DOGODKI CELJE: DELOVNI ZAČETEK Na začetku meseca so se odprla šolska vrata tudi na celjski grimnaziji. Šola je letos sprejela veliko novili dijakov, saj so jih morali razporediti v kar devet prvih razredov. S svojim delom Je takoj pričelo tudi predsedstvo mladinske organizacije in dijaške skupnosti. Dijaki so že na prvem sestanku sprejeli delovni načrt za tekoče šolsko obdobje. Z. P. VELENJE: ZAČETEK KS v velenjski občini so zadnjo nedeljo že začeli z razgovori po krajevnih skupnostih o ustavnih spremembah in načrtu razvoja občine do leta 1980 Tako so imeli prve razgovore v krajevnih skupnostih v Belih vodah, Cirkovcah, Paki pri Velenju in Ravnah 14. septembra bodo razgovori v Lokovicl Pesju, Saleku In Šentilju. 15. septembra v Družmirje — Gaberke in Skalah, 16. septembra v Gorenju in Podkraj — Kavče 21. septembra v šmartnem ob Paki in 23. septemb^-a v Plešivcu Stomo — Florijaii, Topolšici in Zavodnjah. Točen datum za razgovor še ni določen v Šoštanju, v Velenju pa bodo tri javne razprave. Odgovorni za organizacijo in sklic občanov so: Milan Valen- čak. Drago Tratnik, Vlado Videmšek, Stane Krevselj, Martin Pri­ možič. Ciril Grebenšek ml., Jurij Pogorelčnik, Ivan Fete, Ivan Stropnik, Stane Ravljen, Vlado Zakošek. Jože Veber, Ljuban Naraks In Avgust Vohar. fo novi ustavi naj bi skupščina občine Velenje imela dva zbora, in to enotni zbor združenega dela, ki bi imel 41 delegatov, in zbor krajevnih skupnosti, ki bi imel 28 delegatov. Slednje bi določili po posebnem ključu. T;sta krajevna skupnost, ki ima do 1000 prebivalcev, da enega delegata (enajst KS), do tri tisoč dva (Pesje, Šmartno, Družmirje — Gaberke, Pesje — Podgorje, Ravne i> "opolšica in nac! tri tisoč tri (Šoštanj in Velenje). V enotnem zbora združenega dela pa bo 3.5 delegatov iz temeljnih organizacij združenega dela v gospodarstva In Sest iz 'nter»-snih skupnosti, skupaj torej 41. T. VRABL SLOV. KONJICE: POZORNOST MLADINI Na razširjeni seji občinskega komiteja ZK v Slovenskih Konji­ cah se je predvsem zavzela za pravilen potek javne razprave o ustavi na terenu in za to delo zadolžila sekretarje osnovnih orga­ nizacij. Govorili so tudi o delegatskem sistemu. Občinski komite ZK je na četrtkovi seji ocenil tudi trenutno gospodarsko stanje v občini, izhajajoč iz sklepa pred tremi meseci in jo f>cen"l za ugodno. Ker se v občini bore za trezno stanovanjsko politiko, pri tem pa vso pozornost polagajo na graditev delavskih stanovanj, so na razširjeni se,ji sprejeli sklep, da bodo od zdaj naprej plačevali v stanovanjski fond 7 odstotkov od OD in ne več 5 odstotkov kot Je bilo do zdaj. Formirala se bo tudi stanovanjska skupnost, ki bo 'mela profesionalca da bo urejal te stvari. \a razširjeni seji občinskega komiteja v Slovenskih Konjicah so sprejeli nekaj konkretnih zadolžitev, ki zadevajo predvsem mla­ dino. Ker slednja nima ustreznega prostora, da bi se shajala, je prepuščena sama sebi. Zato so konjiški komunisti mnenja, da je zadnji čas, da se mladini posveti večja pozornost. Iz tega je sledil tudi sklep, da se na hitro preuredijo prostori, kjer se bo mladina lahko zbirala. V konjiški občini teko tudi konkretne priprave za sprejem no­ vih članov v ZK. Z. S. ŠOŠTANJ: PRVAKI 1973 V nedeljo, 9. septembra je bilo v Šoštanju na stadionu Široko pod pokroviteljstvom Tovarne usnja Šoštanj republiško gasilsko tekmovanje usnjarske industrije. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz Industrije usnja Vrhnika, šmartna pri Litiji, Kamnika (ki je poslalo tudi žensko desetino), Slovenj Gradca in Šoštanja, ki Je nastopilo r dvema desetinama. Prvo mesto Je zasedla ekipa Šoštanja, drugo Šmartno in tretje II. desetina Tovarne usnja Šoštanj. V imenu pokroviteI.ja je zma­ govalcem izročil priznanja pomočnik direktorja Janez Pelko in v imenu domačc'-i gasilskega dru.štva Slavko Dragar. V. KOJC CELJE: O PRIPRAVAH NA KONFERENCO Danes ob 12. uri se bodo sestali člani občinskega komiteja Zveze komunistov v Celju. Na seji bodo spregovorili o pripravah na volilne konference osnovnih organizacij ZK in o nekaterih aktualnih nalogah. SLOV. KONJICE: KRI ZA LJUDI člani odbora za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa so z delom zelo zadovoljnji. Vse dosedanje akcije so po­ kazale, da je veliko humanosti v ljudeh, enak odziv pa pričakujejo tudi v tistih krajih, kjer krvodajalstva letos še ni bilo. V oktobru mesecu bosta dve krvodajalski akciji v občini. V Slovenskih Konjicah bo v ponedeljek in torek, 8. in 9. oktobra, v Zrečah pa 13. oktobra. Organizatorji so se ozirali na predloge Kovaške industrije, ki Je želela, da bi bila akcija na soboto, ko bo podiet.ie lahko zagotovilo res polno udeležbo. V. L. Tovarna izolacijskega materiala Laško objavlja na.slednja prosta učna mesta: 2 vajenca ključavničarske stroke 3 vajence železostrugarske stroke 1 vajenca rezkarja Interesenti naj se javijo na Tovarno izolacijskega! materiala Laško. | Sklenitev učnega razmerja ter nastop dela mogoči takoj. J M/STER/J UMA Pove(JaIi vam bomo za(dnjo »alkohol­ no« zgocJbo. V bolnici, v Vojniku jo je pri­ povedoval 40-letni intelektualec. Na Z(drav- Ijenje je prišel iz Velenja, kjer je v veli­ kem po(djetju zavzemal vidno mesto, dokler ni plaz uma začel drseti navzdol . .. V Vojniku je bil na zdravljenju dva meseca. Svojo zgodbo je že povedal soto- varišem v sobi, potem pa je bilo na vrsti pripovedovanje v klubu. Bodo tovariši nje­ govo zgodbo sprejeli ali ne? To je bilo odvisno od iskrenosti pripovedovanja in zavzetosti za bodočnost. Da ali ne? Pred nami je sedel sve­ tlolasi moški, katerega poteze so izdajale. da ima opraviti z razumom. Samozavestno se je vse- del na ponujeni stol in še bolj samozavestno je povedal svoje generalije. Je domišljav ali toliko ponosen nad zmago, ki jo je dobojeval sam s sa­ bo? Je v njem res toliko pristne samozavesti ali pa je le krinka za nas vse, ki smo ga poslušali? »Edinček sem (tako je začel pripovedovati) in zrasel sem v pravega raz- vajenca. Najbrž me boste vi težko razumeli, a jaz sem ostalina svoje rodo- vine, ki je nekaj dala na svoje ime. Bil sem sin bogatih staršev in njiho- i vo vse. Ko so po vojni iz­ gubili imetje, sem jim ostal samo jaz. Vzgajali so me različno od drugih otrok. S sosedovimi fan­ ti se nisem smel družiti in ... če pomislim na svojo otroštvo kljub ma­ terini skrbi slike niso najbolj svetle. To moje otroštvo, ta bojazen star­ šev, mi je vedno nakopa­ la same sitnosti. Ko sem se znašel v šoli so se iz mene norčevali in tudi kasneje na univerzi sem trpko ugotovil, da svet ni zavit v povoje, da trdo vrača vsak udarec, da je borba . . . Jaz na ta svet nisem bil pripravljen . . .« Štiridesetletni inženir kemije je umolknil. Naj­ prej se je nasmehnil, naj­ brž se je spomnil na te­ te, ki so ga spremljale v šolo, da se ne bi uma- zal obleke ali da ga kdo od sošolcev ne bi pre­ tepel. Čelo se mu je zmračilo, ko se je spo­ mnil na dogodek v gimna­ ziji, ko so ga hoteli v bližnjem potoku potopiti, a on ni znal plavati, ker je bilo plavanje nevarno, da ga ne bi prijel krč ... Slike mladosti so izgi­ nile in verjetno zaradi spomina so potne kap­ lje prekrile inteligentno čelo. »Doma smo imeli veli­ ko knjižnico, pa sem se zapiral vanjo in namesto pravega, resničnega sve­ ta, sem spoznaval onega iz knjig. Moj prvi korak na univerzo, joj, kakšen sem bil! Nasmejem se podobi, ki mi je ostala pred očmi. Vidim fanta, ki je prišel nabirat uče­ nost in mislil, da bo najmanj iznašel nov ele­ ment. Pa je bilo vse ta­ ko drugačno. Odločil sem se za študij kemije in moji kolegi so prihajali na študij od delovnih ak­ cij, zagoreli, trmasti, res­ nični. Med njimi pa jaz, bledoličen, zavit v oddeje skrbi in ljubezni svoje ro- dovine. Nujno je bilo, da je med nami nastal pre­ pad. Danes vem, gledali so me kot fosila iz pre­ teklosti, jaz pa nje iz vi­ ška kot na proletariat. Se vam čudno zdi, da se to­ liko časa zadržujem pri mladosti? Mislim in po­ vem vam, da so tu koreni­ ne mojega pijančevanja, ki se je pričelo na uni­ verzi. Zašel sem v kla- po, ki je bila zdrava in sem bil jaz v njej vedno le tarča posmeha. A vs- trajal sem v njej, ker sem imel prvič okoli sebe zdrave fante. Klapa je pi­ la, kateri ne, ki je mlad in zdrav? Ponočevali smo, zanemarjali študij, a po­ tem, ko smo se vsedii, vse prinesli noter. Jaz sem se tista leta čudovi­ to počutil. Levil sem se, preprosto sem odvijal po­ voje preteklosti in misel na starše, ki so me v nje ovijali, mi je bila odveč. Že takrat sem pil vsak dan. Pijača mi je prešla v navado, temeljito pa sem se napil v družbi vsak mesec za nekaj dni skupaj. No, kljub temu sem šolanje dokončal in pred mano je bila bodoč­ nost . . . Spet so se vmešali do­ mači, češ. naj si službo najdem v bližini domače­ ga kraja, pa jih nisem ubogal. Oglasil sem se na razpis in v razvija.' jočem mestu našel svojo I službo. Sprejeli so rrie^ lepo, dobil sem odgovor-' no mesto in leta službe so tekla . . . Medtem sem se oženil (mojirT, staršem poroka ni bila po volji, ker je bila žena prg. prosto dekle, moderna že- na, ki se je tudi zaposli- la). imam dva otroka, |g. po stanovanje in starše. Kadar so prihajali ng obisk, so se spotikali y naše življenje in jaz sem bil tisti strelovod, katerega so udarjale vse strele. Mamine in ženj. ne. To vmešavanje mi je šlo na živce, premalo sem bil odločen, da bi napravil red. Vedno bolj sem segal po pijači, delo v službi ni napredovalo, nič več nisem izpolnjeval' sprejetih obveznosti, po. stal sem grob, da sem pil, sem skrival. Skrival sem se vrsto let, le vča­ sih sem s prijatelji v družbi polumpal. Zjutraj me je v pisarni čakalo delo od prejšnjega dne in ker mu nisem bil več kos, sem stekel na dopoldanksi kozarček kon­ jaka. Opoldne se mi je delo še bolj nagrmadilo, pa sem zvrnil še enega, popoldne sem počival (smrčal na kavču), zve­ čer so prišle na vrsto zoprne družinske zadeve in spet sem segel po konjaku. Vina skoraj ni­ sem pil. uteha je bila le konjak. Mnogoobetajoči inženir je nazadoval in tudi zdravje me je že za­ čelo ščipati. Bolelo me je srce, otekale so noge in velikokrat, proti koncu pa sploh, sem zaspal le v popolni pijanosti. Skrival sem svojo pi­ janost, svoje slabištvo pred ženo, otrokoma, ma­ terjo, tetami, sam pred sabo se nisem mogel skriti. Prijatelj, ki me je prišel obiskat in se je zdravil tudi sam, me je spregledal in mi nasveto- val zdravljenje. Zavrnil sem ga, češ. se spomin­ jaš koliko smo včasih spili, zdaj pa je to le malenkost v primerjavi z nekdanjo količino. Zavrnil me je in našel pot do mojega osebnega zdravni­ ka, ki mu je potrdil, da veliko mojih telesnih te­ žav izvira od zaužitega alkohola. Tudi on ni ve­ del, da redno pijem. Pa me je poklical na razgo­ vor in mi svetoval zdrav­ ljenje. Nisem se dal pre­ govoriti in še vedno sem imel svoj prav. Pa sem prvič prišel v službo pi­ jan tako, da se nisem več zavedal, kaj delam m poklicali so zdravnika. On pa je izkoristil mojo ne­ moč in me poslal na zdravljenje, zdraviti bole­ zen, ki ji je ime alkoholi­ zem.« Inženir se je vidno od­ dahnil, ko je prišel ^ pretežko, da bi razgrni) zgodbo do konca. J* kaj izpustil, kar bi bilo pretežko, da bi razgrrw pred nas? Morda kaj i*^ timnega. kar se ne pr*' poveduje, a je velikokrat tudi skriti vzrok za ne­ moč, ki preti vsakem^ človeku? V dvomesečnem zdrav­ ljenju je bil že dvakrat doma in med potjo, nit' doma, ga rumena kapljp^ ni zvabila v svoje naročje- Sotovariši so spozn3|^ da je bilo pripovedovanj iskreno, še bolj pa jo potrjevala dana obljub moža, ki je pil dvajs^^ let. To ni bilo le 9^° zagotovilo, to je bila t)^ seda človeka, ki ima svoji sredini veljavo, 5. to bi bilo toliko tezje prelomiti besedo, ki r je dal sotovarišem. ZDENKA STOPAP