" Kaj pa pogajanja okrog Trsta ob koncu vojne ? Ali niso Tita takrat zapustili tako Vzhod kot Zahod? "General Aleksander je bil takrat mnenja, da bi moralo biti več pogajanj okrog Trsta. Smatral je, da je bila britanska politika do tržaškega vprašanja zelo nespretna". Franc Krajnc V V naših trgovinah vam • od 15. 12. dalje nudimo 15 odstotni NOVOLETNI POPUST Ob naši, že znani trgovini v Luciji, (nasproti disconta Degro) smo odprli trgovino z otroško konfekcijo. Obiščite nas. ŽELIMO VAM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1996 PRODAJA MODNIH OBLAČIL ‘TJt&d&iatfr fi/XKt SLOVENIJA tel.: 066/72,005 Vsem našim strankam, kupcem, poslovnim partnerjem in prijateljem želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Edini cilj, ki me je pri tem vodil, je bil preprost: če smo že nova občinska oblast, moramo biti seznanjeni s tem, kakšno dediščino smo dobili v roke, kaj imamo, oziroma, ali je sploh še kaj ostalo. Zmotile so me zlasti dolgoročne pogodbe o oddaji zemljišč in objektov v najem, ki jih je izvršni svet sklenil s Hoteli Bernardin, Hoteli Palače, Drogo in drugimi. Kakšno je stališče stranke do vprašanja vračanja hiš optantom? O tem nisem preveč seznanjena. Če pa povem svoje mnenje, vračilo nepremičnin ne bi smelo priti v poštev. Ce že mora priti do kakršnegakoli vračanja, sem za vračilo v obliki denarja. Sicer pa je vprašanje še vedno odprto. Kaj pa vaši načrti v prihodnje? Naloga, da bi se znebili nekakšne eksotičnosti, najbrž ne bo lahka. Drži, ne bo se lahko prebiti na površje. Povedati pa moram, da so vsi naši načrti povezani z našim življenjem in tukajšnjimi prebivalci. Podpiramo vse, kar bi koristilo naši občini: čimprej je potrebno zgraditi garažne hiše, urediti parkiranje, to je trenutno najvažnejše vprašanje. Važno se nam zdi tudi vprašanje pretirane državne centralizacije (zlasti še turističnega in igralniškega denarja). Če so nam vsilili nove oblike in vsebine občin, bi morali vračati tudi več denarja, da se lažje postavimo na noge. Zdaj pa zamižite in našim bralcem izdajte skrito novoletno željo, pričakovanje. Želim, da bi bilo med ljudmi več ljubezni, razuma in poštenja. Ljudje so žal vse bolj nestrpni eden do drugega. Vse ostale želje naj ostanejo skrite, mogoče se bodo zato izpolnile. Pogovarjal seje ANDREJ ŽNIDARČIČ groverslvo dioio., storitveni center koper Pristaniška 27. a tel.: 066 23 076 IZDELAVA VSEH VRST ŠTAMPILJK GRAVERSKE STORITVE Vsem našim strankam, uporabnikom storitev, občankam in občanom, poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem voščimo SREČNO 1996 in se priporočamo GRAVERSTVO KOPER LELA Marinko Babič s.p. Obala 127, Lucija Promet z nepremičninami RENT - A - CAR Organizacijske storitve Vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih Tel.: 066/ 72-516, 72-431, Mobitel: 0609/615-943 KABELSKA TELEVIZIJA V LUCIJI *-iii — . I#T\A/ V Luciji prodamo trisobno stanovanje (68 m2) v tretjem nadstropju. V Luciji prodamo trisobno stanovanje (72 m2) v prvem nadstropju. V Luciji prodamo trisobno stanovanje (83 m2) v prvem nadstropju. v Ankaranu prodamo takoj vseljivo trisobno stanovanje (70 m2) v vrstni hiši. V Kopru na Markovcu prodamo novejše dvosobno stanovanje (57 m2 + balkon) v drugem nadstropju. V Piranu prodamo takoj vseljivo manjše dvosobno stanovanje v izmeri 38 m2. V Žusterni prodamo dvosobno stanovanje (56m2) v prvem nadstropju. PRODAMO HIŠE v Nad Portorožem (Šentjane) prodamo takoj vseljivo hišo v izmeri 150 m2 + 500 m2 funkcionalnega zemljišča. V Piranu prodamo takoj vseljivo hišo v izmeri 120 m2. V Kortah prodamo polovico adaptirane hiše v izmeri 90 m2. V Parecagu prodamo polovico nove hiše 120 m2 + 250 m2 dvorišča. V Spodnjih Škofijah prodamo takoj vseljivo hišo 120 m2 + vrt in garaža. V Šaredu nad Izolo prodamo starejšo adaptirano hišo 210 m2 + vrt + delavnica in dvorišče. Na Belem križu prodamo novo hišo 200 m2 na parceli 1.400 m2. V Dragonji (Sečovlje) prodamo starejšo hišo v izmeri okoli 140 m2 na parceli 760 m2. Na Hrvaškem (15 min. vožnje iz Portoroža) prodamo več takoj vseljivih hiš. V Portorožu prodamo komplet opremljeno restavracijo 250 m2 in 400 m2 terase. V Parecagu prodamo novo hišo 350 m2 na parceli 1.000 m2. OBČINSKI SVET PIRAN ZAOKROŽUJEJO LETOŠNJE DELO Predzadnja letošnja 10, seja občinskega sveta Piran, 14. decembra, je kljub novoletnemu vzdušju pestra in zanimiva Občinski svwet je imel na dnevnem redu spet obilico točk: Potrditev zapisnika 9. seje, poročilo Občinske volilne komisije, poročilo o aktivnostih v zvezi s piransko garažno hišo, poročilo Komisije o pregledu pogodb in zadnjega leta delovanja bivšega Izvršnega sveta skupščine občine Piran, izhodišče proračuna Občine za leto 1996, Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mestna knjižnica Piran, odlok o spremembah in dopolnitvah odoloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni kongresni in promocijski center Avditorij Portorož, sklep o ustanovitvi visoke šole za management v Kopru, odlok o priznanjih Občine Piran, sklep o odplačani dodelitvi funkcionalnih zemljišč, odlok o določitvi krajevnih skupnosti v občini Piran, kadrovska vprašanja, program vodooskrbe za leto 1996, pobude in vprašanja svetnikov. PIRANSKA GARAŽNA HIŠA Ali je predvidena gradnja piranske garažne hiše ob cerkvi Sv. Jurija prehud zalogaj in predraga naložba? Svetniki ne vztrajajo na eni sami lokaciji. Načelnik urada za urrejanje prostora Občine Piran Boris Kočevar in tajnik občinske uprave Sašo Šraml, sta občinskemu svetu piran za sejo, ki je bila v četrtek, 14. decembra, poslala pisno poročilo o poteku izvajanja razpisa za izgradnjo garažne hiše pri cerkvi Sv. Jurija v Piranu. Najprej so zaprosili za različna ustrezna soglasja in skoraj vsa tudi dobili, razen soglasja Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Telekoma. Ker razpisno gradivo za iskanje najboljših ponudnikov - izvajalcev brez pogojev spomeniške službe ni moglo iti v nadaljnjo obdelavo, so urgirali na dostavo pogojev oz. mnenja. Spomeniška služba jih je 2.10.95 obvestila, da se z nameravano lokacijo ne strinja oz. je ta z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine nesprejemljiva. Strokovna služba občine je predlagala dogovor oz. skupni sestanek, na katerem bi razjasnili situacijo. Od spomeniške službe so nato 15.11. pogoje sprejeli in projektno nalogo nekoliko predelali in pripravili za pozivni razpis. Velik poseg pri cerkvi pa, kot kaže, ni tako enostavna zadeva, saj so naleteli še na druge problerme. Pri morebitni gradnji garažne hiše bi morali začasno preseliti doloočeno število stanovalcev in jim ponovno zgraditi hišo po dokončanju garaže. Rezultati pogovorov niso bili preveč spodbudni, saj lahko celo pričakujejo pravnolastniške probleme. Na Uradu za urejanje prostora zato menijo, da bi morda bilo smiselno iskati rešitve lokacije garažne hiše na drugih možnih že predvidenih lokacijah. Ena takšnih je tudi pri bencinski črpalki na vhodu v mesto Piran. Čeprav ni nobenih konkretnih izračunov, se tudi laikom zdi, da bo gradnja garažne hiše pri cerkvi zelo drag poseg, saj je to povezano med drugim tudi s problematiko varovanja morskega obrežja, širitvijo belokriške ceste, preusmeritvijo prometa, rušenjem zasebnih hiš, gradnjo tunela do tega in podobno. Večina preprostih ljudi je mnenja, da bi morali postaviti več manjših garaž, začenši z urejanjem prometa pred vhodom v mesto. ARCHfTECTA d,o.o. / S.r.l. PIRAN, TARTINIJEV TRG 15 TEL.: 066 / 75-594, 75-982, FAX: 74-562 URADNE URE: PONEDELJEK-PETEK 8.00-15.oo SREDA DO 17.oo POSREDOVANJE PRI PRODAJI, NAKUPU, ZAMENJAVI NEPREMIČNIN NA PRIMORSKEM Trije strokovnjaki v našem nepremičninskem oddelku vam zagotavljajo, da bo vaša nepremičnina čimprej našla novega lastnika tudi s pomočjo tedenskega oglaševanja v 8 časopisih v Sloveniji in 3 oglasnih vitrinah v Portorožu, Kopru in Piranu. V računalniški evidenci imamo preko 250 potencialnih kupcev. Trenutno prodajamo preko 50 nepremičnin na območju Primorske. ZATO NE ODLAŠAJTE! Oglasite se pri nas, in z našimi 5-letnimi izkušnjami bomo vašo nepremičnino v vsakem trenutku lahko predstavili potencialnim kupcem. V naši proviziji je vključena celovita storitev pri prodaji: sestava pogodbe, davčno svetovanje, sestava cenitve, oglaševanje, ogledi, fotografije,... OB KONCU LETA ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 1996. OBČINA PIRAN Pripravili izhodišča za proračun občine Piran za leto 1996 Vodja Urada zas finance in družbene dejavnosti Občine Piran Vilma Milunovič je za 10. sejo občinskega sveta (14.12.95) pripravila izhodišča za proračun Občine Piran za leto 1996. Uvodoma ugotavlja, da ob ugodni mednarodni konkunkturi in uravnoteženih makroekonomskih pogojih, v zadnjih dveh letih beležimo nepretrgano gospodarsko rast. V letu 1996 predvidevajo v Sloveniji 5% gospodarsko rast, nadaljnje zniževanje inflkacije, povečanje zaposlenosti za 1% in večje odpiranje tujih trgov ter vključevanje Slovenije v razne mednarodne ekonomske integracije. Občina Piran je po povprečni porabi na prebivalca za tretjino nad republiškim povprečjem javne porabe. Ker pa je država dolžna zagotavljati sredstva do 90% povprečne porabe na prebivalca v R Sloveniji, pomeni, da bo ta del proračunskih sredstev, ki pripada občini, postopoma padal oz. realno nazadoval, vse dokler se občina ne približa 90-odstotnemu povprečju Slovenije. Ta razkorak bo treba kriti s postopnim zniževanjem realne ravni porabe in iskati nove vire prihodkov občine. Zagotovljena poraba občine za leto 1995 znaša 710 milijonov tolarjev, kar naj bi bilo 40.650 tolarjev povprečno na prebivalca. 90% povprečna poraba na prebivalca RS pa znaša 29.698 tolarjev. Proračunsko financiranje je le eden izmed načinov, ni pa edini vir. Zato bo občina v letu 1996 poskušala iskati dodatna povratna in nepovratna sredstva tudi preko kandidiranja na sredstvih javnih fondacij (PHARE, INTERREG, ALPE ADRIA itd.). Občina bo morala bolj izkorstiti svoje razvojne prednosti, zlasti tudi na področju turizma kot ene najpomembnejših dejavnosti. Predpogoj je seveda tudi ustrezno prostorsko načrtovanje in ustrezna politika opremljanja stavbnih zemljišč. Obseg javne porabe naj bi se v letu 1995 povečal, torej le za 5%. Prihodki občine, ki zagotavljajo porabo so dohodnina in davčni prihodki, ki pripadajo občini. Občina bo v letu 1996 predpisala maksimalno višino davka od premoženja (5 krat več kot določa sedanji zakon). Od države bo zahtevala celotno plačano turistično takso in tudi nočitveno takso, ki se odvaja v državni proračun. Na osnovi Zakona o igrah na srečo si mora Občina zagotoviti vrnitev deleža posebnega prometnega davka od igre na srečo, dokler država ne podeli koncesij v igralništvu. To vsekakor predstavlja pomemben vir prihodkov občine. Predvidevajo še prihodke od denarnih kazni, taks, od prodaj stanovanj, prihodke od najemnin, od prodaje občinskega premoženja itd. Prihodke bo občina porabila za delo občinskih organov, za poreblikovanje in volitve v krajevne skupnosti, za družbene dejavnosti, socialne transfeije, dotacije, izobraževanje, otroško varstvo, delno za kultzuro, za dejavnost javnega zavoda Avditorij Portorož, delovanje skupnosti Italijanov, kulturnih društev, športa, socialnega varstva, za razne intervencije v gospodarstvu, promocijo turizma in drugo. (nadaljevanje na naslednji strani) Partnrnž 66320 Portorož, Obala 114, TPC Lucija SREČNO, ZDRAVO in USPEŠNO 1996 066 71 982 - RENT A CAR - prodaja vozil 066 71 981 - moda LILI 066 71 981 - zlatarna Celje 066 71 982 - agencija / Menjalnica 066 70 448 - Vrtnarija Fax.: 066 71 982 MODNO KROJAŠTVO PIRAN Vsem našim strankam, poslovnim partnerjem in občanom želimo vesele Božične praznike in SREČNO NOVO LETO 1996 Kolektiv Modnega krojaštva Pirar Investicijske naloge Prednostno bodo v proračunu za leto 1996 vključene investicije, ki so bile zajete v proračunu za leto 1995 in niso bile realizirane oz. dokončane. Gre za sofinanciranje vodotokov, pridobivanje socialnih in kadrovskih stanovanj, izgradnjo telovadnice za OŠ Sečovlje in dokumentacijo za dozidavo šole, dokumentacijo in pirpravljalna dela za OŠ Vincenzo de Castro Piran in dodelavo informacijskega sistema občine. Nove naloge 1996 Dokončanje projektne dokumentacije za vezni trakt pri OŠ Lucija in za preureditev zbornice in računalniške učilnice ter izvedbo del, fazno sofinanciranje interventnih del na kulturnih domovih v vaseh ob opredelitvi namembnosti, razpis stanovanjskih kreditov za občane, sofinanciranje vodne oskrbe (odplačilo mednarodnega kredita), izdelava projektov za prenovo Tartinijevega gledališča, Palače Travesini, sofinanciranje nakupa kombiniranega vozila za pranje ulic, nujna vzdrževalna dela na občinskih stanovanjih, poslovnih prostorih in javnih zavodih. AVDITORIJ DOŽIVLJA SPREMEMBE Potrebna sta dopolnitev odloka o ustanovitvi javnega zavoda in finančna pomoč ustanovitelja za saniranje grozeče nekajmilijonske izgube. Za portoroški Avditorij, ki si je že pred leti nadel široko zastavljeno in za promocijo turizma obvezujoče ime; Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož, velja, da je dolga leta, vse dokler ga ni vzela pod okrilje občina, živel pod "finančnim varstvom" portoroške igralnice. Zlasti, ko so na Bernardinu ustanovili konkurenčni Kongresni center Bernardin, si je majhna, sicer zelo delavna ekipa Avditorija začela postavljati vprašanja, kako naprej? Ob vsem blišču letošnjih prireditev in predstav, jim grozi izguba. Kaj bo torej Avditorij počenjal in s čim se bo ukvaijal? Lahko bi celo poleg kinopredstav in šolskih prireditev ter tu in tam kakšnega kongresa (kar nekaj jim jih je že speljal Bernardin) postal v okviru nove organiziranosti turizma na lokalni ravni tudi promocijsko središče turistične občine. Župan občine Piran je v začetku decembra določil besedilo predloga Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož in gradivo predložil občinskemu svetu v sprejem. Tako kot mnogi javni zavodi tudi Avditorij vneto čaka na Nacionalni kulturni program, ki še vedno ni sprejet. Bistvo tega programa je predvsem v tem, kakšne naloge naj prevzame oz. onudi Avditorij in ali bo za te programe tudi kaj dobil? Osnovno vprašanje, ki je sicer že sedaj jasno, kdo bo kril morebitno izgubo, saj Avditorij, kot kaže, ni čisto komercialna organizacija. V občini so se odločili že na decembrski seji Občinskega sveta predlagati sprejem dopolnil odloka iz leta 1992. Pravna podlaga za to sta Zakon o zavodih in Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture ter Zakon o lokalni samoupravi. Ne gre le za kozmetične popravke, temveč za vsebino. Premoženje javnega zavoda je last ustanovitelja, torej občine Piran. Prostore Avditorija pa naj bi izkoriščali kar se da racionalno, tudi tržno! V prehodnih določbah odloka so navedeni tudi roki za konstituiranje organov zavoda (Uprava, Svet zavoda. Strokovni svet). Mandat sedanje direktorice traja do izteka dobe, za katero je bila imenovana in se lahko seveda ponovno prijavi. Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj. Svet zavoda šteje 9 članov. Trije predstasvniki zavoda, ki jih s tajnim glasovanjem izvolijo delavci Avditorija in trije predstavniki uporabnikov oz. zainteresirane javnosti, ki jih na predlog zavoda imenuje občinski svet. HOTELI PALAČE BI RADI DEL PORTOROŠKE PLAZE Družba Hoteli Palače Portorož je 26. oktobra 95 naslovila na piranski Občinski svet vlogo za dodelitev koncesije ali delno uporabo porotorške plaže, ki jo ima v upravljanju J.P.OKOLJE. Prosijo za dodelitev 1000 m2 zemljišča, ki v naravi predstavlja zahodni del glavne portoroške plaže. V dopisu navajajo, da bi s pridobitvijo tega dela plaže spremenili osnovno ponudbo kompleksa restavracije Ljubljana in Pivnice ter objekta Tivoli. Iz čiste gostinske dejavnosti, ki je danes v tem prostoru (zlasti poleti) sporna, bi tam postal kopališko zabavni del za goste Hotelov Palače in bodočega prenovljenega hotela Palače Imperial. Če smo dobro razumeli njihov dopis občinskemu svetu, bi na tem prostoru zgradili manjši bazen in ploščad za sončenje. Ne vemo, ali nameravajo sporni objekt (Pivnico), ki zastira poghled na moije, tudi porušiti? Omenjajo le, da bi se radi izognili "objestnemu" nekontroliranemu mladinskemu turizmu. O vlogi Hotelov Palače je razpravljal tudi Nadzorni svet J.P. OKOLJE Piran in ugotovil, daje javno podjetje OKOLJE nedvomno dokazalo, daje dovolj skrben gospodar ter da bi bilo kakršnokoli oddajanje plaže, bodisi s koncesijo ali oddajanjem pravice rabe, nesmotrno in škodljivo. Zazidalni načrt Vojkov dom - Obala podrobneje določa ureditev osrenje portoroške plaže, izgradnjo bazenskega kompleksa ter spremljajoče funkcionalne objekte. Na obravnavanem delu plaže, za katerega Hoteli Palače predlagajo dodelitev, je po načrtu predvidena izgradnja bazena. Z dogradnjo predvidene plažne infrastrukture bo dodatno obogaten program nudenja tovrstnih storitev in velik prispevek kakovostnejšemu razvoju turizma v piranski občini. Okolje nenazadnje že 7 let zapored dobiva priznanjazar najbolje urejeno obmorsko kopališče v Sloveniji. Kot navajajo, dosedanje poslovanje Hotelov Palače ne daje nikakršne garancije, da bi s pridobitvijo tega dela plaže prispevali k izboljšanju turistične ponudbe. Zapletlo bi se tudi pri uresničevanju nadaljnje izgradnje infrastrukturnih objektov, saj bi preprosto zmanjkalo zemljišča. Občinskemu svetu Piran predlagajo, da vlogi Hotelov Palače ne ugodi. Osrednja portoroška plaža naj bi torej tudi v bodoče imela enega gospodarja in enotne cene storitev, da ne bo prihajalo do neljubih dogodkov, ko so različni ponudniki na plaži za iste storitve (ležalni stol) zaračunavali različne cene. Hoteli Palače naj bi tako za svoje goste še naprej morali plačevati vstopnino na plažo, kar vkalkulirajo v ceno storitev. PIRAN: DOLOČILI OBMOČJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Občinski svet Občine Piran je na svoji 10. seji, 14.2.1995 sprejel Odlok o določitvi območij Krajevnih skupnosti v občini Piran. V piranski občini je osem krajevnih skupnosti: KS Piran, KS Portorož, KS Lucija, KS Strunjan, KS Sečovlje, KS Sveti Peter, KS Padna in KS Nova vas. Območje posamezne krajevne skupnosti je določeno na podlagi naselij in prostorskih okolišev kot najmanjše prostorske enote. Atilio Radojkovič meni, da je v občinskem odloku določanje območij KS s pomočjo prostorskih okolišev bolj primeren način kot opisni (po parcelah). Opisni način lahko uporabijo KS za določanje njihovih območij v svojih aktih. Vsebina odloka je usklajena z Geodetsko upravo RS. Potek mej krajevnih skupnosti je prikazan v osnovnem kartografskem prikazu ROTE v merilu 1:50000, ki ga vodi Območna geodetska uprava Koper. 11. člen odloka določa, da se lahko del krajevne skupnosti izloči iz KS ali priključi k drugi. KS se lahko deli tudi na dve ali več KS, dve ali več KS se lahko združi. Ta odlok ne govori o volitvah v KS. PRIZNANJA ZASLUŽNIM Občinski svet občine Piran je dobil na mizo nov Odlok o priznanjih Občine Piran Obrazlčožitev odloka o priznanjih občine Piran je pripravil Urad župana oz. načelnik tega urada Atilio Radojkovič. Občina Piran podeljuje priznanja zaslužnim občanom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam, za njihove dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja, utijevanja miru in drugih področjih človekove ustvarjalnosti. Priznanja lahko podeli tudi drugim državljanom RS in tujim državljanom. Tretji člen odloka določa tri vrste občinskih priznaj: Zlati grb Občine Piran (podeljuje jo Občinski svet), Plaketa Občine Piran (podeljujejo župan) in Mala plaketa občine, ki jo prav tako podeljuje župan. Pobude za podelitev priznanja lahko podajo fizične osebe in pravne osebe Komisiji Občinskega sveta Občine Piran za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in sicer za Nagrado Občine Piran, županu pa za Plaketo Občine Piran in Malo plaketo Občine Piran. Pričakovati je, da bo Občinski svet Odlok o priznanjih Občine Piran sprejel na svoji 10. redni seji, 14. decembra, o čemer bomo še poročali. KAKO INFORMIRATI? Občina Piran že nekaj časa objavlja uradne listine v Uradnem listu R Slovenije. V zadnjem času pa nekateri ugotavljajo, da velika večina občanov in organizacij ne bere uradnega lista. Tako te objave, ki so sicer formalno v redu, žel ne zagotavljajo večje informiranosti občank in občanov, s čimer ne morejo biti povsem zadovoljni. Zato je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskemu svetu Piran predlagala v razpravo in sprejem amandma k predlogu Odloka o priznanjih Občine Piran. Ta predlaga, da se v 10. členu predloga odloka o priznanjih Občine Piran za 1. odstavkom doda besedilo: "Zbiranje ponudb za dodelitev Nagrade Občine Piran, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavi na ustrezen način v javnih glasilih". Piranski občinski svet se je namreč s statutarnim sklepom, da bo vse uradne objave objavljal izključno v Uradnem listu, nekoliko zablokiral, kar bodo verjetno postopoma odpravili. Seveda je pri tem pomembna tudi cena objav v časopisih, kar je Občinski svet pripeljalo do omenjenega sklepa. Nekatere ponudbe o drugačni zasnovi informiranja so že obravnavali. KNJIŽNICA PIRAN - JAVNI ZAVOD Urad za finance in družbene dejavnosti občine Piran predlagal Občinskemu svetu sprejem odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestna knjižnica Piran Knjižnica v Piranu je bila ustanovljena leta 1956, torej pred 39 leti, z Odločbo o ustanovitvi Ljudske knjižnice Piran. Odločbo je izdal takratni Občinski ljudski odbor. Ker še vedno ni sprejet Zakon o kulturi, so se v Piranu odločili predlagati ustanovitev javnega zavoda, ki ima sedež na Tartinijevem trgu 1. Hkrati pa tudi za sprmembo imena knjižnmice. Organi zavoda bodo Uprava, Svet zavoda in Strokovni svet. Mandat direktorja traja 5 let. Svet zavoda bo imel 6 članov in sicer 2 predstavnika ustanovitelja, katerega imenuje Občinski svet, 2 predstavnika delavcev Zavoda in 2 predstavnika uporabnikov, od katerega je eden predstavnik Italijanske narodne skupnosti. Spremembo imena knjižnice je predlagala ravnateljica Oriana Košuta Krmac. Sicer pa ima mestna knjižnica Piran, ki prihodnje leto beleži 40- letnico ustanovitve, po arhivskih dokumentih precej daljše poslanstvo. Njeni začetki segajo v 17. stoletje! Danes se bogata knjižnica ubada polegh ostalega tudi s premajhnim prostorom. Dali so tudi pobudo, da bi ustanovili ssvojo podružnico v Luciji, kjer take ustanove kljub velikemu številu krajanov, nimajo. AERODROM SEČOVLJE IMA NADZORNI SVET Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu Piran, njen predsednik je mag. Josip Rugelj, je predlagala temu organu, naj za mandatno dobo 4 let imenuje nadzorni svet javnega letališkega podjetja Aerodrom d.o.o. Portorož dr. Božidarja Oparo, Rada Bedeneta, Ivana Čeliga, Marka Zormana, peti član nadzornega sveta pa naj bi bil župan ali podžupan. KOMISIJA ZA ODDAJANJE PROSTOROV Občinski svet Piran je imenoval Komisijo za oddajanje poslovnih prostorov v lasti občine Piran v najem. Predlagani člani komisije so: Jakob Cemažar in dr. Božidar Opara iz Portoroža ter bruno Čendak iz Pirana. NOVE MOČI V ODBORU ZA TURIZEM Odbor za turizem, ki deluje pri Občinskem svetu Piran, bo po nekaj zadnjih kritikah o nedelovanju doživel kadrovsko dopolnitev. Občinski svet je razrešil dva člana in sicer Ivana Celiga (na lastno zahtevo) in Matjaža Žnidaršiča iz Bernardina s funkcije Predsednika odbora. Novi predlagani člani odbora za turizem pri Občinskem svetu Piran so: Alberto Pucer iz Padne, Jana Tolja iz Pirana, Majda Del Giusto iz Pirana, Dimitrij Živec iz Portoroža Andreja Humar - Fatorič iz Portoroža in Nada Kozina iz Portoroža. IZOLA - KMALU 1. SEJA NOVEGA SVETA ZAVODA Iz Pirana namesto dr. Borisa Filija mag. Franci Henigman Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala Občinskemu svetu Piran, da naj razreši dr. Borisa Filija kot predstavnika občine Piran za člana sveta Splošne bolnišnice Izola in na to mesto imenuje magistra Francija Henigmana iz Portoroža. Prva seja novega sveta zavoda Splošne bolnišnice Izole bo sklicana takoj po volitvah predstavnikov delavcev bolnišnice v Svet zavoda. SEČOVLJE: GRADBENEGA ODBORA NE BODO ŠIRILI? Ravnateljica piranske osnovne šole z italijanskim učnim jezikom Vincenzo de Castro Marisa Rogi), je oktobra letos zaprosila piranskega župana, da naj jo občinski svet vključi v gradbeni odbor za izgradnjo telovadnice v Sečovljah. Meni, daje to v interesu njihove šole. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa je Občinskemu svetu Piran predlagala, da ni potrebe po spreminjanju in razširitvi gradbenegaodbora. O poteku del bodo ravnateljico sproti obveščali. Potem kot je na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Piran z dne 9.11.95 prenehal NADA KOZINA IZ PORTOROŽA OBČINSKEGA SVETA podlagi --------an z dn_____ mandat svetniku Matjažu Žnidaršiču (Lista za turizem) in sicer zaradi nepreklicnega odstopa, se je na tej listi sprostilo mesto za člana občinskega sveta za preostanek mandatne dobe. Dušan Puh, predsednik občinske volilne komisije je 30. novembra letos poslal Občinskemu svetu Piran ugotovitveni sklep, damandat člana sveta Občine Piran za preostanek mandatne dobe preide na kandidatko z liste za turizem pod zaporedno številko 3. To je Nada Kozina iz Portoroža, po poklicu diplomirana ekonomistka, trenutno zaposlena v portoroškem Avditoriju kot planer - analitik - organizator. Že na prvi seji se je vključila \ .azpravo s pripombo, da Avditorij potrebuj e za svoj program 50 milijonov SIT, sicer bo njegov program in obstoj pod vprašajem. NOVA CLANICA PIRANSKEGA SVETNIK STEFANO LUŠA SI JE PREMISLIL Zadnjič smo poročali, da se je število občinskih svetnikov v Piranu zmanjšalo za dva člana. Nepreklicno sta namreč odstopila Matjaž Žnidaršič in Stefano Luša. Slednji si je premislil in preklical svoj odstop, ko so ga iz občinske uprave obvestili, da bodo morali izpeljati nove nadomestne volitve, kar bi predstavljalo dodatno obremenitev za občinsko blagajno. Mladi svetnik Stefano Luša se večkrat oglasi na seji sveta in daje konstruktivne predloge. O vzrokih za njegov sedaj že preklicani odstop se ni izjasnil. Športni UTRIP ODBOJKA PIRANČANKE NAVDUŠUJEJO Piranske odbojkarice so po 10. krogih prvenstva v tretji slovenski ligi na čelu lestvice. Devetkrat so zmagale in le enkrat (nesrečno) izgubile. Razlog za kratek pogovor z Bogdanom Pajkom, vodjo odbojkarske sekcije pri športnem društvu Piran. - V tretji ligi nastopate četrto sezono in uvrstitev vsakič popravite za kakšno mesto. Trenutno ste v vodstvu in kaže, da vas nič ; ne more zaustaviti na poti v drugo ligo. Hkrati pa je vse tako zelo podobno lanskemu prvenstvu, ko ste bili dolgo v vodstvu, pa se je na koncu zalomilo. - Lani se je ve zarotilo proti nam. Po "zaslugi" sodnikov smo izgubili pomembno srečanje na Bledu, vendar poraz sam posebej še ne bi bil nič hudega. Zaradi domnevnih rumenih kartonov, ki so nam jih sodniki na blejski tekmi delili kot za stavo, in za katere še vedeli nismo, smo za zeleno mizo izgubili še srečanje z Bohinjem. Usoden pa je vendarle bil poraz s Cimosom II na domačem terenu; tu ni bilo pomoči, saj je bilo pol ekipe poškodovane. Za višek "zarote" pa nam jo je, potem, ko se je Nova Gorica odpovedala kvalifikacijam za 2. ligo, do katerih je bila kot drugouvrščena ekipa upravičena, zagodla še odbojkarska zveza. Kot ekipo, uvrščeno takoj zaGoričani, nas ni povabila na kvalifikacije za drugo ligo z moštvi iz druge in tretje lige - vzhod. - Rane so zdaj bržkone zaceljene, dekleta igrajo izvrstno, priznati pa si moramo, da tesen poraz z Bohinjem v 9. krogu na "nekaj" spominja. - S prihodom novega treneija, Milovana Buliča iz Nove Gorice, sem se razbremenil trenerske dolžniosti in se lažje posvečam organizaciji. Večja sproščenost se čuti tudi v ekipi. Dekleta so vseh osem tekem na začetku prvenstva dobila s 3-0 v 9. krogu pa je prišel slab trenutek in poraz z Bohinjem s 3-2. Kajpak ni brez pomena dejstvo, da smo nastopili brez štirih igralk prvega moštva. Kako bo v nadaljevanju ne morem napovedovati, poudariti pa moram, da se jenekaj ekip skoraj za bati. - Za odbojko vlada precejšnje zanimanje in se za prihodnost športa - glede na to, da tudi fantje Volley cluba Portorož v drugi ligi še kar uspešno "pretepajo žogo" - v piranski občini očitno ne gre bati. Drži, za odbojko - žensko v našem klubu in moško v VK Portoro} - je izjemno zanimanje. Če povem za nas, prvo moštvo ŠD Piran sestavljajo dekleta stara med 15. in 22. letom, premoremo pa tudi več mlajših selekcij: punce od 2. do 4. razreda uvajamo v odbojko skozi igro in telovadbo, dekleta iz 5. in 6. razredov gojijo priljubljeno mini odbojko (op.p.: pravo MILAN MORGAN: "PRVENSTVO NI MOJE, AMPAK NAŠE!" PRIPRAVE NA "EPOP 97" STEKLE Kljub temu, da je do evropskega prvenstva v jadralnem razredu optimist razmeroma daleč, potekalo bo od 5. do 13. julija 1997 na regatnih poljih v Piranskem zalivu - organizatorja sta jadralna sekcija ŠD Piran in Jahtni klub Portorož - priprave že jemljejo zalet. Organizacijski odbor, predseduje mu Milan Morgan, se je od oktobra sem že večkrat sestal in začrtal izhodišča delovanja. Čeprav je v številnih delovnih in častnih odborih okrog 60 ljudi, bo za slehernega dovolj dela. Pri vsem je kajpada najbolj zanimiva finančnaplat projekta. Po prvih ocenah naj bi EPOP 97 stal 300.000 nemških mark. Približno polovico naj bi pokrili s prijavninami udeležencev, preostalo polovico pa pričakujejo od pokroviteljev. "Težko si je predstavljati, kaj pomeni za našo občino organizacija EPOP 97, in to v športnem, kulturnem in poslovnem smislu. Prepričuje šele podatek, da bo v hotelih piranske občine deset dni prebivalo več kot 500 udeležencev in njihovih spremljevalcev. Kolikšno zanimanje že zdaj vlada za šampionat, pove tudi povpraševanje po udeležbi na DP prihodnjeleto v naši organizaciji, ki bo nekakšna predpremiera EPOP 97, za DP se zanimajo zlasti tujci. Pričakujemo sodelovanje in podporo vseh dejavnikov v občini, zlasti še portoroških hotelirjev, zasebnih gostincev in trgovcev. To prvenstvo namreč ni moje, kot mislijo mnogi, ampak naše!" pripoveduje Morgan. Brez vsakega dvoma bo EPOP 97 ena največjih športnih prireditev na Obali v tem desetletju. Napak bi bilo, če priložnosti ne bi izrabili za širšo predstavitev Slovenije, veliko pa bi lahko storili tudi za samo jadranje. Neprecenljivo vlogo imajo pri tem občila. Morgan nosi v sebi veliko dobrih zamisli za popestritev prireditve. Ena je, da bi posamezne regate snemali in jih prenašali na velikem platnu v šotoru na obali. (Andrej Žnidarčič) Ureja Andrej Žnidarčič ROKOMETAŠICE V POLFINALU SLOVENSKEGA POKALA Igralke piranskega M-Degrojaso dosegle največji uspeh v svojem "drugem živlenju". S četrtfinalnima zmagama nad ajdovskim Mlinotestom (26-24 in 22-19) so se uvrstile v polfinale slovenskega ženskega rokometnega pokala. V letošnjem prvenstvu so enkrat resda že ugnale izkušene Ajdovke, in to v gosteh, vendar seje zmaga zdela kot velika senzacija. Zato so bili prav redki tisti, ki so veijeli v podvig še v pokalnem tekmovanju. Toda vse boljše moštvo Pirančank je z odličnima predstavama znova "vžgalo". Obe tekmi sta bili trdi, če se izrazimo blago. Ajdovke se kajpak niso mogle sprijazniti s porazi proti ekipi, ki so jo v preteklih sezonah razmeroma lahko premagovale. Zlasti na povratni tekmi v lucijski dvorani so približno 300 gledalcem poleg rokometnega znanja predstavile paleto skrivnosti nešportnega obnašanja. K sreči so bile varovanke treneija Aleša Filipčiča v ključnih trenutkih dovolj zbrane in srečanje sklenile v svoj prid. Piranske strelke: prva tekma: Škof 7, Kondžič 6, Batistič, Nižetič in Žugelj po 4, Juraga 1; druga tekma: Kondžič 7, Nižetič 5, Škof 4, Žugelj 3, Batistič 2 in Juraga 1. Doslej so bili odigrani trije četrtfinalni obračuni, poleg Pirančank so polfinalistke še rokometašice ljubljanskega Krima Electe, ki so ugnale škofijsko Burjo in moštvo Robit Olimpije, ki je bilo precej boljše od Kočevja. Četrta tekma. Branik Maribor - Žalec, bo kasneje. In še to: Prvenstvo 1. SRL se bo nadaljevalo 20. januarja; Pirančanke - doslej so zbrale 10 točk in delijo peto mesto z Mlinotestom - bodo uvodno spomladansko tekmo odigrale doma - v goste prihaja Žalec. NOVOST NAD NOVOSTMI: ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA Po vzoru Američanov (le koga drugega) je pri nas padla na plodna tla zamisel o šolski košarkarski ligi (ŠKL), v kateri tekmujejo reprezentance osnovnih in srednjih šol. Gre namreč za tako imenovano interdisciplinarno zadevo, v kateri je košarka le ena od dejavnosti. Tako otroci sami prirejajo tekme, vodijo zapisnike, kasneje bodo tekme celo sodili, oblikovale se bodo skupine navijačic in plesne skupine, pomemben delež "posla" pa bo padel na ramena mladih fotografov, novinarjev, računalničarjev in še koga. V osnovnošolskih pdročnih ligah trenutno nastopa 85 moštev. V obalno- kraški ligi tudi OŠ Lucija, ki je prvi dve tekmi zmagala, tretjo, proti Sežani, pa izgubila (93-85). Posebnost tekmovanja je v tem, da se na isti tekmi med seboj pomerita tako moštvi deklet kot fantov, končni rezultat pa daje skupni seštevek vseh košev. Tokratni poraz lucijskih šolarjev gre na rovaš deklet, ki so proti Sežančankam izgubile s precejšnjo razliko. ŠPORTNA ZVEZA PONOVNO V PIRANU Športna zveza Piran, ali bolje njena strokovna služba, se je nedavno iz lucijske športne dvorane preselila v Piran, in sicer v prostore novoustanovljenega Športnega centra Piran na Tartinijevem trgu 10 (isto posloplje kot komunalna inšpekcija in Projektiva inženiring - vhod iz Rozmanove ulice). To je po prostorih v Levstikovi ulici v Piranu, na piranskem stadionu in v lucijski dvorani že četrti dom Športne zveze v nekaj letih. Nova telefonska številka je 746-829. KARATE Karate klub Piran, ki ga že vrsto let uspešno vodita Milenko Railič in Mladen Trkulja, ima od nedavnega treninge tudi v lucijski športni dvorani. Vsi, ki jim je veščina všeč, se lahko v klub vpišejo ob torkih in četrtkih od 15.30 ure dalje. Seveda ljubitelji karateja iz Pirana ne bodo prav nič prikrajšani. Še naprej jim bo vsako sredo in četrtek od 17. ure dalje na voljo telovadnica na piranskem stadionmu. Karate klub Piran ima blizu 60 članov. KATERI ŠPORTNIKI SE NAM ZDIJO NAJBOLJŠI? Še tretjič objavljamo glasovnico za izbor Utripovioh športnikov piranske občine v letu 1995. S tem se je za nas sklenil prvi del naloge, kar pomeni predvsem, da ste zdaj, dragi bralci, na vrsti vi. Pričakujemo, da boste z ovojnicami z glasovnicami napolnili naš poštni nabiralnik. Poudarimo, da bodo veljavne le tiste glasovnice, ki bodo na naš naslov prispele do 10. januarja prihodnje leto. Razglasitev rezultatov bo v januarski številki Primorskega utripa. Da bi glasovalcem nekoliko olajšali delo, naštejmo letošnje Utripove športnike meseca. Ti so: strelka Renata Oražem, plavalec Tomaž Slapernik, malonogometna ekipa OŠ Lucija, Rokometni klub M-Degro Piran, tenisač Andrej Bizjak, jadralec Marko Morgan, kartistka Nina Jerančič, jadralec Dušan Puh in športna ribiča Simon Oblak in Uroš Kenda; športnika meseca decembra nismo izbrali. Priporočmo, da na glasovnicah izpolnite vseh sedem rubrik, ljubiteljem športa, ki jih v naši občini seveda ne manjka, najbrž ne bo težko izbrati pravih imen. Glasovnice pošljite na naslov: Primorski utrip, Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož, z obveznim pripisom Športnik Pirana 95! GLASOVNICA IZBIRAMO ŠPORTNIKE PIRANA '95 Glasujem za:---------------------------------_______ Najboljšo športnico:_________________________________ Najboljšega športnika:__________________________________ Najboljšo športno ekipo: _______________________________ Najboljšo mlado športnico:______________________________ Najboljšega mladega športnika:__________________________ Najboljšo mlado ekipo:__________________________________ Zaslužnega športnega delavca:___________________________ (op. starost mladih športnikov v kategorijah mladih načeloma naj ne presega 18. let) "Potetmos <}6(Uonon\{ke i}OfUič&mKkt[toiki ^en« Vsem našim gostom, obiskovalcem in prijateljem voščimo SREČNO 1996 Dobrodošli v Piranu in v kavarni Galerija Tartini kjer se boste zagotovo zadržali ob dobri kavici, ponudili pa Vam bomo tudi sveže domače sladice: tiramisu, sadno torto, lastne pripravljene sladolede. Kolektiv kavarne se priporoča in Vas vabi na obisk. Vesele praznike in srečno novo leto Vam želimo ter Vas vabimo, da tudi v prihodnje ostanete naši zvesti kupci. Kolektiv marketa Minicoop Bernardin Restavracija ZLATO SIDRO Portorož Vsem gostom se zahvaljujemo za letošnji obisk v naši restavraciji in Vam želimo vesel Božič in srečno 1996. RESTAVRACIJA P) e il -s Vabimo Vas, da preživite novoletne praznike v restavraciji Zlato sidro Portorož, Obala 55., kjer Vam bomo ponudili odlične jedi in izbrana vina. Posebej izbrani silvestrski menu: L ribje ali mesne SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVO, ko se boste lahko zabavali ob glasbi. Pokličite nas na telefon 066 73 894 Radi Vam bomo rezervirali ustrezen kotiček v naši lepi restavraciji Zlato sidro. M P 0 RIO RO 2 do.o./ltd/ Turistično posredovanje Tourist agency ESELE PRAZNIKE in SIMO r " . . . * r VISOKO PRIZNANJE TZS PORTOROŽU Presenečenje in zadovoljstvo Le redki so pričakovali, da bo Portorož, po vsem tem, kar se je tukaj dogajalo, v letošnji turistično in ekološko naravnani tradicionalni akciji TZS Moja dežela - lepa, urejena in čista, osvojil laskavo priznanje - 1. mesto v kategoriji izrazito turistični kraji Slovenije. Skorajda ni bilo kraja v Sloveniji, ki se ob letošnjem ekološkem letu, nebi potegoval zalovorike. V piranski občini si je komisija TZS ogledala Portorož, Lucijo, Izolo, zdravilišče in kraj Strunjan. Na svečani podelitvi priznanj, ki je bila v petek, 24. novembra 95 v portoroškem Avditoriju, sta priznanje prevzela Andreja Humar-Fatorič, predsednica Turističnega društva Portorož in Dušan Puh, predsednik skupščina KS Portorož. Očitno, da nekateri od zunaj o Portorožu mislijo drugače kot domačini. HOTELI PALAČE PORTOROŽ PRED NOVO NALOŽBO Med obstoječimi Termami in Grand hotelom Palače nameravajo zgraditi nou,sodoben bazenski kompleks za 1000 kopalcev. Otvoritev bo še pred glavno turistično sezono 1996? Stagnacija poslovanja tega osrednjega portoroškega gostinsko - turističnega podjetja narekuje iskanje novih možnosti, da bi lahko bolje izkoristili obstoječe nastanitvene zmogljivosti. Nekdanja družba, ki je imela v lasti (stari) Palače Hotel sredi portoroškega parka, je temu hotelu nadela ime Kurhotel (zdraviliški hotle). Tudi pozneje so Hoteli Palače usmerjali svojo ponudbo v to smer. Že dve desetletji imajo status zdravilišča, vendar so terme kljub temu ostale dokaj neznane, z veliko preskromnim iztržkom. Očitno niso prinesle tega, kar so si načrtovalci želeli in niso postale najpomembnejši dejavnik polnjenja nastanitvenih zmogljivosti. Še zlasti je ta problem pereč v mrtvi sezoni, ko tako ali tako za portoroške gostince ni pravega dela. V okviru obstoječih gabaritov med obstoječimi Termami in Grand hotelom Palače nameravajo postaviti sodoben bazenski kompleks, ki bo lahko dnevno sprejel okoli 1000 kopalcev. Ponudbo bi oplemenitili na kar 3.460 m2 notranje in 920 m2 zunanje površine, kjer nameravajo postaviti servisne prostore, poleg obstoječega bazena (570 m2) še nov bazen (860 m2), savne, restavracijo, galerijo nad bazenom, solarij, teraso za sončenje in podobno. Naložba naj bi jih veljala 4,5 milijona mark. (FK) COMMERCE Trgovina in grafične storitve BIRO COMMERCE d.o.o. 11 - --------rtorož - Tel.& fax: 066/ 76'072 Obiščite nas, ali nas pokličite po telefonu: 066/ 76'072 BIRO COMMERCE d.o.o. MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovlč Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211 STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA RENAULT V LUCIJI Merkator - Trgoavto iz Kopra te dni odpira v Luciji, Liminjanska 111. (pri diskontu Petra) sodoben prodajno servisni center RENAULT kjer bod prodajali vozila ter hkrati opravljali tudi servisno dejavnost. Vodja prodajno servisnega centra RENAULT Lucija je Valter Zlatic (tel.: 066 71 023). Avtosalon sicer že deluje, sicer pa bo uradna otvoritev 22. decembra. Občni zbor izolskega Kinološkega društva V četrtek, 21. Decembra ob 18.00 uri, se bodo v prostorih izolskega gostinskega šolskega centra ( Hotel Riviera) srečali na svojem občnem zboru člani tukajšnjega kinološkega društa. Ljubitelji psov so si za leto 1996 zastavili kar nekaj nalog o katerih bo tekla beseda na občnem zboru. Med najpomembnejše naloge so si zastavili ureditev lastnega vežbališča za pse, precej pa jim je do tega, da bi njihovi štirinožni ljubljenci na tekmovanjih dosegli čim boljše rezultate. Spoštovani bralci! Dve leti druženja sta že za nami in spet si bomo nazdravili. Malo za nazaj, še več pa za naprej, za dobro leto miru v svetu, pameti v glavah in dobrih misli v srcih. Želimo Vam vse najboljše in da bi ostali naši zvesti bralci, prijatelji in sodelavci. Uredništvo Marinko Babič s.p. Obala 127., Luci a tel. 066 72 516, 72 431, mobite .: 0609 615 943 PROMET Z NEPREMIČNINAMI RENT - A - CAR ORGANIZACIJSKE STORITVE VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTIH Vsem občanom, znancem, sodelavcem in strankam želimo vse najboljše v letu 1996 SVETOVANJE IN POSREDOVANJE l-IDATA d.o.o. Seča 194 a - Lucija, 66320 Portorož Tel.: 066/70-623, 70-624 M.tel.: 0609 / 631488, Fax.: 066 / 71-295 Prihranite si čas. Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila. Vtem ih, kupcem it\ pH>da(atccm tet ptijateliem telimo n tsttito 1996 * J' GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE D.0.0. PORTOROŽ UKMARJEVA 18., 66320 PORTOROŽ TEL./FAX.: 066/70-916 KEKLAMIRANJE NA SVETLOBNEM DISPLATO POSREDOVANJE PRI PRODAJI RAZEN NEPREMIČNIN GNOMA PORTOROŽ Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva tVa ■ ■ • t| primorski uipp Ustanovitelj in izdajatelj: mmmm Tržno Komuniciran|e m informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax.: 066/70-185 Opr. prigl.it. 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostava Piran / Franc Krajnc s.p. ZR it.: 51400-620-63-051202111-6502/85 SB Koper Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož, Tel./Fax.: 066/70-185 Časi asopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano lusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli Elektronska obdelava in prelom: GRAFFIT Line Izola d.o.o. Tisk: Tiskarna Vek Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 70 SIT Po mnenju Urada za informiranje it. 4/3 - 12-889/93 - 23/288 je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife it. 3 tarife proetnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.