DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING SEPTEMBER 15, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLV1. Nemci pritiskajo tošo armado v z vso silo na bojih za Salerno *>wer je z vso naglico poslal na pomoč ladje ,n Jetala. Osma angleška armada hiti na po-tooc stiskanim ameriškim četam. Navez NIKIH JE ŽE 77 ITALIJANSKIH BOJNIH LADIJ Gl. le ^ m lj' an zaveznikov v Afriki, 14. sept. — Sveža in močna ja so vrgli zavezniki v boj na 24 milj dolgi in 7 milj na r?nti Pri Salernu pod Neapljem, da ustavijo straho-imerjS6 ?emške armade, kateremu pritisku so se mora-V sr ,ke čete na nekaterih točkah že umakniti. %ii]ad0zemskem morju kar %oja£ 1]-' ki s poln° Paro v°-N Eil\a na t0 bojišče. Ge-i ^ osebno dirigi-l* legijo. SP K »'X'SOvJ;, 6 skoro obupno J® ^mehanizirani di-" b(J° dlvizijo pehote v ta "obeiJ3'' Zaenkrat sicer še m e nevarnosti, da bi se Woikanci "makniti s «8» obrežja. „ita Jjngleška armada, ki 'jew,- Vzh°dnem obrežju lifCioT6"!1'je oddalje vory °miiJ °d boj '»nton, ■da bi odvzela na \ * nekaj bremena. • jni stan poroča, da se vCl 8 Pravo obupnostjo Zeh nekaj pozicij 5. armadi. imajo boljše pozicije, afl^ca sp« višine okrog pri-S ? d0Čim ^ mora V t^ ada zaletavati v k nswV0^ni ni zavezniška l) A j še nikjer na ta- iu' SyeŽe rit ' • vsipljejo i Sev r^e iz Francije .'"»»ohn Nemci trdi-^PoS-ženi Amerikanci J0 lHorin am ze odrezana ^ Vri za umik. , * izstriiJne ladje bruha-n nedaf v nemške lini-ta i„ k °d obrežja. Tan-mbniki nepresta- 'J S P t A lip' nepiesi i^emške vrste. Peta ameriška armada, ki se je izkrcala južno od Salerna, si utira pot proti višinam, s katerih vsipljejo Nemci smrtonosni ogenj nanjo. Nemci so izvedli ponovne protinapade, da bi vrgli Amerikance z obrežja. Na tej bojni fronti imajo zavezniki še vedno premoč v zraku, toda Nemci imajo letališča bližje, da lahko ista letala večkrat na dan poleta vaj o v boj. V južnem sektorju fronte pri Salernu so včeraj Amerikanci napadli Nemce in napredovali več milj. Z uspehom so odbili nemške protinapade, pri katerih so imeli Nemci take izgube, kot še nikjer v Italiji dozdaj. Ta.siloviti odpor nemške armade v Italiji dokazuje, da je sklenil Hitler postaviti vso usodo Nemčije na izid bojev v Ita liji. Od Neaplja in severno do reke Pad imajo Nemci v oblasti vse strategične točke in strategist sodijo, da se bo odločila ta vojna v bojih pri reki Pad v severni Italiji. Fakt je, da so to najbolj krvavi boji, v katerih so bile še kdaj ameriške čete. Za Angleže so pa to najbolj krvavi boji od pad ca Francije. K zaveznikom je dozdaj dospelo že 77 italijanskih bojnih ladij, in sicer pet velikih bojnih ladij, en nosilec letal, osem kri-žark, 27 rušilcev in 19 podmornic. Mornar Butala ubit Še v februarju je dobila Mrs. Frances Lipoid iz 1001 E. 72. Place poročilo, da pogrešajo njenega brata Štefana Butala, ki je služil kot kurjač pri mornarici. Zdaj je dobila pa ponovno sporočilo, da je bil brat ubit v akciji. Star je bil 54 let in se je nahajal več kot 30 let v Ameriki. Prej je vedno delal kot kurjač na jezerskih parnikih. Nekaj časa je živel v Clevelandu, pozneje se je pa preselil v Milwaukee. Ko je šla Amerika v vojno, se je udinjal pri mornarici kot kurjač. Tukaj zapušča sestro Frances in brata Jožeta, v Coloradi sestro Agnes, v starem kraju pa brata in sestre. Družina je doma iz Petrove vasi, fara černo-melj. — Za pokojnim bo darovana v petek ob 6:30 v cerkvi sv. Vida maša zadušnica. Nemci so zasedli Vatikan? BERN, Švica. —Z itali-ske meje prihajajo poročila, ki zatrjujejo, da so se nemški parašutarji spustili v Vatikan in pristali na Petrovem trgu. Papež Pij XII. da je taktično ujetnik nemškega feldmaršala Kes-serlinga. Poziv SANS-u in na znanje javnosti! Gostje na predstavi slik Anton Grdina sporoča, da se bodo udeležili nocojšnje slikovne predstave v SDD na Waterloo Rd. tudi delegati iz Kanade, ki se vračajo iz hrvaške konvencije. Med temi se nahajajo tudi sorodniki žitkove in Grdinove družine, zato so vabljeni k predstavi rojaki in rojakinje iz Preserja, da se ž njimi srečajo. Vabljeni so tudi Hrvatje. V njih družbi se nahaja tudi delegatinja Pave lič. Predstava bo točno ob osmih zvečer. Na oddih v Wisconsin Anthony J. Osredkar iz 1203 Norwood Rd. se nahaja za par tednov v Sanboiln, Wisconsin, kamor je šel obiskat svoje starše, brate in sestre, ki imajo zdaj tam svojo lepo farmo. Pred leti so vsi živeli tukaj v Clevelandu Smrt rojaka v Kanadi Frank Marolt nam poroča iz Creighton Mine, Ont., da se je 3. septembra smrtno ponesrečil v Coniarum Mine, Timmins, Ontario, rojak Andrej Kotnik, doma iz vasi Laze pri Starem trgu. V nedeljo 5. septembra so ga položili k večnem počitku na katoliško pokopališče v Timmins, Ont. Star je bil 48 let ter zapušča v stari domovini hčerko, brata, štiri sestre in veliko sorodnikov, nekje v Pennsylvaniji pa brata Johna. V Kanadi pa žaljuje za njim bratranec Frank Baraga in številno prijateljev. Kako zelo priljubljen je bil ranjki, je pokazal njegov zadnji sprevod, katerega se je udeležilo poleg velikega števila lokalnih prijateljev, tudi prijatelji iz drugih krajev, par sto milj oddaljenih. Naj počiva mirno v kanadski zemlji in večna luč naj mu sveti. Tečaji za angleščino V pondeljek 4;-oktobra bodo pričeli v Norwood javni knjižnici na Superior Ave. 5 poukom v angleščini in o državljanssvu. Pouk bo vsak dan od pondeljka do četrtka in sicer od 1 do 3 popoldne. Poučevala bo vsem poznana učiteljica Mrs. Mabel McCarthy. Pouk je popolnoma brezplačen in vsak, ki ga zanima, je dobrodošel. Vpišete se lahko v pondeljek 4. oktobra, ali nasled nje dneve v gori omenjeni knjižnici Podpisana člana SANSa želita podati naslednjo izjavo: Na seji SANSa dne 21. avgusta 1943 sva slišala celo vrsto napačnih informacij od navzočih, zlasti iz ust predsednika SANSa. Samo tako se je moglo zgoditi, da sva še ostala člana SANSa ter glasovala za to, da se da tisočak (Adamičevemu) Jugosl. odboru, kakor tudi za to, da se delegirata v ta odbor kot zastopnika SANSa dva nadaljnja delegata: Mrs. Prisland in Rev. Urankar. Kako zelo krive so bile informacije, ki sva jih dobila na zgoraj omenjeni seji, naju je kmalu potem prepričal Louis Adamič s svojim pisanjem v listu "Jugoslavia," "The Harper's Magazine" in "The Bulletin for the Yugoslav Unity." Vsi ti spisi kažejo nad vse jasno, da vsa Adamičeva akcija na političnem polju ni nič drugega ko gladitev poti za pohod komunizma v starem kraju, kakor tudi tu med nami v Ameriki. Razume se pa, da midva ne moreva in nočeva gladiti poti komunizmu. Zato zdaj javno zahtevava: 1. da SANS takoj pretrga vse stike z Adamičevim odborom za "Jugoslovansko edinost"; 2. da SANS zahteva nazaj tisočak, ki je bil že izročen iz SANSove blagajne v blagajno Jugoslovanskega odbora; 3. da SANS odpove Adamiču častno predsedstvo SANSa; 4. da se SANS vrne k nalogam, ki jih je prejel od Slovenskega Narodnega Kongresa v Clevelandu z dne 7. in 8. decembra 1942. Le pod temi pogoji bova mogla obdržati svoja mesta v SANSu. Ako bi SANS v najkrajšem času ne podvzel korakov, da se zgorajšnje zahteve izvedejo, izjavljava, da bova ne samo sama primorana, da se zahvaliva za svoji mesti v SANSu, ampak bova tudi imela neprijetno dolžnost, da javno pozoveva ostale narodno čuteče člane SANSa, ožjega in širšega odbora, zlasti pa vse katoliško orientirane, da z nama vred zapuste svoja mesta v SANSa. Za vse posledice, ki utegnejo iz tega nastati, smatrava za odgovornega gospoda Adamiča in vse tiste, ki napravljajo vtis, da so postali slepo orodje v njegovih rokah. Naša sloga se je začela rušiti od te strani. „ RT. REV. J. J. OMAN, REV. A. URANKAR OFM. Kongres bo začel danes s zasliševanjem, če je treba rekrutirati očete Washington. — Takoj, ko je začel kongres s zasedanjem, je začel z delom, da preišče, v koliko je potreba klicati v armado družinske očete. V pondeljek bo poklican na zaslišanje general Marshall, načelnik generalnega štaba, ki bo pričal pred skupnim senatnim in poslanskim vojaškim odsekom. K zaslišanju bo k 1 i c a n pomožni vojni tajnik Patterson, admiral King, in drugi. Senator Reynolds, načelnik senatnega vojaškega odseka, je rekel, da zbornica ne bo debatirala o predlogu senatorja Wheelerja, naj se odloži rekrutiranje družinskih očetov do 1. januarja, dokler ne bo zaslišan general Marshall, ki bo povedal, če je neobhodno potrebno, da se kliče pod orožje družinske očete. -o- RUSI SO VZELI BRIJANSK London, 14. sept,—Ruske čete so sinoči udrle v naj močnejšo nemško postojanko Brijansk, na katerem je bila naslonjena nemška osrednja in severna fronta vse do Smolenska. _ . „------- „ _ Nemci so imeli Brijansk v Kdor ima čas ob popol- posesti od oktobra 1941 in zdaj dnevih, naj ne zamudi te ugodne prilike, da si poveča svoje znan-stvo. 4o llanv?ki fašisti so zopet dvignili glave: Qocim se vojaštvo upira Nemcem --Radi S . Pouiif:dio iz Alžira po *alii S* b0jih laCjan8kim 1 „ ^OČir 01 le1', SeU^tv, k h Dli V v Rimu in nemškim da Clm Poroča nem-■0 Je Prišel fašizem iluvu ?0linija zo-* uahji. Musso-eor8anizirai še vedno ne povedo, kje da se nahaja Mussolini. --o--- ? armarganiziral itali-s Poklical pre S H i* bo;i1 so bili CSS1*1 in °dstavil Noč, h 'Ulj;' med itali ;<:di>mrtlv?iHŠtvom, na v| Bori se bije Naši vojaki sami priznavajo, da so mesto izpraznili. Splošno je mnenje, da se Nemci ne bodo mogli ustaviti pred reko Dnjeper in sicer na njenem zapadnem bregu. __ Toda ker so Nemcem na razpolago samo trije mostovi pri Dnjeperopetrovsku, imajo Rusi upanje, da bodo dobili v pest mnogo Nemcev na vzhodnem bregu Dnjepra. Druge ruske armade prodirajo še vedno v naglem tempu proti Kijevu, glavnem mestu Ukrajine. Glavni cilj Rusov je zdaj Nežin, odkoder je samo še 72 milj do Kijeva. Rusi so oddaljeni samo tri milje od Ne-žina. Nemci mobilizirajo 60 let stare Stockholm. — Nemci so poklicali v vojaško službo moške v starosti od 50 do 60 let. Nemško časopisje pozivljesvse moške, ki so bili rojeni v letih; med 1884 do 1893, naj se javijo v drugi polovici septembra pri svojih policijskih stanicah. Hitler mora najti nadomestilo za italijanske čete po Balkanu in Franciji. --0- 30 dnevnica V četrtek ob pol sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Stanley P. Ko-shaka, ki je padel v boju za domovino v Severni Afriki. šesta obletnica V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Johnom Možina v spomin 6. obletnice njegove smrti. Za gospodinje ,l> klh vojakov proti da so ita. Ki^: M^^oblekli čr tL^I N>::^Bologni. L. * ^ ^ .^izhaja ° -ie p^,fašiati in pr°- To-ker jim Dvojno praznovanje Splošno poznana in priljub na društvena in kulturna delavca, Mr. in Mrs. Frank Rupert, 19303 Shawnee Ave. praz nuj eta danes 36-letnico srečne ga zakonskega življenja. Obe nem pa praznuje Mr. Rupert svoj rojstni dan. Čestitkam številnih prijateljev in sorodnikov se pridružujemo tudi mi in jima kličemo: Še na mnoga leta! Obisk bratov Hrvatov V spremstvu Antona Grdine sta nas včeraj obiskala Blaž Tomljenovich in Marko Setich, ki sta bila delegata na konven ciji HRZ v Chicagu. Njiju bivališče je daljna Britska Kolumbija v Kanadi in sicer mesto Vancouver. Marko Setich je poročen s Slovenko in sicer z Ivano Grdina, hčerjo Matije Grdina Frank Paulin, sin poznane družine Mr.in Mrs. Frank Paulin, ki vodijo gazolinsko postajo na vogalu St. Clair in 61. cesta, je bil te dni povišan v narednika, rav.no ob devetih mesecih vojaške službe. Frankie služi pri topničarjih in njegov sedanji naslov je: Sgt. Frank Paulin, 35523207 Service Battery 370th A. Bn, APO 449, Shreveport, La. M M M Anton Seday iz 709 E. 157. St, je prišel domov na kratek dopust, da vidi svojega sina. Vrniti se je pa že moral nazaj v taborišče Grant, 111. M M M Iz Kentucky se je oglasil vojak Max F. Traven, bivši glav- Slovenske Še na mnoga leta! Svojemu priljubljenemu duhovnemu vodji, č. g. Milanu Slajetu, želimo k njegovemu rojstnemu dnevu vse najboljše ter mu kličemo: še na mnoga leta zdravja in sreče! Članice Slovenske ženske zveze. --o- Vehovec zahteva nižjo I prevoznino na ulični Mestni odbornik Anton Vehovec je vložil v zbornici reso- . lucijo, ki zahteva nižjo prevoz- fronti. Vstopnine ne bo nobene. grutabrihtengo" ter je bil pri deljen v Personnel Department. Pravi, da prodajajo v ta borišču samo mehko pijačo in pa 3.2% pivo, kar mu takole v soboto večer zelo narobe hodi. Njegov naslov je: Pvt. Max F. Traven, 35066293, Co. A, 1st Bn., ARTC, Fort Knox, Ky. Le dobro se drži, Max! ** v -I nino na ulični železnici in sicer Saržent Fred Kuzmk, sin IUI1U ' . . . „ t oa A . 1, D, 8 centov v gotovini, ali 7 Ust- r je »f - rj je nž6 jemljejo Italijanom orožje, daNa 10 centov v gotovini, ah 6 lažje dvigajo roke kvišku. Po- ^ko za 50 centov hvali Sicilijansko vino, ki je še Šolarji bodo raznasah boljše kot ohijsko. vojno knjigo st. 4 Njegov brat Joe se je pa og- Lokalni urad za kontrolo cen lasil iz države Texas, kjer slu- naznanja, da bodo šolarji^ raz-ži Strica Sama pri topničarjih našali vojno knjigo št. 4 in si in pravi, da so vsak dan pri- cer med 25. in 30. oktobrom pravi j eni na odhod, dasi ne ve- Skušali so dobiti 2,000 oseb, ki bi se priglasile prostovoljno, toda ni bilo odziva, zato bodo šolski odbor nudi dekletom in ženam v Clevelandu brezplačne tečaje, pri katerih se lahko mnogo nauče v gospodinjstvu. Ako se jih zbere skupina, večja ali manjša, pa bo prišla učiteljica, Mrs. Roxanna Brannan, in jih učila. Pouk bo dala v sledečem: 1. Prehrana za družino. «2'. Nega otrok. 3. Dekoracija in oprema hiše. 4. Obleka: kakšno izbrati, kako skrbeti zanjo itd. 5. Zdravje v družini. 6. Gospodinjstvo v splošnem. 7. Družinsko življenje in zdravje. Ako se zbere nekaj žensk na domovih, v šolah, v klubih, centrih, ali sploh kjer hočejo, in ako žele dobiti nekaj korist-Bolnik se zahvaljuje nega znanja, naj pokličejo Ignac Slak, ki se nahaja v Mrs Brannan, telefon CHerry State Hospital, se zahvaljuje zal^660 jn takoi se bo odzvala. Bombe bodo deževale v torek na mestni stadion Kemična vojaška edinica bo vprizorila prihodnji torek zvečer v mestnem stadionu v Clevelandu pravcati vojno. V stadionu bodo zgradili nekako vas in to vas bodo napadli tanki in druge mehanizirane edini-ce, letala pa bodo metala na "vas" prave zažigalne bombe. Ta vojaška edinica je priredila enake predstave že v 130 ameriških mestih, da dobi narod nekoliko pojma, kaj se godi na ni pomožni tajnik ------------- - . , dobrodelne zveze. Naroča po- do kam. Le hitro fantje, se po zdrave vsem prijateljem in Nemcih in Japoncih, potem pa znancem. Zdaj je izdelal "re-1 zdravi domov. opravili delo šolarji. obiske in darila Alois Sternadu, Joe Mlakarju, Frank Grudnu in Frank Ivančiču. Priporoča se tudi drugim, da ga ob priliki obiščejo, jim bo prav hvaležen. Pozdravi iz Michigana Antonija Keglovič iz 4826 Green Rd., Warrensville Heights, O. pošilja pozdrave iz Michigana, kjer je obiskala razne kraje, kot Detroit, Escanaba in Mackinac otočje. 13660 in takoj se bo odzvala. Vse, kar mora vedeti gospodinja, bo lahko zvedela in se naučila pri teh tečajih. To je popolnoma nova postrežba, ki jo nudi šolski odbor s pamočjo ekonomskega oddelka države Ohio. Kot rečeno, pouk je popolnoma brezplačen. Samo, kadar je pouk v kuhi, je treba plačati za živila. Pouk je vselej samo čez dan. -^"aja. Nemci Grdina, hčerjo Matije urama. ..............---------- Vojnimi bondi pomagate k zmagi? "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axc»pt Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pofttl, celo leto 17.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poAtl, pol leta I4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta >2.00. Za Cleveland po pofttl četrt leta $2.25 Za Cleveland in luclid, po razna&Jcih: celo leto $0.50; pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada $6.50 per rear. Cleveland by mall $7.50 p«r year P. S. and Canada $3 60 tor 6 month*. Cleveland by mall $4.00 for 6 months D. S. and Canada $2.00 for S montha. Cleveland by mall $2.20 for S months Cleveland and Euclid by carrier $6 JO per year. $1.50 for $ months. $3.00 for $ months Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 217 Wed., Sept. 15, 1943 Nevaren optimizem Čim se je raznesla novica, da je Italija položila orožje ter se brezpogojno vdala zaveznikom, so se oglasili optimistično razpoloženi ljudje: "Nu, zdaj bo pa kmalu konec vojne. Morda že pred božičem," itd. Tozadevna ugibanja so sicer človeška in razumljiva, toda kljub temu zelo nevarna. Tako mnenje utegne namreč povzročiti reakcijo morale tako na bojni kakor na domači fronti, s čemer bi se brezpotrebno podaljšalo vojno. Tako naziranje bi dalje zavrlo produkcijo orožja in vseh ostalih vojnih potrebščin, brez katerih naše čete ne morejo vzdržati v vojni, tem manj jo zmagovito zaključiti. Predsednik Roosevelt je v svojem zadnjem radio-govo-ru svaril publiko pred prevelikim in neupravičenim optimizmom ter ponovno naglašal, da je pot, ki leži še pred nami, silno strma in trnjeva. Tozadevna svarila niso gola propaganda, temveč vsebujejo trda in mrzla dejstva, ki jih mi v našo lastno nevarnost ignoriramo. Čemu je, kljub vsem svarilom, toliko ljudi tako trdno prepričanih, da je konec vojne pred vrati, zlasti kar se tiče vojne v Evropi? Res je možnost, da se utegne skleniti še pred božičem te ali one vrste politično kupčijo. Tako kupčijo bi se moglo uveljaviti že pred šestimi meseci, ko si je Hitler na vse krip-lje prizadeval, doseči kompromisni mir. Toda njegovo prizadevanje mu ni uspelo, ker zavezniki niso hoteli razpravljati ž njim. Danes je možnost razpravljanja in pogajanja med Hitlerjem in zavezniki še manjša kakor je bila tedaj razen, če bi bil tudi Hitler pripravljen k brezpogojni predaji. Toda močni in oblastni nemški militaristi, industrialci in junkerji so pripravljeni vsak trenutek odkrižati se Hitlerja, čim se jim ponudi prilika pogajanj z zavezniki. Dalje je možnost, da bodo interesi Nemcev, ko bo izvedenih na njihova mesta še nekaj silnih bombnih napadov, zahtevali takojšnje uveljavljenje premirja, čeprav bi moralo biti to premirje brezpogojno. 'K temu jih sili želja, da rešijo nemško armado, industrijo in nemško ozemlje pred nadalj-no destrukcijo ter da preprečijo v deželi revolucijo, ki bi po-metla z njihovo lastno oblastjo in močjo. Takšna politična kapitulacija utegne priti brez dokončnega uničenja nemških oboroženih sil. To se je primerilo v Nemčiji tudi pred zaključkom prve svetovne vojne. Dalje je možno, da nemške armade kratkomalo odpovedo, ko bodo izprevidele, da je vsaka borba zaman. Toda vse to so le ugibanja, ki se bodo morda uresničila ali pa tudi ne. Hitlerju so njegovi "prividi" napovedali, da se bo Rusija pod nemškim pritiskom zlomila, in v igri na to karto bo sedaj poražen, ako ga mi sami ne rešimo z enako usodno pogreško svojih optimističnih domnev, da se bodo Nemci naveličali vojne, dočim bi v resnici spoznali — toda prepozno — da temu ni tako. Ker pa zmag ni mogoče izvojevati z ugibanji, bi bilo od zaveznikov skrajno nespametno računati na politično kapitulacijo Nemcev, preden bodo slednji vojaško premagani. Predsednik Roosevelt in angleški premier Churchill računata samo na totalno zmago z orožjem v roki, kar je najboljši račun, ki se je tudi v Italiji sijajno obnesel. Ako si ogledamo položaj s čisto vojaškega vidika, bomo ugotovili, da je ideja o končnem nemškem porazu tekom nekaj tedno ali mesecev naravnost fantastična. Ako je moglo troje nemških divizij v Siciliji, kjer so bile ceste v silno slabem stanju in kjer niso imeli Nemci skoro nobene zračne sile, zadržavati naše in angleške čete mesec dni, kako dolgo bo torej trajalo, preden pobijemo in uničimo 300 nemških, z letalsko silo podprtih divizij na njihovem lastnem ozemlju. Louis Adamič in bivši minister Snoj P. Bernard Ambrožič OF M II. Adamič pripoveduje v "Harper's Magazinu," da mu je Snoj večkrat zatrjeval! Ne zastopam v Ameriki le kake posamezne stranke, ampak ves narod. To, da se je zdelo Adamiču sprva popolnoma sprejemljivo, toda pozneje je spoznal, da Snoj "ni položil pre-denj vseh kart." Adamič je celo uvidel, da je Snoj kljub svojemu drugačnehiu zatrjevanju v prvi vrsti — klerikalec! Kako je Adamič to spoznal? Prvič iz tega, ker mu je Snoj veliko pripovedoval o slovenskih "klerikalcih" ter razlagal njihove uspehe v prid narodu. Drugič pa iz tega, ker Snoj ni hotel dati zadostne veljave partizanom. Vrhu tega mu je Snoj pravil, da je doma za enkrat strankarska politika šla na počitnice. Adamiču ne eno ne drugo ni bilo všeč, zato je polagoma spoznal, da ali Snoj noče vsega povedati, ali je pa v zmoti glede resničnega stanja v domovini. Pa je Adamič vendar še hotel "to keep an eye on him." Adamič je samo enkrat nekoliko povohal v Slovenijo in Jugoslavijo pred desetimi leti in si površno ogledal razmere, pa je kar kmalu "ujel" Snoja v besedi, dasi je bil Snoj vse življenje v Sloveniji in je prišel v Ameriko v svojstvu jugoslovanskega ministra! Iz tega seveda sledi, da je Adamič neprimerno bolj "kvalificiran," da daje Ameriki informacije, kot kak jugoslovanski minister. Adamič je v vsem svojem prejšnjem "ififor'miranju" Amerike pokazal, da je o resničnih razmerah v Sloveniji le mič po Snoju brez dvoma bolje poučen ko samo s Snojevimi besedami. Imel je v rokah poročila o Narodnem Svetu, ki se je tik pred izbruhom vojne osnoval pod Natlačenovim vodstvom in so bile v njem zastopane vse stranke razen komunistov. Imel je v rokah tudi poročila o ustanovitvi Slovenske Zveze že pod laško okupacijo. Tudi ta je obsegala in še danes najbrž obsega vse stranke razen komunistov. Tudi je Adamič vedel o pripravah te organizacije, ki naj bi ob svojem ča-» su organizirala oborožen odpor. O partizanskem odporu vesti niso prišle takoj prve mesece in je torej govoril Snoj iz prepričanja, ko je pripovedoval o strankarski "politiki na počitnicah." In ko se je zvedelo o partizanskih nastopih in o cepitvi združnih vrst doma, je bilo seveda Snoju neprijetno. Na eni strani je vedel, da s pripovedovanjem o razcepljenosti doma ne bo mogel delati uspešne propagande v tujini, na drugi strani je pa trdno upal, da se bodo nasprotstva kmalu izgladila. Adamič je pa seveda takoj "vedel," da takorekoč ves narod gre za partizani in da bo tako tudi ostalo! Zato se je moral "kontrolirati," da je mogel s Snojem sploh še govoriti! Kako so bila "based" poročila, ki jih je Snoj pošiljal v Washington glede odpora v Sloveniji, tega jaz ne vem. Naj Adamič sam dokaže, da je res, kar pravi, češ, da so bila podana vse bolj kot komunistična zločinstva nego kot odpor zoper Lahe. Toda glede "releases," ki jih je Snoj priprav-prav površno poučen. O veli-' ljal za buletin Informacijskega kem preporodu naroda od ka-' Centra, Adamičeva* trditev ni-toliških shodov sem, pod vod-! kakor ni resnična. Saj se je Naš dolar bo osvobodil svet Vsak, ki zna šteti do pet, bo potrdil, da bo zmagal v tej totalni vojni samo tisti, ki bo imel denar za vzdrževanje svojih armad. In denarja nima nihče toliko kot ga ima ameriški narod, torej — zmaga bo naša. Na to ne računamo samo mi v Ameriki, ampak na to računajo tisti milijoni onih narodov, ki so danes na križ pribiti in opljuvani od nemških ii šel k liberalcem rabljev. Ti narodi stavijo vse svoje upanje za odrešenje in svobodo na nas Amerikance. Naša vlada bi lahko šla in nam vzela vse, kar premoremo ter porabila za vojno. Pustila bi nam le toliko, da bi si lahko kupili skorjico kruha. Kam bi se mogli pritožiti? Nikamor! Toda naša vlada tega ne stori, in tudi ne bo storila, dokler se prostovoljno odzivamo njeni prošnji, naj ji POSODIMO denar na dobre obresti in na varno investicijo v obliki vojnih obveznic. Nespameten je vsak, ki ima denar, pa ga ne posodi vladi na najboljšo varnost na svetu. Vprašajmo se samo to: koliko bo vreden naš denar, ako izgubimo to vojno? Niti ficka ne! In kdor misli, da bomo dobili to vojno brez denarja, je blazen. Zato — dajmo, posodimo vladi, saj bomo s tem koristili svoji novi domovini in sebi. Denar nam bo nosil lepe obresti in nekega dne nam bo ta denar zelo zelo prav prišel. Vsak razpoložljiv cent naj gr^ v vojne bonde! stvom mož kot so bili Mahnič, Jeglič, Krek, Žitnik in cela vrsta drugih, je jako malo vedel, povedal pa še veliko manj. Snoj ni bil odgovoren za to, če so bili ti ljudje duhovniki, in so z njimi mnogo mnogo delali za narod tudi svetni "klerikalci." Vsesplošni napredek naroda pod vodstvom teh in takih mož, kljub neprestanemu boju z nemškim pritiskom pod Avstrijo, ni Adamič še nikoli nič napisal. Da je bila na primer prva zares slovenska gimnazija pod Avstrijo Jegličeva gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano, tega Adamič niti sedaj menda še ni vzel na znanje. O silnem napredku slovenske knjige pod vodstvom "klerikalcev" in še vse polno takih reči najbrž še danes Adamiču ni prišlo nič do zavesti. Da so "liberalci in progresivci" na kulturnem, gospodarskem in političnem polju lezli počasi na dan šele za "klerikalci," te in take reči niso šle in ne gredo Adamiču v račune. In ko mu je skušal Snoj to dopovedati in ni mogel reči v opreki z zgodovinsko resnico, da je bilo ravno narobe res — je Adamič "spoznal,*' da je Snoj klerikalec in da ne zastopa vsega naroda! Zato je raj-in progresiv-ce med pobeglimi Slovenci v New Yorku ter poslušal njihovo storijo. Ti so mu znali vse kaj drugega povedati. Potem se je vrnil k svoji pisalni mizi, si zapisal njihovo pripovedovanje in zdaj beremo o Korošcu in celi Slovenski Ljudski Stranki v "Harperju" vse kaj drugega ko tisto, kar je Snoj povedal. Očividno so bili* "liberalci in progresivci" zastopniki vsega naroda — v Adamičevih očeh! Ti so bili sicer "biased," toda bil je "a frank bias!" Torej ! Glede politike v starem kraju "na počitnicah" je bil Ada- I Snoju v slovenskem tisku po-: zneje celo prav nasprotno oči-i talo. Zamerili so mu, da je 1 precej časa sploh zatajeval partizane in deloma četnike ter jih nadomestoval z "gerilci." 1 To je res delal nekaj časa v dobri veri, da se bodo naspro-stva izgladila doma, preden bi utegnila poseči tudi v vrste slovenskega in jugoslovanskega izseljenstva. Žal, v tej točki se je Snoj zmotil, prav tako bridko zmotil, kakor se je glede svoje vere v Adamiča. Namesto da bi naš "pisatelj" napisal za Ameriko glede Slovenije in Jugoslavije kaj pozitivnega, kar bi stvari koristilo, iznaša na dan njene najslabše plati in še te pobarva kolikor mogoče pristransko, ako že ne z očitno neresnico. Namesto poštene in res informativne slike je zmetal na papir nekaj stvari, ki bi jih bil lahko prepisal iz "predvojnega "Jutra" in "Slovenskega Naroda." Skoraj iz vsakega stvaka gleda izrazito politično strankarstvo, ki kvečemu sodi najetemu revolverskemu žur-nalistu, ne pa — pisatelju. Njegov članek ni sploh nobena slika, ampak prava pravcata proti klerikalna gnoja. Seveda je vprašanje vseh vprašanj za Adamiča — partizani! Nihče drug nima pravice kaj reči glede preureditve bodočnosti, edino in samo partizani! Na tej točki se Adamič raz-ide z vsakim, ki drugače misli, moral se je torej raziti tudi s Snojem. Celo katoliški svet bodo edino partizani prerodili! Adamič ne ve, če so komunisti ali ne, to pa ve, da so partizani. Dovolj! Kaj so Adamiču papeževe enciklike in vsi njegovi proglasi, na katere opira svoja predavanja francoski filozof Jaque Maritain, ki ga Adamič citira! Adamič ne bere pape-ških okrožnic, da bi iz njih študiral, kako si katoliška cerkev zamišlja preporod sveta. Dovolj mu je, da se je v Sloveniji pojavil neki' Rev. Metod Mi-kuš, ki flirta s komunizmom, dočim papeži venomer poudarjajo, da je komunizem s svojo ideologijo nekaj "bistveno napačnega." /Ko bi Adamič študiral pape-ške okrožnice kot jih študira Jacque Maritain, ne bi tega izrazitega katoliškega in še vse bolj pobožnega filozofa kot je bil Snoj . . . naprtil slovenskim partizanom, ali pa narobe. In potem bi bil tudi Adamičev "guess" vse kaj drugega kot je! -o- Pomožni odbor št. 2 JPO-SS Par tednov je že minulo odkar sem zadnjič poročal o tej pomožni akciji. Tudi za danes imam poročati lepo število darovalcev, ki so pripomogli do kaj lepega uspeha. Darovali so sledeči: Z velikim veseljem sem prejel ček v znesku $50 od St. Clair Savings & Loan Co. Lep vzgled drugim. Po $10: društvo Jugoslav Camp št. 293 WOW. Po $5: dr. sv. Katarine št. 29 SZS, Mr. Louis Furlan, Mr. Anton Zaje, Mr. John Krebel, Mr. Peter Valenčič, dr. Jutranja zvezda št. 137 ABZ in Mr. in Mrs. Vokač iz 61. ceste. Po $3: Mr. Luka Slejko in Mr. Louis Kocjan. Po $2.00: Joseph Okorn in Mr. in Mrs, Korenčan iz 55. ceste. Po $1.00: Mr. John Babnik, Mr. Jos. Sajovec, Mr. Anton Zakrajšek, Mr. Frank Fabjan, Mrs. Mary Pop iz 63. ceste in Neimenovan iz 63. ceste. Nabiralci so vse hvale vredni, ker brez njih bi šlo bolj počasi naprej. Gori imenovane vsote so mi izročili sledeči: Mrs. Frances Ponikvar, Mr. Vinko Salmič, Mrs. Josephine Zakrajšek, Mr. John Pollock, Mr. John Krebei, Mr. Leo Kushlan, Mrs. Genovefa Zupan, Mrs. Mary Stanonik in Mrs. Josephine Petrič. Prihodnjič pa bom poročal imena in vsote za mesec september 1943. V imenu odbora pomožne akcije se vsem darovalcem kakor tudi nabiralcem najiskrenejše zahvaljujem. Priskočimo z darovi, da bo mogoče vsaj malo olajšati gorje onim našim trpečim tam preko morja. Narod ne odlašaj! Cas hiti, ura že bije, spomni se malo nazaj, odtrgaj si le malo in če bomo vsak nekaj prispevali, pa bo končno veliko. Narod slovenski, zdrami se! Pozdrav, Joseph Okorn, blagajnik. -o- ški armadi. Bil sem častno odpuščen ter se vpisal na Ohio State univerzo, pozneje pa, radi finančnih težkoč, sem se vpisal na Western Reserve univerzo v Clevelandu. Moji finančni viri so bili po drugem letu v kolegiju popolnoma izčrpani, zato sem dobil službo pri državi Ohio kot preiskovalec za odškodnino, tekom katere sem preiskoval zadeve v tovarnah. Tako sem delal čez dan, zvečer sem . pa obiskaval odvetniško šolo, iz katere sem graduiral po štirih letih študiranja. Napravil sem državni izpit ter dobil odvetniško diplomo. Potem, ko sem prakticiral odvetništvo približno šest mesecev, sem bil imenovan pomožnim okrajnim prosekutorjem v tem okraju. V tej službi sem posvetil mnogo časa zemljiškim problemom in davčnim zadevam. V rokah sem imel tudi mnogo slučajev mladinskih zločincev. Kot pravdnik sem nastopil na raznih sodnijah v državi, tekom katerih sem mnogokrat reševal slučaje, ki so se tikali mesta Clevelanda. Iz urada kot pomožni okrajni pravdnik sem izstopil, da posvetim ves čas svoji kampanji. Pred dvema letoma mi je umrla žena. Rodila mi je sina, ki je zdaj star 13 let. Naj ob tej priliki predložim tudi nekaj problemov, za katere bom delal, kadar bom izvoljen v mestno zbornico: Izboljšanje postrežbe na ulični železnici in busih; najmanjši mogoči davki; polucija jezera v najmanjši mogoči meri; dobre ceste; redno pobiranje smeti in odpadkov; sodelovanje s županom v konstruktivnih načrtih za dobrobit meščanstva. John J. Prince -o-- Poročilo od podružnice št. 48 SANSa Ce verjamete al f; Torej Johani sem rfj povedovati, kako zdravo J< lo na vrtu med gredica® samo, da se telo lepo lje in postane elastično.; pak človek se zunaj lepo opeče in zmehča W ka v kašči. ,, rekel, 4 ii "Saj veš," sem J1 nisem nikogar pustil ta leta. Ampak zdaj s« pričel uvidevati, da si preveč v kuhinji in Pn nem stroju. To m z žensko. Ven pojdi, na videla, kako se boš tila. Kar mene sem lepo okrogel in ker tako rad delam, i vrt dobro?1 ta od ta, llfi «] rai ,■ to ne, vi« Sur, da si zdrav,^ ne Johana, "kaj pa se ti na vsake toliko ga P^ tuj® niti Še enkrat J* ali se B da veš!" "Orajt, orajt, čem! te vprašam: dela na vrtu, aH j misliš, da te bo®iV "Kaj bom Pa "V Johana na vso rao) !a. , oral >" "Ti bom že P po naučil vse odj / bom jaz vse P*e* j^l in posejal, V°te0ah ju po plevelček *** z tje malo Zraven boš Pa P',^ bo pa pri tebi čas delal. Ce /j gre od rok, ti ^ ^ .i- ArtigO gVSP- Vidisy, delo A vim morda, drug0 ^ stil pa še prek°P3 nje in sejanje ^ y(jl sila važno zna." samo dobro, zato bi , bil iz kuhinje, kadai ^ vega dela, ™ da boš v nekaj dn^ rajska deklica, če slušala." ^ "Aha, enkrat slušala, pa sem s« ^ krat, . kaj stokrat-pokesala." ' sjps p i' "Kar je je! S«* ^ ko vseh deset Pls ;ltj da si prav mene eUJ "O, ti obloda, jaz prste oblica * bila lahko dobila o Prti ftty 0JP ID j jet Hjj •Ho 8»tt h "oči •Pole »Ha i ■ k h ti bom tudi j»z> ' Johana. Meni;'^* skočilo ob mis^.^j« me konec Pre srag po vrtu. ačel No i" za hano v vrtna- ^ bilo dolgo in »a arsW> V # tilo niti enee\o'sfM no vsak dan, stoP" s t; ■ Pa naj bi bil tie 2 Jši mraz' do enajste večer. Ob enajstih mora ti gPreti razven na^ lobrof: -glej. 1)2 vir- na '»se Štil ,Sf , :stuifi , bej. jj .Vvsake stopnice pose. I Uotaš T* -h kakšni Stanki, vrata in °.Si šel skozi vežna niti m.; ®lmo vratarja, pozvoni st°Pniških vratih. Slu-iateri hlšna stranka, pri ioječ ^ pone* d teg^ tVJ- )li I jiff ifij te i* m vezne vrata in nikdo t,njega ne sme imeti hiš- Ključa, tudi hišni lastnik bi seveda še ne ii. Ve.. tatvm in ropov v hi-^ien? h'Še imajo zopet za" &BKT Pret vrS'POZVonil. ti pride od-I stano aIi pa se odpirajo j • Vania avtomatično in ' stano Prav % s 'pošta najbližje, sem neprenehoma zahajal tja po raznih opravkih. Nekoliko prej, pred-no sem prišel v Varšavo, so prišli nekega večera nekoliko pred zaključkom pošte tja neznani ljudje in vrgli bombo v glavnem prostoru. Najhuje je bila zadeta gospodična pri okencu, kjer se prodajajo znamke. Raztrgalo jo je popolnoma na drobne kosce. Poleg nje je bilo ubitih in smrtno ranjenih menda še pet drugih oseb, deloma poštnih uslužbencev, deloma pa strank, ki so prišle na pošto. Nekega moža sploh niso mogli spoznati. Bil je menda kak tujec, ki se je pripeljal čez Varšavo in mimogrede vstopil na pošto. Po tem dogodku so zaprli po- lVanja optična pri- ^Pomočjo katere se vi- j što za nekaj dni, izmili kri raz Mšel prec(n\doli' Ko si tako J sten in podloge, popravili stor- 2vnv,vStanovanj e' moraš j j eno škodo, potem pa dali dru vomti in , Skoz okence Basv„„ ln služabnik po-1 go gospodično k okencu, da je m„ Ako v vratih, kdo ■e ti• vmu nisi sumljiv, ti Ravnico. Toda vrata J%«Ie?Jena na vei"igo, ki v s ° a' da lahko P°gle" Sl»žabnik!n°Vanje' oddaš tudi ti je odprl, kak-itto aL ° n°tri ne moreš. v se ti J POPolnoma zanesli na Pre tudi veriga. Po Predno se vležeš spat, _ lrico u sebe na nočno %eš ^l!tanovanje — - xia IHJCJ1U , "ravningovo pištolo, sobe' zapreš vra-zapahom, 'ežtia J,°Pmce in zaklenejo na 0f!erigo' oklenejo se stopnic vrata, nikar So veseli / % f čil prodajala znamke in zopet odprli pošto in šlo je vse dalje po starem redu. Dali so samo nekaj vojakov na pošto, da bi stražili. Eden je stal nepreho-ma poleg okenca, kjer se prodajajo znamke. Nekoč sem prišel na pošto kupit znamke. Na Ruskem namreč ni trafik, kot pri nas. Znamke se prodajajo na pošti, ali pa v navadnih trgovinah, a v poslednjih za nekoliko višjo ceno, kakor se glase, da ima trgovec svoj dobiček. Stopim torej k okencu in želim znamk. Med tem sta se tiščala k meni dva mlajša, slabo oblečena človeka. Znamke so veljale 21 kopejk. Jaz vzamem denarnico iz notranjega žepa, položim na okence 30 kopejk, med tem pa vtaknem v razmišljenosti denarnico v zunanji žep. Gospodična me vpraša, ako nimam morda ene kopejke, da ne bo treba nji ven dajati devet kopejk. "Morda imam " odgovorim in sežem po denarnici, a je že ni bilo več v žepu. Eden izmed onih dveh raztrgancev jo je moral izmakniti. Jaz se ne morem prepričati s takim, mislim si, sicer pa čemu je sicer vojak tukaj. Vojak policist mi je namreč stal tesno ^ hi-.,',..° katerih bi naši J nasproti, da sva se skoraj doti-tedne na dolgo in ■ kala. Bil je velikanski človek z st ne misli, da so »Hi. Preplašeni in tU(j.0Vek se privadi na ys na tatvine rope in ei§j , dan se vrše naj-d°godki, ropi :r He J *a dnevnem redu, a !8%ii 3K""a il' 86 bolJ kot pri"nas se zabavajo in inlf,enda eno najbolj H v?.0 t^o01niŠljenih mest ;iHe % S« „ ti 0 Pokir-eSejo Posebno. Ne- Jjh tudi ^ ^ naVaje toC^etr, najbolj grozne ,>atJPetaio, za trenotek > JJo; rtem «**<> U tudi r in Pozabijo najstrašnejšo stvar 1 VrSto se tam omenijo z C> se Po noč: pelJal z brzovla-Proti Varšavi, mi postaj ici po- skozi okno in C^atj? -tej Po^Ji so dnevi napadli Je Iti arJi ta vlak, s kate- H Peljamo. Nakazali na posta- POROČILO OD PODRUŽNICE 48 SANSa (Nadaljevanje z 2 strani) Klun, Krist Marc, Louis Pavlic, John Strancar Jr., Anton Ipa-vec, Jos. Kartelj, Andrew' Božič, in John Nevich. Mary Bolko $2.00. Vinko Zgonik 25c. Po 50c: L. Batich, Frances Tomšič in John Mrsnik. « Skupno izročeno od tega društva $16.25. Nabiralka Amalija Terbižan: $1.00: Mrs. Ana Somrak, Adolph Somrak, Jos. Vrabec, Anton Somrak, L. Simončič in A. Terbižan. Skupno za julij $6.00. Nabiralka Mrs. Paula Kline. ' $1.00: Mary Durn, Frances Brate, Alice Kokol, Paula Kline, Victor Kline in Elenore Kline. Skupno $6.00. Dalje so prispevali na seji zastopniki : John Zaje je'plačal članarino za svojo družino po $1.00 mes. $5.00. Društvo "Collinwoodske Slo- Čas prihaja čim bližje, in mi ameriški Slovenci bodimo vsaj delno pripravljeni, da doprinese-mo k osvoboditvi tega malega krvavečega naroda, s katerim se igrajo razni sovražniki. Prihodnja seja podružnice bo kot običajno vsak četrti petek v mesecu. Torej za ta mesec bo na 24. septembra. Zastopniki, ne pozabite in vsi, kateri se zanimate za rešitev in osvoboditev naše bivše domovine, bodite na mestu. J. F. Durn, kor. tajnik št. 48. K ZADNJEMU UMEŠtE-NJU KOROŠKEGA VOJVODA (Spomenica ob petstoletnici. — Spisal dr. Josip Gruden.) Nastane še važno vprašanje: venke" št. 22 SDZ mes. prispe- kako da se obred, ki kaže v vek $2.50. j vsem svojem sestavu pristno Torej skupnih prejemkov za ' slovenski narodni značaj, ohra-mesec julij pri podružnici štev.!nil tudi pod nemškimi vladarji 48 SANS je bilo $243.75, kar jeiin užival tolik ugled, da so se že lep začetek. mu uklonili koroški vojvodi tja Tako da od začetka, odkar! do 15. stoletja? smo se organizirali, pa do kon-J Na to je najprej pripomniti, ca tega poročila je podružnica da domača slovenska ustava ni zbrala skupaj že lepo vsoto pre-i naenkrat preminula, ko so pri-; ko $500.00. j šli Slovenci pod nemško vrhov- j To naj bo v podbudo tistim, no oblast. Še v 9. stoletju se v kateri se še držite v pesimizmu, j Vzhodni marki poleg frankov-in le gledate od strani, med tem skih grofov omenjajo slovenski ko narod trpi. \ poglavarji: Pribislav, Stojmir, Bratje, svoboda ne pride na Etgar, Semika. Listine 10. in krožniku, in se je treba zanjo 11. stoletja nam večkrat priboriti, zato prispevajte vsak po čaj o, da so takrat Slovenci v svoji moči. Samo ozrite se malo' Karantaniji živeli "po sloven-okrog in čitajte, kako se še' skem praVu," da je bila za vodskem dvoru. Ali se je potem čuditi, da so Epenštajnci, Š pan,ha j mi in Habsburžani priznavali slovensko pravo in značaj dežele s tem, da so se dali umestiti po starodavni slovenski navadi? Predstavili so se ljudstvu v kmečki obleki slovenskih županov in se s tem javno priznali za njih naslednike. Dasiravno je bilo pred 500 leti umeščenje le še gola vnanja oblika, brez pravega jedra, le paša za oči brezštevilnih gledalcev, ki niso njegovega pomena več razumeli, vendar nam priča, kako dolgo so se ohranili na Koroškem ostanki starega slovenskega državnega prava. (Konec.) -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE DELO DOBIJO M0CNE ŽENSKE za DELO V SKLADIŠČU Clark Truck vozniki v tovarni Za splošno pomoč v kafeteriji DOBRA PLAČA OD URE The Cleveland Tractor Co. vedno igrajo z usodo našega naroda. Torej na plan, prispevajte, da se zbere čim več, da se lahko vodi delo, katero si je začrtal SANS. Pet-reba je in bo dolarjev, da se pobija laži-propaganda, katera gre na račun Slovenije. — njih merodajna "navada Slovencev," da so morali imeti svoje sodnike, župane. Tja do srede 13. stoletja je še Koroška imela slovenski značaj. Mnoga plemiška imena so še slovenska; viteštvo je med seboj občevalo v slovenskem jeziku, ki je bil spoštovan tudi na voj- 19300 Euclid Ave. (220) MOŠKI NEIZKUŠENI? MI VAS TRENIRAMO! za Operatorje tovorne spenjače Busmen—za prevoz posode Delavci v pralnici PLAČA Starost ni zapreka, niti če ne znate angleščine DRŽAVLJANSTVO NI POTREBNO Zglasite se pri vhodu za služabništvo ■ tt r\T n n zadej. HOTEL STATLER E. 12th St., soba 335 med 9 in 5 uro (217) L ;i Hitel 1 pod stroj, da se spre^treljali vojake, ' katere Pošto' P°brali ter :,ga. je imela pošta Nve?nili'' 1Ko vzeli?" vprašal 'iev k, ' S m bilijona rub- %?rali li J? lma vlak ssej > Se ^C'11 čisto natanč" ngi, ^ Vre^'1a' Zagrabili so j.Co z denarjem, iwev ye niso niti lis e niso niti so se umak- 'ovJNeli in do danes jih ? jim /a wmmm s t J6 nekdo dajal ento in na glas v;.e so 2 v' 'sto n 0pet vS« °'oi"s" odrinili v v Varša- vi v: dobii fojoliii ^ Snovanje na j daleč °d veli etne Zvez ceste, največ- e v VaršaviA 8Polni a. ^e8e nahaja pošt- ' °mI ne daleč mi je bila ta glavo kakor vol, v roki pa je držal bajonet. Urno mu povem po poljsko, da mi je v tem tre-notku nekdo izmaknil denarnico-iz žepa. Vojak me ne more razumeti in povprašuje po rusko: "što?j što?" Jaz mu ponovim stavek po j rusko ves vznemirjen, kajti tat' zamore vsak trenotek oditi z j mojim denarjem, Ponoviti sem moral parkrat, predno je razumel za kaj se gre. Potem se mu je pa razjasnil obraz in odgovoril mi je silno prisrčno: "Ničevo nje vidal, golubček" (nič nisem videl, moj golob-ček). Tat je mirno odšel z mojim denarjem, a jaz nisem vedel, ali naj bi se jezil nad predrznostjo tata, ali pa smejal nad naivnostjo vojaka. Ko sem potem hodil po Varšavskih ulicah, zaslišim na voglu Novega sveta in Jeruzalemske aleje nenadoma klic: "Robotnik svieži!" (sveži Ro-Lotnik). "Robotnik" (delavec) je glasilo poljske revolucijne str?.nke na Ruskem. Obrnem se okrog in zagledam majhnega dečka, ki je držal v roki nekaj časopisov. Stopim k njemu in ga vprašam "koliko stane?" "Pet kopejk," mi odgovori, a njegove črne oči me gledajo nezaupljivo. Slednjič ni mogel vedeti, če nisem morda jaz kak nevaren človek. (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO TOVARNIŠKO DELO 100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO„ E. 91. St. and Crane 1 blok južno od Union Ave. (222) Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^0 na uro Ženske 62^c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (222) TEŽAKI P0METAČI Velika plača od ure Morajo biti državljani CHICAGO PNEUMATIC TOOL CO. 1241 E. 49. St. (218) Ameriški vojaki-topničarji v poziciji na Siciliji si tišče ušesa, ko je bila izstreljena prva 155 milimeterska granata na italijansko obalo pri San Giovanni. Te vrste top, so naši topničarji krstili in ga sedaj poznajo pod imenom "Long Tom." S takimi topovi so tudi obstreljevali otok Sicilijo pred invazijo. t DELAVCI za Prekladanje materiala Sprejemni oddelek Odpošiljatveni oddelek Delo v skladišču Za splošna dela na dvorišču Dobra plača na uro The Cleveland Tractor Company MALI OGLASI Peč naprodaj * Proda se peč na premog, ki greje 5 sob. Istotam se proda tudi dobro ohranjen kuhinjski sink. Vprašajte po 4 uri popoldne na 1021 E. 72. St. spodaj. Tel. EN-8342. (218) Hiše naprodaj Hiša 6 sob, kopališče, furnez, 2 garaži, velik lot. Nahaja se na Schaefer Ave. Se mora prodati radi smrti lastnika. . Hiša za 4 družine, kopališče in furnez, velik lot, 3 garaže. Blizu E. 55. St. in St. Clair Ave. Proda se zaradi starosti lastnika. Takoj $1,500, ostalo na lahka odplačila. Vprašajte pri Joseph Piks 1176 E. 71. St. ali 6704 St. Clair Ave. (219) Grozdje naprodaj V North Madisonu, na cesti 20 je naprodaj okrog 3 tone grozdja. Ga morate sami obrati. Cena jako zmerna. Odda se tudi farma v najem, 5 sob, klet, furnez, elektrika, kokošnjak, blizu ceste 20 v North Madisonu. Za nadaljne informacije vprašajte na 19801 Kewanee Ave. (218) Poceni avto Prodam 1940 model Chevrolet coupe. Prevozil samo 12,000 milj. Vse v prvovrstnem stanu, radio, grelec (heater) kakor tudi. kolesa. Ogledate si ga lahko od 7 do 8 ure zvečer no 6402 Orton Ct. (217) 19300 Euclid Ave. (221) Državljanstvo se ne zahteva Nič dela ob nedeljah ženske za čiščenje 3:30 zjutraj do opoldne Dobra plača ZAVIJ ALKE Lepa prilika za delo tudi po vojni Prijetne delovne ure Dnevno delo Zglasite se v 8. nadstropju v Employment Office OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. HALLE BROS. (222) ZIDARJI Firebrick VOJNO DELO Plača od ure in overtime Jones & Laughlin STEEL CORP. Otis Works 3341 Jennings Rd. Zadej za Mestno bolnišnico (220) ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamk«. Kot nomadi v Sahara puščavi tako potuje naša obrežna straža po pustih pokrajinah naše zapadne obale in pazi na morebitne sovmžne ladje, ki bi hotele kje v teh pustinjah izkrcati saboterje, katerih naloga bi bila ovirati našo vojno proizvodnjo. Delo dofce pridne in patriotične ženske, ki: hočejo storiti svoj delež za vojni napor. Delo je ob večerih 4 do 5 ur in sicer čiščenje uradov vi modernih laboratorijih. Dobra' plača od ure. Pokličite ENdicott' 0475, ali pa se zglasite osebno' na 1032 E. 62. cesta. (222)! Palomita Zgodovinski roman Človek bi se naravnost čudil, kako dobro in spretno zna namreč uporabiti večletni mehiški revolucijonarec vsako še tako neznatno malenkost, ki mu pade na ta ali oni način v roke: kos žice, da si z njo popravi pretrgano uzdo; mali košček usnja ali jermena, da si zakrpa staro sedlo; dva ali tri žeblje, da si z njimi popravi počeno puškino kopito; star, zmečkan in za njegovo lastno nošo premajhen mu klobuk, da si ga vtakne razrezanega pod svojega lastnega, ki pušča; lepo, posrebreno cerkveno posodo, da mu bo v njej kuhala njegova soldadera jed; debelo ol-tarsko zaveso ali drugo preprogo, ki ga bo varovala ob dežju mokrote in ponoči mraza; maš-ni plašč kot nadomestilo za svojo že do kraja izrabljeno ali pa sploh manjkajočo mu pod-sedlico — z eno besedo, vsaka stvar, pa naj bo še tako malenkostna ali pa izven njegovega poklica, mu pride prav, ker jo bo znal uporabiti na svoj način sebi samemu ali pa svojemu izgaranemu konju v prid. Tudi lepe in sijajne orizab-ske cerkve seveda niso odšle to pot njihovemu pijanemu divjanju in razdevanju. Ker pa se jim ni posrečilo vkljub trdemu prizadevanju podreti ob tla močnih in trpežnih vrat pre-stolne cerkve, so se zato spravili s tem večjo silo in jezo na druge manjše, od katerih 30 nekatere samo izropali do golega, druge pa poleg tega še požgali, polovili več duhovnov in izsilili iz njih pod grožnjo usmrtitve ali odvedenja v div je hribe visoke odkupnine. ČBankam in bogatim trgovinam se ni seveda godilo prav nič boljše. Nekatere so odprli s silo in jih izropali ter uničili dodobra, lastnike nekaterih drugih, ki se jim jih je posrečilo iztekniti v njihovih dozdevno varnih skrivališčih, pa so prisilili k visoki odkupnini, tako imenovanemu "prestamo forzosa" ali prisilnemu posojilu, kakor so vstaši sami raje vedno nazivali svoje nasilne iz-tirjatve od premožnih slojev. Orizaba je tako plačevala ta dan drago republičanskim upornikom za svoje priznano javno sočuvstvovanje in svojo odločno pripadnost k mehiški cesarski stranki. xv. Rudolf se reši. Razbijanje, popivanje, divjanje in posilstva, katerim se je pridružilo pod noč tudi več umorov, izvršenih deloma iz zgolj političnih, še več pa iz starih osebnih, zaradi prisilne medsebojne ločenosti nikdar poravnanih sporov in sovraštev, so trajala ves dan in celo naraščala tem bolj, čim bliže se je pomikal mrak in kmalu za tem trda noč, ki je naposled pokrila s svojim skrivnostnim, temnim plaščem še tisto malo obzirnosti in odvračaj očega sramu, ki si ni upalo popolnoma na plan pri belem dnevu. Povsod po drevoredih, še bolj pa na glavnem trgu samem so igrale veselo in poskočno številne godbe, ki so jih bili ali pripeljali vstaši sami s sabo s hribov, ali pa jih nabrali v hitrici njihovi krajevni prijatelji med svojimi, liberalni stvari naklonjenimi ter igranja veščimi meščani ali okoličani. Pred stopnjicami katedrale pa je svirala že od ranega popoldne naprej skoraj neprestano ubrana godba prejšnje cesar- ske mestne posadke, ki se je bila pridružila republičanom skoraj v celoti, če odštejemo le nekaj malega njihovih častnikov, ponajveč Evropcev, ki so bili ostali še vedno zvesti cesarstvu, od katerih pa so jih nekaj kar na mestu postrelili, druge pa vrgli v temne mestne zapore, od kjer pa so poprej seveda ipustili vse stare jetnike, tako navadne in v drugih ozirih lahko poštene politične obsojence kakor tudi nevarne in zakrknjene zločince, ki so se jim kajpada takoj pridružili v celoti z velikim navdušenjem in ne da bi jim kdo branil. Na glavnem trgu so plapolali povsod visoki ognji, ob čijih kravavordečem svitu so prepevale pijane tolpe tedanje najbolj priljubljene revolucionarne popevke, med njimi "Ad-ios, mama Carlota!" "Ya vino el guerito," "La cucaracha," "Ay, que haremos?" in še razne druge zbadljive posmehljiv-ke, naperjene po večini proti Avstrijcem in Francozom, pro ti "nadvojvodu" in njegovi soprogi, proti "rakovcem" vob-če ali pa posebej proti duhovnom, nunam, verskim redovom ali čemu drugemu, ki je imelo s prej imenovanimi kakršnože-koli zvezo. Kadar je zaigrala godba veselo koračnico ali pa poskočno polko, so pograbili mlajši revolucijonarci svoje enako kakor oni razcapane, umazane in razkuštrane "sol-dadere" ter se zavrteli z njimi v tesnem objemu divje naokrog, suvajoč in prerivajoč se z bolj ali manj umerjenimi gibi svojih okornih udov brezobzirno po vdrtinasti ploskvi sicer tlakovanih, vendar pa zadnja leta precej zapuščenih in poprave močno potrebnih osrednjih ulic in trgov, ki so se bili napolnili pod noč do kraja z gugajočimi se, po pijači in nesnagi neznansko smrdečimi vojaki, njihovimi nič manj pristudnimi ljubicami, predrznejšimi domačimi postopači in razuzdanimi javnimi deklinami, ki so se mešale brez strahu med prve, živahno iska-joč med njimi svoj zaslužek. Bilo je že dokaj pozno zvečer istega dne, ko se je pojavila ob dolnjem robu Plaze nenadoma nova manjša skupina jezdecev, katerih celotna zunanjost je pričala že takoj na prvi pogled, da so morali priti v te kraje na vsak način šele pred kratkim iz drugih, vsekakor bolj severnih in mrzlejših krajev. Bilo jih je težko videti natančneje ali še celo razločiti njihove obraze ob medlem svitu nove lune, dalo pa se je vkljub temu z zanesljivostjo ugotoviti vsaj toliko, da je tam med kakimi sedmerimi ali os-merimi nanovo došlimi, na vi-! dez vsekakor pretežno moškimi jezdeci vsaj ena oseba, če že ne več, ki je nasprotnega spola. Komaj pa so se približali konjeniki malo bliže gorečim kresom sredi Plaze, pa so že vstaši takoj spoznali nekatere izmed njih, jih začeli pozdravljati in objemati veselo ter vabiti doli s konj pa medse. Obenem pa so odjeknili po široki Plazi kar mahoma od vseh strani radostni in burni klici: "Viva! — viva — y que viva! Fantje, radujte se, zapoj-te in poskočite zdaj veselo! Palomita, naša Palomita je zdaj tu! — ona sama je med nami!" Bila je resnica! V si'edi med Luisom in pa svojim bratom Juanom je sedela trdno in visoko vzravnano na svojem belem ter rdeče marogastem, sicer nizkem, toda brhkem in živahnem konju, ki ga je vodila sama s spretno roko med gosto okrog nje se prerivajočo ljudsko množico, jasno razodevajoč s svojimi živimi, ljubkimi ter brezskrbnimi kretnjami v sedlu, da jej ni ježa na konju ni-kaka neznana ali pa šele nanovo priučena umetnost. Obstopili so jih takoj tesno vse nje skupaj in jih ne pustili nikamor več naprej. Tako so torej morali novodošleci končno hočeš-nočeš res stopiti s svojih konj, ki so jim jih takoj odvzeli njihovi ondotni do-mačinski znanci in jih odvedli v svoje hleve, medtem ko so se pomešali Palomita in njeni tovariši takoj med burno rajajo-čo množico. "Zapoj nam, Palomita, srček dragi, zapoj nam in zapleši, da zopet vidijo naše željne oči tvojo čedno postavo in da slišijo naša voljna ušesa vnovič tvoj mili glas! Daj, Palomita, dragica, daj in zapoj nam svojo prekrasno pesem, ki je nismo slišali že tako dolgo!" — se je razlegalo proseče v stoterih glasih nakrat od vseh strani. Ona se je branila dolgo, iz govarjajoč se, da je trudna in j da se jej nocoj zares ne ljubi, j da pa jim bo pela drage volje in zraven tudi zaplesala jutri, ko se malo odpočije. A kdo naj le pregovori ali pa prepriča pijano drhal, kadar si ta kaj zabije v svojo trdo glavo? Tako niso tudi vsi Palomitini na hitro izmišljeni izgovori čisto nič zalegli, ker zbrana množica je bila kakor gluha za vsak izgovor in a vsako njeno še tako nujne in navideno tehtno opravično. Kmalu so se približali domači godci s kitarami in mandolinami, katerim so se pridružili kratko nato še klarinet, bas, boben in pa nekaj gosli, ki .so ubrali vsi skupaj v še dokaj lepem in soglasnem zboru svojo narodno, v tistih časih prav posebno priljubljeno pesem "La paloma"; že v kratkem se je pomešal med nje tudi Palo-mitin polni in čisti glas, medtem ko je množica krog nje za-divljena nakrat popolnoma potihnila, da bi tem pozorneje poslušala. Rudolf je sedel med tem časom samotno v svoji mali celici na nizki klopi poleg okna, ki je bilo zastrto namesto z močnim železnim žalosten, potrt, zamisU® skoraj nezmožen razum* rok, zakaj in kako se j moglo vse to prav za Poditi. Misli so mu " letale brez reda urno » tja, zdaj k poslavljajoč . d ji s cesarico na krovu V. v Veracruz, zdaj k v vcia^i«", -- ' vabečemu cesarskemu v predmestje mehiške ce, daj zopet — in ti". ter najraje-k mah«1 ni leseni klopi« v pred santiaško ječo. se razgovarjala pred« . brim tednom ali dverna vo mlado, tako diaze> prelepo Palomito. pre> jtjl jjBi drei* kjer •HOOT ing* HOT mPr- V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE, NAD VSE LJUBLJENE Lucinke Terškan Mesec september se je. zopet vrnil; bridkosti spominov oživil nam le. Leti dve sta že minili, odkar si, predraga, zapustila nas; jamica tiha, kotiček miru je truplo, kjer Tvoje počiva, duša blaga pa raj uživa. O, prosi, Lucinka tam za nas, da kmalu za Teboj pridemo! Žalujoča: STARI OCE in TVOJA MAMICA. Euclid, O., 15. septembra, 1943. ...................................................................................................... Strojin Grill MADISON-ON-THE-LAKE Pri nas dobite vsak petek svežo ribjo pečenko, katero lahko zalijete z dobrim vinom = ali pivom. Odprto do 2:00 zjutraj. Dobite = lahko tudi prenočišče. =?iiiiiiiiii»iiii»imiiiiiiiiimiii»ii»ii»»'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii»iiiiiiiii»niiii»iiiniw POZOR GOSPODARJI HIŠ! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi muogim Slovencem, plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 BUS LORAIN AVE. GArfield 2434 Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZICH UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. otk&tci- ne bo pomagala hitreje dobiti vojno Pustiti likalnik odprt, ali pozabiti odviti luči v kleti, ko greste gor, da odprete vrata ali k telefonu—se vam morda ne bo zdelo važno. Končno, tudi če ostanete proč pol ure—porabljena elektrika vas ne bo dosti stala —ker elektrika je poceni in jo je dovolj v okolici Cleve-landa. V samem vašem slučaju bi taka potrata ne pomenila dosti. Toda pomnožite svoj dom z tisoči drugimi—z več kot 1,300,000 odjemalci elektrike v tej okolici, ki jo daje The Cleveland Electric Illuminating Company—in potrata elektrike, ki jo povzroče pozabljene odvite luči in pripomočki ... je ogromna. In taka potrata lahko mnogo ovira vojni napor naše dežele. Tukaj je povedano zakaj. Več kot porabite elektrike, več premoga, moške delovne sile, transportacije in mnogo kritičnega materiala je potreba—ker vse to je potrebno, da se proizvaja elektrika za luči in silo, ki vam služi. The Cleveland Electric Illuminating Company je preskrbela dovolj pripomočkov, da pride v okom vsem pried vid evanim zahtevam svojih odjemalcev za električno razsvetljavo in električno silo. Toda radi silne ekspanzije vojnega napora naše dežele, je nujna potreba za dodatni premog, moško delovno silo, transportacijo in kritične materiale. In ena važna pot, da se dobi več vitalne postrežbe in materiala za vojno—je, da se uporablja manj elektrike doma. To je vzrok, da vas vaša vlada potom urada za vojne potrebščine, ki je del urada za vojno produkcijo, naproša in vse druge odjemalce elektrike . . . rezidenčne, komercijalne in industrijske ... da se pridružite narodnem programu za prostovoljno konzervacijo—začenši 15. septembra in do nadaljnega obvestila. HS0 Vse, kar se zahteva od vas je, da boste previdni ^ boste pozabili odviti nepotrebne luči, da odvij ^ pomočke, kadar jih več ne rabite, da imate ra ^Ja \samo tedaj, kadar ga poslušate. So še druge s gtra. jih lahko storite doma v nadaljno pomoč. Na ni je nekaj nasvetov. Pomnite, kadar obrnete svič, pomagate k hiti ej s1 tcda ne k potrati elektrike. Ta poslanica je objavljena v sodelovanju stovoljno kampanjo za konzervacijo, ki kliče nje v rabi elektrike, premoga, petroleja, «aia umetnega plina, vode, komunikacije in THE CLEVELAND ELECTRIC ILLUMIN* "company. KAKO LAHKO HRANITE Z ELEKTRIKO VOM* rnice, 5. Rabite manjše*Jm* ne potrebujete dosti - ^ shrambe za obleko, vrata, verande itd. ^ f 6. Ne pozabite uggg' > neokupiranih. spaln* pantry, shrambah ' in0ino6 W 7. Zaprite vse P«P f, dar ste gotovi z fe^ 8. Ne prenapete dD0 ledenice, odmrznit« ) bitro zaprite vrata. kaK°l rete. jje f 9. Rabite peč Prf'd£iV p zabite odviti edinic ^t, 10. Ne imejte radio dar ga ne poslušate. URAD ZA VOJNE POTREBŠČINE OD WPB PR ^ "Naj se ne poskuša okrniti potrebne vojaške, zrakopl°vne 1 kijUČn° razsvetljave, ali razsvetljavo, ki Je potrebna za javno z [n vid hranečo konzervacijo in varnost v tovarni, transp namene produkcije." 1. Ugasnite luči, ki niso v rabi. To ne samo prihrani elektriko, ampak varčuje tudi s kritičnim materialom, ki je v žarnicah. 2. Očistite žarnice in reflektorje redno, da dobite od 25 do 35% več svetlobe od žarnic, ki jih rabite. 3. Razdelite si luči... Razvrstite svetilke in pohištvo tako ,da bo svetilka stregla dvema ali več osebama, če potrebno. 4. Pritegnite svetilko bližje, kadar čitate ali šivate. Nekaj palcev proč pomeni do 50% manj svetlobe. TEMNEJŠA NOČ DANES POMENI SVETLEJŠI JUTRI