-41 -
•:¦;:..•-¦¦                                                                                                         • ._.-,- .. f.c ¦;-,..¦   .       • ¦   - ¦*$$ '
'                             Avstrijsko - ogersko cesarstvo.
Avstrijsko-ogersko cesarsfcvo se prišteva po svojej zemljepisnej leži der-žavam srednje Evrope in se deli na dve nejednaki polovici: vzahodno in vshodno. Manjša zahodaa polovica (nemško-slovanska) se zove v ožjem pomenu ,avstrijska deržava' in obseza vsa kraljestva in dežele, ki so v deržavnem zboru aa Dunaji zastopane; druga večja vshodna polovica (ogersko-hervatska) se zove ,ogersko kraljestvo' v širšem pomena in obseza vse dežele ogerske krone.
V avstrijsko-ogerskem cesarstva so naslednje dežele: 1. Avstrijska pod Anižo, ia 2. nad Anižo, obe skupaj se imenujeti nadvojvodina Avstrijska; 3". vojvodina Salcburška; 4. vojvodina Štirska; 5. vojvodina Koroška; 6. voj-vodina Kranjska; 7. Primorsko t. j. poknežena* grofoviaa goriška, mejaa grofo-yina isterska s teržaškim niestom in z njegovim obmestjem; 8. poknežena grofovina tirolska in predarelska; 9. kraljevina češka; 10. mejna grofovina moravska; 11. voJTodina gorenja in dolenja sleška; 12. kraljevina gališka in lodomirska s Krakovom; 13. vojvodina bukovinska; 14. kraljevina dalmatinska; 15. kraljevina ogerska; 16. velika kneževina sibinjska (erdeljska); 17. kralje-vina hervatsko - slavonska; 18. vojaška krajiaa (granica). Pervili 14 dežel je zastopano v deržavnem zboru na Dunaji, a poslednje Stiri se zov6 dežele ogerske krone.
Vse te dežele so priSle po posebnej dedinskej praviei k avstrijskemu cesarstvn, Cesar Fraac je določil, da se podedujejo nerazdelno rekši ce-Ioma v cesarskej rodbini habsburžko-lotarinskej po pravici pervorojenstva.
Avstrijsko cesarstvo leži malo ne sredi Evrope in je največ gorato.  Naj-'•  višje gore so: Ortles v Tirolih (3916 metrov visok) in Veliki zvon (3400 m. višok, glej Vertec 1873. 1. stran 107), ki stoji blizu tirolske in salcburške m«je ter ima prelep lednfk, Pustrica imenovan.
Največja jezera v našem cesarstvu so: BlatnoinNežidersko jeaero na Ogerskem; Atersko, Halstatsko, Gmundsko in Volbenžko v gorenjej Avstriji. A posebno zaamenito je Cerkniško jezero na Eranjskeii, ki v nekaterih letih tako usahae, da ljudje onod, kodar je poprej voda stala, sejejo proso in ajdo, a v jeseni se zopet aateče.                                                «
Najimeaitaejše reke v aašem cesarstvu so: Duaav, Tisa, Drava, Laba, Voltava, Adiža, Odra, Visla in Dnester.
Poveršje avstrijsko-ogerskega cesarstva meri 6225 ? Mirijametrov. Na tem prostora stoji 847 mest, 2099 tergov ia 63.756 vasij. Prebivalcev šteje naše cesarstvo do 36 milijoaov ia pol. Slovaaov je preko 17 milijoaov, Nemcev preko 8 milijonov, Ogrov polšesti milijoa, Lahov preko 5 milijoaov, Vlahov do 3 milijoae, židov 1 milijon in do 50.000 ciganov. Do malega 29 milijonov prebivalcev pripada katoliškej veri.
Glavaa mesta posamezaih dežel so: Duaaj aa doleajem Avstrijskem s 622.087 prebivalci, ki je tudi glavno mesto vsega cesarstva ia sedež našega ' cešarja,  Liac aa gorenjem Avstrijskem z  31.000 preb.,   Salcburg na Salc-barškem z  19.300 preb., Gradec  aa Štirskem s 84.000 preb.,   Celovec aa Koroškem  s 15.200 preb., Ljubljaaa na Kraajskem s 23.000 preb., Gorica
t-42 —
na Goriškem s 16.800 preb., Terst pri jadrauskem morji s 123.000 preb., Inšpruk v Tirolih s 16.800 preb., Praga na Češkem s 158.000 preb., Berno na Moravskem s 74.000 preb., Opava v Sležkem s 17.100 preb., Levov v Galiciji in Lodomiriji s 87.200 preb., Krakov v istej kraljevini s 50.000 preb., Černovice v Bukovini s 34.000 preb., Pešta na Ogerskem z 202.000 preb. in Budim s 55.000 preb.; Zagreb na Hervatskem z 21.000 preb., Osek t Slavoaiji s 17.400 preb., Sibiaj na Erdeljskem z 19.500 preb. in Zader v Dalmaciji s 7000 prebivalci.
. Avstrijsko-ogerska deržava je bogata zmnogoterimipridelki, ki je v živ-ljenji potrebnjemo. Zemlja je po večjem vsa rodovita, a nekatere pokrajine se lehko merijo z najplodnejšimi evropskiini deželami. Različnega žita se mnogo pridela, posebno na Ogerskem, Oeškem in Moravskem. Ogri imajo obilo dob-rega vina in tobaka. Na Oeškem se prideluje najboljši hmelj. Po severnih krajih našega cesarsfva se pridela mnogo lanii in konopelj. — Na Ogerskem, češkem, v Galiciji, Moravskem in Šleziji imajo mnogo lepih goved. ovac in konj, Ogri rede tudi prasiče. Na Češkem imajo mnogo fazanov, a na Štirskem mnogo lepih kapunov. Tudi svila se moSno razširja, vzlasti po južnih de-želah. Zel6 bogate solne jame se nahajajo na Gališkem t Velički in Bohnji; a tudi na Saleburškem, Ogerskem in Štirskem se dobodo lepi skladi kamene soli. Naše cesarstvo ima posebno veliko dobrega železa; najboljše železo se dobiva aa Štirskem in Koroškem. Zlato se dobiva na Ogerskem in Brdelj-skem; srebro kopljejo na Ogerskem, Ceškem in Erdeljskem; živo srebro vVidrijina Kranjskem; kotlovino na Ogerskem, Erdeljskem, Tirolskem in Salcburškem; cink na Kranjskem; svinec na Koroškem. — Eazven naštetih kovin se na Avstrijskem dobivajo tudi druge koristne rude, persti in kamenje. Po nekaterih deželah se dobode mnogo čemega in mjavega premoga; Ogersko daje tudi mnogo rupe (šote).
Najboljši izdelki domačega oberta so različne tkaaine od prediva, pavolje, Tolne in svile, usnije in razno usnijeno blago, srebernina in zlatina, orodja in posode od železa, kotlovine, jekla, stekla in gline. Do 8 milijonov ljudij živi v našem cesarstvu samo od oberta.
Avstrija ima se svojimi pridelM obilo kupCije, katero pospešujejo mnogo-verstna občila, posebno brodarstvo na adrijanskem morji in ladije na rekah DunaT, Labi, Voltavi, Tisi in Dravi, dalje tudi ceste in železnice. Najzname- -> nitejša tergovižča v avstrijskem cesarstvu so: Dunaj, Praga, Pešta, Do-brecin, Levov, Brodi, Bolzan, Berno in Olomoc. Za pomorsko kupčijo so posebno imenitna mesta: Terst, Reka in Senj.
Tudi učiiib. naprav šteje naše cesarstvo lepo število. VseučelišS ima osem, namreč: na Dunaji, v Pragi, Gradci, Inšpruku, Krakovu, Levovu, Pešti, er-deljskem Belemgradu invZagrebu. Dalje ima mnogo giinnazij, realek in realnih gimnazij, meščanskih in ljudskih šol. Tndi šole za slepce in gluhonemce se nahajajo po nekaterih deželah.   V Avstriji je 13 nadškofov in 60 škofov.
Avstrijsko cesarstvo meji na severji se Saskim, prusko Slezijo in Rusijo, aa vshodu z Rusijo in Tnrčijo, na jugu tudi s Turčijo, z jadranskiin inorjem in Italijo, na zahodu z Italijo, Švioo, Lichtensteinom in Bavarskim. Vsa ta meja meri blizu do 860 Miiijametrov.
.                                                   - 48 -
Sedanji vladar avstrijsko-ogerske deržave je Njegovo ces. kr. apostolsko Veličanstvo FKANC JOŽEF L, ki je bil rojen 18. avgusta 1830. leta, a ce-sarovati je začel 2. decembra 1848. leta. Bog nam ga ohrani še mnogo mnogo let!
A zdaj otroci! vse to, kar vam sem tukaj povedal, poiščite na zemlje-vidu avstrijsko-ogerske deržave in naučite se vse do prihodnje nVertčeyeu številke tudi na izust.                        .. . ¦ .,       . .                             /. t.