Italijansko bojišče Italijani veliko govorijo o novi olenzivi V goče je že, dia se odločijo za eno ofenzfyo še \ ve* lik.o splošuo spomladno ofenzivo, za katero *f paipravlja ves Befverosporazum; kajti dne 1. mvr¦¦-¦>¦, m otvori zopet italijaiiski1 državni zbor in ob ttm 6asu je trebfa, bojev, da se poslainci zaz"ibljejo v upaii.'e na okorajgnjo zmago. Za deceinbersko državnozbt.rgka zborovanje je bot«l Kadorna priboriti Gorico. Bpodletelo mu je. Sedaj ie previdnej&i in ne pove, kaj bo cilj njegove ofenzive. Na Primorsjceni je nastopilo dne 9. t. m. ;užno vreme, takiozvani široko. Mrzel dež pada, zrav«n p» vedno veter. Navadno traja v teh krajih široko skozi tri tedne. V tem 6asu ob soški fronti med Plavami in Tržičem ni pri&akovati večjili dogodkov. Kadorna bi torej s svojo ofenzivo Šele zadnje rtni m©8K ca lebruarja pričel, ako si sploh še ne premisl' Siroko je tudi za. naše vojaštvo neljab i» Strelski jarki in kHtja so neprestano mokra. V .">*:¦-* je mrzlo. Kuriii se po dnevu ne sme, ker se z dimom izdajo kritja. Kjer se dobi os-dje, je sicor boljše, toda nrokrota se ne da rzsušiti. Zraven gre široko budn nu živce in stori Hloveka nemirnega.. Naš položaj pa je vendar toliko boljši. ker smo tviečinoma na pečinali. Italiiane ne obiskuLe samomraz in dež. ampnk tudi vorta se zbira v njihovih iarkih. Napad našifa zrakoplovcev na italijanska me^a. V pondeljek, dne 14. febr., ,je 11 naših zrakoplovov metalo bombe na gornjeitalvaivska mesta Mil»m, Monza, Greeo, Turro Milanese, Treviglio, Bergamo, Bresem in Schio. Nad Milanom so zrakoplovi zjutraj ob 9. uri krožili cele pol ure, dasiravno so jib <>d vseh stnmi silovito obstreljevali. Sovražni zrakoplovi so skuSaLi v zračnejn boju naše napasti, a so bili pregnaJii. V Milanu so napravile bornbe ogromno škodo. Velik del mesta ob kolodvoru jo poruSen. Na tovornern kolodvoru so bombe vse nm-'ive grozno opustoSile. Po dosedanjili poročilih y '.>itih samo v Milanu 12, raiijenih pa najrl 100 os^b. '. >di v drugih mfistih je škoda in število žrtev preeej ..eliko. Av.strijski zrakoi Jovci so isti dan popoldne ob 4. uri že znpet pripluli nad Milan in z uspehom metali. bombe. Po 68 lotih je od časa. ko so Radockijove eete nx3tale bombe na Milan, zopet priletela prva avstriiska. bomba na to mesto. Zračni napad na italijansko obal. Dne 12. febr. so napadH avstrijski zrakoplovi na treb mestih italijanskfi izliodno morsko obal. V mesin Ra>veni (všlnie Pole) so poruSili dve skladišči na kolodvoru, tnido poSkodovali kolodvorsko poslopje ter dve tovanii, v Kodigori in Kavaneli v Beneeiji so pa pošlkodovali ondotne vocbie naprave-sesalke. IJbitih je bilo zav&em 15 oseb, povzrofrena škocln pa znaša 3 milijone lir. Na gori Bombon gremo naprej. Na*J Bovcem je ob goriško-koroški-italijanski meji 221.0 •"» visoka gora Rombon, za katero se vrSi že delj <f:,- hud boj. Naš'i imajo zasjieden vrh in Se glavni dei porskega pobočja. Italijalnske positoj&nke pa so na Ł..;verozahodni strani trga Bovec (ki še je žai v itaJijalnskih rokab) ob vznožju Rombona. Te postojaiike, ki so posebno zavoljo nadaljnjega prodiranja proti italijans.kim. glavnim okopom zelo važne, so na^ v soboto, dne 12. februarja, iztrgali Italijauora iz rok. Pri tem so naši jnnakfi ujeli 73 Italijar nov in uplenili tri strojne puške. PridobiteSv teli postnjank je velev-ažua, ker iz njih naši sedaj popolnoroa obvladajo sovTažne postojianke v bovšiki kotlini. Iz Bovca spri^ljajo Italijani 6ez prelaz na zaliodni strani trga živila, in ptrelivo na svoje višinske postnjanke pri Rablju in Prettibi (na Koroškem). Ce bodo torej naži Sli &e delj naprej, se Ttalijani na koroški meji pri Rablju in Preciil« ne lx»do mogli dolgo iJržati Radi tega napienjado ItaSijani vse svoje moci, da bi svoje postojanke na RomJvonu dobili zopef nazaj. Italijanski napadi se dan za flnevom ponavljajo z veliko srditostjo, a zaman. In tudi ni čudii, da Laji ne more naprej, saj ouvajo Romlx)ii slovengki domobranci-plaiiinci! Žapnik — žrtev italijanske granate. V petek, dne 11. lebr., zveoer, je neka sovražna granata smrtno ranila ,v njegovera žnnniSŽu ori Sv. Luciji ob Soci župnika Fabiani-ja. iNezaviestneg.a so prepeljali v bližnjo vpjašlko bolnignico, a žalibog ni bilo več nobene rešitve. Se tisto noe je juiraJc izdahnil svojo blaigo dušo. Župnik Fabiani ob iv>asu izbruha vojske ni hotel zapustiti svoje žjiipnije, ampak je prostovoljno vstrajal med svojimi župljani tam doli v tako kruto in 1.1'ifn obstreljevani Sv. Liioiji. Sel je junak za tolikimi junaki pot v boljši svet. Mnogi in mnogi so se fudiii, celo častniki, da je župnik Fabiani tako junašJco vstrajal med svojimi obSinami. Toliko in toliko mescev že sipajo laSki topovi svoje razdejujofte krogle na prijazno Sy. Lucijo, a on je le vRtrajaJ med župljani, kakor angeliski dobri pastir, ki da življenje za svojo čredo. Zupnik Fabiani j^ rekol vedkrat:, ,rDokler so ljud.je tu. ostainem tudi še jaz: ljudi ne pustim snmih." Svojim Ijudem je ostal zvest do smrii. Razbilo mu je cerkev. priredil je farovž z;. cerkev. DaJ je svojo klot ftk-etolunjjanoin na razpolago, da so &e zatekali ubogi vaščani pred smrtonosnimi granatanii v njo. Pogkodovalo mu je viečkrat stanovanje, a on je ostal, vstrajal v sovTažinem ognju. in sedaj padel kot prostovoljep-junak. Po vzoru svojega božanskega Učitelja je položil svoje življenje na žrt\-enik Ijuttezni do bližnjega. Ravno pred par dne- vi je pravil g. B., ki je pred kratkim obiskal ptokojiieg^a,, nekemu jKiroeevaJcu, da bo dobil župnik Fabi:i'ii voja^ko odlikovanje za svojo hralTrost. No. prej ',i)t od s\"etne oblasti ga je sedaj gofo\t) prejel tani >jov\ nad zvezdami od Vsemogočnega. Major Turudija - podpolkovnik. Miijor Rtanislav Tunidiju, častaik lirabrega 22, linlnmtinskega ])ešpolka, je Ml v prizinanje svojih izi-eici11ili zaslug naj bojišču poVišan v pod| iolkbvnika. Major Turudija velja med lirvatslcimi častniki kakor iiekiaku bajna oseba, drzna in pogiimna do skrajnosti, a za sovražne krogle nedotakljiva. 0 njem in o njegovem juaiaštvu se pojejo pesmi in pripove-dujejo ,krivnostne pravljice o njegovi 7.vezi z višjjimi mo2mi, ki ga varujejo pred sovraižnikom vsega zlega. Nemi-ijia 1)0 zgradila Gorlco. Ivci' sla sklciiili mesti Dunaj in Budimpešta, cla '>ost;i zgradiili s poniocjo zlrirk po ,vsej Avstriji poru- šena sela v izhodnem delu Pnisije, so sklenili gedaj v Nemf-iji, da bo po voiski Nomcija zgradila porušero Gorico. SeA-eda so to ]e neobvezne go^-orice, na latpvn se vsaj v polni meri ne f?me prav nihfie zanii&iti. 17.000 sociaiistov padlo. Iz Curilia se poročta, ds je o'd 83.000 članov, ir (¦il'i.janskLli socialitstičnih organizacij do 1. jaji. 1916 adlo že 17.000. Ranjeni in bolani niso vštieti, amak samo mrtvi. Eden Slovenec proti šestim Italijanoni. G o r j a n c Franc, doma iz Konjic, piše e. g. vikarju Jurharju od koroškse meje: Nekoc sem stal na straži. Bilo je rUjvno okrog polnoci. Mesec je bledo svetil po golem skalovju. Biia ,je mirna noo; niti enega strela niis*em slišal od nikoder. Mislil s>em na svoje ljube clomače. Mirno zrem ;o polenfnrskih gorah. Naienkrat zaslišim neki šum in nel« jiraskanje po skalah prav blizu mene. Hitro ijogledam iz svojega kritja-^bparovališča in zagledam nekaj.mož. Plazili so se po skaloArju proti našim postojankam. Hitro pripravim pu&ko za streljati in jih pustim firav blizu scte. TovariSera ob strani sem pa dal znamenje. Nato se jim prikažem in zakričim hitro: ,.S(oj! Kdo fukaj ?" — Ko so me zagledali, so se plabo pogovarjali, a nisem jih razumel. VprašSam jib po geslii. Vse tiho. Mogoče so vedeli, da jim teee zndnja nra. Za^eli so se umikati. Bilo jih je šest, a jaz sem bil sam. Hoteli so Iti po skalfovju navzdol, a jaz pa sem začel naglo streljati in sem dal vsakemu po en strel. Menda ni ostal noben živ. Zadel sem v(STkkega. Tovariši hi mi b*ili pomagali, če bi bila sila. Polentarji so se kopiuali navzdol po skjalovju in milo javkanje sem slišal iz kraja. po katerem so se Lahi valjali. Zadel sem prav lahko, ker niso bili daileč od mene, menda le do pet korakov. Prišli so pn strmi, kameniti skali. Bil sem pohvaljen od našega gospoda stotnika. Zdrav sem, hvala Bogu! Vsak dan se priporoftam 1/iibemu angelu varihu. Nekoč isem stal na straži: bilo je ravno tudi okoli polnofti, ker ob 11. uri po noči prevzamem stražo in sem na gtraži do 1 ure po polnoči. Bil mi je dolg3as. Nad menoj so jednakomerno tulile sovnažne grafnate in treskale v skalovje. Pa pomagal sem si in sem si hifro pregnal dolgoas. Vzel sem iz žepa rožni yenec in sem molil, in čas mi je minil in taiko ^elam zmiraj. Zaltfsten je od tukaj pogled na S v. V i š a r j e. Kruti in binavski polentar je razstrelil slavno slovensko rnmarskn oerkev, da. je žalostno pogledati Bog daj, da bi bilo vo.jne kmalu kon«€. Vojne teža\e lahko prennftam, ker me vsaki teden obišče moj stari prijatelj ,?"Slovenski Gos^odar." To je veselje! StariSi, lc naroi9afite najn vojaikom to iz\Tstno in lepo berilo. ..'Slovenski Gospodar" nam je na krvavem bojiš5u vesela tolažba. Pozdrave iz visokih koroških gor. Gorjanc Franc. 200 korakov pred itnli.tanskimi postojankami. Topniear Franc S v e n S e k 6d Sv. Trojice v Halozah nam piše s primorske Ironte sledeče: Pred kratkim sem bil prideljen k nefcemu arfiIerijskemu o'>nzova.Iišcu, ki se je na.haj,alo kakih 200 koHaikov pred italijanskimi postojankami. Po dnevu je bilo i>e preoej mirno, a proti \t?fteru pa se je vnel na obeh straneh preejej moSan artilerijski boj^ Slutil sem. di sovražuik nokaj namerava in rrisem.se zmotil. Bilo je okoli !!¦ 11. iire po nofti, kar javijo naSe sfraže: ,.Polfintar nas hofte presenetiti z napMom!" Vo kratkem rasu se zaslifei iz nasprotne stranii ..Avanti!" Srdi.1 boj, se je pri6el! Naše strojne puSke so delovalo. vs.ik posamczni je dobro moril. proprifian. da ne zadene nlajiiačno: topovi j-.a so izvrstno tfruhaIi poleiitarjn ižplezne droboe v obraz. To sfreljanie je Irajalo .poldrupro uro. Kon^no se je sovražnik z groznimi izgnbami moral nmaikniti Sodaj si ?.o preeei ^asa eeli rano.. katere smo mxi tokrat prizajd>vli mi slovenski junaki tukaj ob obali sinjcga Jaidranskoga morja. Dnklerbij« ž i v o s r o p \ n a S i h pr- s i h. L a, h n e b o ( e p t a I i* a š e slovenskjez e m I j e. Vam pn- dragi rojaki in brnlr-.i tega ftasnikia, ¦lošiliaino vsi tukaj se luvhajajofti Slbvenci prav iskrene pozdrave! Italijjanske granate ne raziM)61Jo. Slovenski ernovojnikj nam pišojo iz Pergine na južnem Tirolskem: Polentarji so nam jjoslali dae 20. jan. dve granfiti \)ž Cim ka.lib*ra v našo j)osto]ajiko, a v nn?e vesel,;e se ni nobeua raz|)o6ila, Granate so naži vošfiaki. presidno izpraznili in prerieljali v Pergjno. kjer isf* bodo postavile pred poštno posiopje v večni spomin. Granate sem osebno s svofim metrom zmeril. Od zunaj so dolge 120 cm, znotraj dolgost votline 82 em, i.iremei1 l(i cm ter so težke 320 kg. Najraje bi eno vzel soboj ob srečni vrnitvi v milo domo^no in *.ial v Koziem na trg postaviti za spomin. kakor imajo v Brežicali za spomin tožko verigo iz stare zgodovine.. Mi se le vesolimn. da se polentarjem najmen ve&krat ponesneči. Milim sJovenskoštajer^kim rojakom iskjretie pozdra.ve! Josip Gorišek. vodja; Martin Kink, A. Kol!)l. Tomaž Stampnr, F. Grubif:, F. Župevc, Stef. Junnan. Avgust Fila. .). Stefur, Andrei Skerlec, Jakoib !Moian, Peter Senica, I.van Fekonja. Fr, Dolamif. Kramhorger in drngi slovenski ornovojniki. Oodovni dan na l)oj|iščH. Z bojišča se nam dne 30. jan. piše: Bilo je dne 28, januarja. S tovari&em se po kratkem spanju zbudma. Rekel sem mu: ..Vidiš, moj France, jutri je najin god, glej, da ga bova prav lepo glovesno obhajala. U[)ala sva, da bo dan bolj miren. pa sva se goljulala. Nr.<ši so namrefi na desnem bribu ujeli več sto Laliov. To je bilo zjutraj. predno se je zaeelo daniti. Polentarja je to tako razka&lo, da je začel divjati na vse imčine. metaJ je vse. kar je imel, pa rau ni nič pomagalo. Proti večeru mu je pa naša artilerija pomagala in so frčala polentarjeva kritja pn zraku, da. je bilo veselje. Boj je bil dokoncla.ii in nastala je fema. Noč je knialu minila. Vstiil sem zo;:|et v upanju, da bo danes bolj mirno, — ker je ravno moj god. In res je bil daji bolj miren, samo tupaitam se je razletola kak.šna granata. Zbudil sem svojega tovariša, podala sva si roke in voščila drug drugemu še mnogo let. Opoldne sva si vzela pribolji>ek in vsak je imel malo s^injskega in sira za prigriznit. Drugo leto pa iipam. da bo Bog dal, da obhajama najino godovanje doma. Vsem troji(>kim laraJiom in cenjenim bralccm ,,Slovenskega GoiS|iodarja" mnogo iskrenih pozdra\t)v! — Poddes. Franc Rozman od Sv. Trojice v Halozah in Franc Vertifi iz Spuhlje pri Ptuju.