Političen list za slovenski narod.
V« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 fld. 40 kr
▼ administraciji prejeman, vetja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naro&nino in oznanila (inserate) prejema UDravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulioe št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednifitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 41.
V Ljubljani, v ponedeljek 20. febrnvarija 1893.
Letnili XXI.
Papeževa slavnost
Slavno in veličastno se je vršila po širnem svetu škofovska petdesetletnica Leona XIII. Časniki iz najraznejših krogov nam sporočajo o velikih slovesnostih, ki so se vršile ta slavnostni dan. Tudi Slovenci, vedno zvesti rimskim papežem, v tem oziru niso zaostali. Od raznih stranij dobili smo poročila, kako spodbudno in lepo so se vršile slovesnosti papežu v čast. Na stotine in stotine kresov gorelo je po doleh in po gorah Leonu v slavo: napravile so ee razsvetljave po mestih, trgih in vaših; pokali so ta dan topiči, in neštete množice našega vernega naroda hitele so v svetišča Gospodova poslušat govore o veličinah Leona XIII. in zahvaljevat previdnost božjo, ki nam je za naše čase odločila v papeža ravno Leona XIII.
Ni moči prešteti molitev in prošnja, ki so ta dan oblegale prestol božji za blagor sv. očeta in za prospeh sv. katoliške cerkve.
Cele množice vernih Slovencev pa so pristopile tudi k sv. obhajilu ter je darovale v ta preblagi namen.
Pri teh slovesnostih odlikovala se je vzlasti prvostolnica slovenska bela Ljubljana. Tako krasne in tako splošne razsvetljave, kakor v soboto večer, že dolgo nismo videli v Ljubljani, in vse to so prebivalci storili iz lastnega nagiba, brez poziva.
Z Grada je bil prekrasen razgled čez mesto; kakor morje lučic bilo je ta večer v Ljubljani prižganih v proslavo »luči na nebu", papeža Leona. Odlikovale so se v prvi vrsti cerkve pri Uršulinkah, šentpeterska, stolna, sv. Jakoba in trnovska; mnoge hiše odlikovale so se s krasnimi transparenti, s pomenljivimi napisi in z lepimi podobami sv. očeta, njegovega grba itd. V tem pogledu odlncoval se je deželni dvorec s krasno zvezdo pred podobo papeževo nad vr&tmi in razne privatne hiše. Razsvetljene so bile večinoma vse šole, posebno omenjamo poslopje c. kr. višje realke, pisarne raznih uradov itd. Sploh pa ni moči našteti vseh posameznostij, le reči moramo: Ljubljančani eo kar tekmovali, kdo
da bo ta večer lepše razsvetlil svoj dom v proslavo papeževo.
V nedeljo bila je slovesna sv. maša v stolnici, katero so opravili prevzvišeni g. knezoškof. Navzoči so bili načelniki raznih oblastev civilnih in vojaških, vodja deželne vlade, Viktor baron H e i n , fml. Schilhawsky, deželni glavar Oton D e t e 1 a , župan Grasselli itd.
Tudi po vseh drugih cerkvah vršile so se dnevu primerne slovesnosti; vzlasti je bila veličastna pontifikalna služba božja v krasni, s cvetlicami ozaljšani cerkvi sv. Jakoba. — Gimnazijci so imeli službo božjo s »Te Deum" pri Uršulinkah in v Križankih.
Zvečer je napravila katoliška družba v rokodelskem domu slavnostni večer v proslavo svetega očeta. Dvorana je bila v ta namen po g. Mathianu krasno ozaljšana, na sredi je bila podoba Leona XIII., ob strani podoba cesarjeva.
Muziko so oskrbeli za ta večer gojenci iz ce-eilijanske šole, vzlasti je vzbudil mnogo priznanja in sočutja slepec. Petje so oskrbeli vrli gg. bogoslovci, peli so krasno vzlasti pesem: »Tu es Petrus".
Govore, zanimive in dovršene, oskrbeli so gospodje vodja Po v še, ki je, opirajoč se na životo-pis Leonov, živahno opisoval njegove duševne vrline; dr. Vinko Gregorič je v lepi besedi razpravljal papežev in vzlasti Leona XIII. skrb za Slovane, dr. Jan. Ev. Krek pa je pojasnoval navdu-ševalno in prepričevalno socijalni pomen papeštva, ki je ideja, katera jedina druži in osrečuje človeštvo.
Po odpeti cesarski himni spregovorili so prevzvišeni g. knezoškof; vnemali so navzoče za ljubezen in udanost papežu in cesarju, kot zastopnikoma od Boga jima izročene oblasti, duhovske in svetne. Spominjali so se posebe drznega napada na cesarja pred 40 leti ter sklenili z željo, naj nam Bog ohrani očetovskega vladarja še mnoga, mnoga leta. — Po dovršrnem vsporedu podelili so prevzvišeni navzočim blagoslov.
Tako se je tudi ta slavnost slovesno završila. Navzoči so bili med drugimi pri tej slovesnosti
blagorodni g. deželni glavar Oton De tel a, deželnega sodišča predsednik Koče v ar, državni pravd-nik Pajk, dež. odborniki Mu mi k, dr. Papež, Vo š n j a k, gimnazijski vodja Senekovičin mnogo druge odlične gospode, duhovniške in svetne. Tudi iz okolice je prihitelo na slavnost nekaj udov katoliške družbe.
Dal Bog, da slovesnosti, ki se prirejajo v proslavo škofovskega jubileja papeža Leona XIII., pomnoži in utrdi vero v Kristusa in njegovega namestnika na zemlji — papeža, da družba človeška, iskajoč temeljev stalnemu svojemu obstanku, tem preje najde jedino varna in gotova tla na skali svetega Petra, ki je Kristus, naš Bog!
Slava Leonu, slava njegovim častilcem!
Izjava.
Spominjali se bodo gotovo še naši čitatelji, kako drzno je napal »Slov. Narod" vrle gospode bogoslovce v Mariboru v članku: »Solnograška univerza in slovenski bogoslovci' v št. 32 t. I. Pisal je med drugim: »Pomilovanja vredna slovenska mladina, ki te pripravljajo za tvoj visoki poklic učitelji in vzgojitelji po želji in volji Mahničevi, ki moraš neposredno ali posredno poslušati njegove in njegovih trabantov krive in za narodnost našo pogubonosne nauke, ki se moraš klanjati njih prenapetim nazorom, njih brezozirnosti in nestipnosti, njih strastim in skrajnemu, nekrščan-skemu verskemu fanatizmu. Ti in jednaki žalostni občutki navdajali so nas, ko smo slišali iz zanesljivega vira, kako se počenja sedaj tudi že z našimi slovensko-štajerskimi bogoslovci. . . Na drugi strani pa z zadoščenjem konstatujemo, da je ostala večina naših vrlih bogoslovcev do sedaj nedostopna z Goriškega in Kranjskega importiranim protinarodnim načelom."
Mi smo mu na to dostojno in stvarno odgovorili, a očital nam je surovost in grozil, da bo tudi spregovoril besedo, kako nekaterniki odvračajo ljubljanske bogoslovce od družbe sv. Cirila in Metoda. .Takrat," pravi »Narod", »bo še le ogenj v strehi".
LISTEK
Slavospev sv. Stolici.
Stol mogočni, sveti, slavni 1 Stol častiti, starodavni I
Cerkve prave večni znaki Kristus sam te je postavil, Z bliščem čarnim te proslavil, In ti temelj dal krepak.
Predno se s sveta je ločil, Petru je vso moč izročil, Rekel mu slovesno to: Ti si Peter, trdna skala, Cerkev bo na tebi stala, Pekel zmagal je ne bol
Staro, novo se podira, Rod sa rodom izumira,
Izpreminja se ves svet. Le narodov prošlih čini Še živi nam v zgodovini, A i teh je mrkel sled.
2ezla zlata, krone carske Strle sile so viharske,
Prestole razsule v prah. Mož prestavnih spomenike, Narodov ponos in dike Zelen že zakriva mah. —
Jeden prestol pa stoji še, Nezmagljiv na njem sedi še
S trojno krono venčan kralj. Svet vesoljni ga proslavlja, Bogu z&nj molitve javlja Verni rod najskrajnih dalj.
Naš duhovnik je, voditelj, Skrbni oče in učitelj,
Božji 6luga: kralj-pastir! In vršeč to trojno službo Čuva vso človeško družbo, Srečo jej želeč in mir.
On je prvi blagovestnik, Pravi Kristusov namestnik, Hrama božjega ključar. In vladike, svečeniki Zvesti so mu pomočniki V sveti službi za oltar.
V	božji hram pa kliče, jemlje, Narode vesoljne zemlje
In jih vodi do nebes. Ti so njega zvesti sini,
V	veri, svetstvih vsi jedini, Sveta druži vskup je vez. —
Poln svetosti in modrosti Božje on uči skrivnosti Kot vrhovni učen i k. Glas njegovega slovesa Slušajo celo nebesa, Ki so mu vodnik-branik.
Kar on reče, je resnica, Kar oznanja, je pravica,
Kar oznanja, blagor vsem; Ko raz prestol se oglasi, Vsi narodi in vsi časi
V temi luč prejm6 po njem.
Sveti Duh ga vodi, brani, Cist da božji uk ohrani
In varuje cerkev zmot. Zvesta pa krščanska čreda Vedno n&nj zaupno gleda, Ki jej kaže pravo pot.
.m
M:
.Narod" pa je pri tem dčlal račun brez krč-marja. To spričuje naslednja izjava mariborskih go- ^ spodov bogosiovcev:
Izjava.
Z ozirom na uvodni Članek . 8 o 1 n o - , graška katoliška univerza in slo-| venski bogoslovci", objavljen v .Sloven- j skera Narodu" dne 9. februvarija t. I., štev. 32, izjavljamo podpisani mariborski bogoslovci:
1.	Odločno ugovarjamo zoper to, da je katoliško vseučilišče .prazen nič" ali .dvomljive vred- I nosti", temveč potrjujemo in smo do cela uverjeni, 1 da bi bilo prekoristno in v sedanjem brezverskem času prepotrebno.
2.	Z vsem poudarkom zavračamo grdo natolcevanje, da nas .silijo, da naj plačujemo bore svoje novce sa bodoče nemško-katoliško vseučilišče v Solnogradu".
3.	Močno obžalujemo, da se zasebni razgovori uaši po javnih listih raznašajo, napačno zavijajo in z 1 o v o I j u o pretiravajo.
4.	Izjavljamo:
a) Da se v naši bogoslovnici niso nikdar ločili Štajerci in Kranjci, in da hočemo tudi v prihodnje odvračati vse (tudi vnanje) vplive, ki bi rušili vez medsebojne bratske ljubezni; l) da ni nobeden izmed mariborskih bogosiovcev pooblastil .Slov. Naroda", da bi izražal ali zagovarjal naša načela, in da se n i k a k o r n e vjemajo z nazori, ki se razpravljajo v zgoraj omenjenem članku; c) da je in ostane naše geslo: Vse za vero, dom, cesarja!
V Mariboru, dne 18. februvarija 1893. Sledijo podpisi vseh 67 bogosiovcev.
Častna za bogoslovce, nečastna za .Narod" je ta izjava. Komentara ni treba tem jasnim besedam, želeti je, da bi jih umel tudi .Narod" ter nehal trositi po svetu taka neresnična poročila, vsaj da imt laž kratke noge !
Državni zbor.
Z Dunaja, 19. februvarija.
Justično ministerstvo,
ki bi bilo imelo že v petek rešeno biti, in zarad katerega je bila napovedana sinočnja seja, tudi včeraj ni bilo dovršeno, ampak pride jutri še enkrat na dnevni red. Vsled tega je tudi najlahkovernejšim poslancem upadlo upanje, da bi bil državni proračun rešen do konca meseca februvarija in vlada je že v petek v zbornici izročila predlog, s katerim zahteva pobiranje davkov po sedanji meri tudi še za mesec marcij.
Tej prav polževi počasnosti se pa nihče ne more čuditi, ki vidi, da se dneve in dneve pričkajo za — oslovsko senco. Obe zadnji seji veljali ste medgo-vorom, ki so se čuli v četrtek med govorom češkega poslanca dr. Vašatja. Omenjal sem že zadnjič da je grof K a v n i c pri tej priliki vskliknil: Nesramna uradniška plaža! (Unverschamte Beamten-bagage!) Večina poslancev teh besed ni slišala in tudi stenografi ne; zato se pa tudi ne nahajajo v stenografičnem zapisniku. Pač pa jih je slišal justični miuister grof Schonborn, ki je med Va-
Njemu je izročil svoje, D61 je: Pasi ovce moje!
Jagnjeta mi pasi ti! In pastir-kralj čredo pase, Kjer najboljša trava rase: Z božjo hrano jih redi,
Pravovernikov občestvo Nezmagljivo je kraljestvo, Ki ima božanstva znam. To je cerkev božja prava: Papež jej je vidna glava In nevidna Kristus sam.
Mnogi narodi, vladarji S kralj-pastirjem so v viharji
Boj krvav borili že. Toda kdor se ž njim boril je, Sam ob skali se zdrobil je, Grob izkopal sam zA-se!
Naj sovragi le srdd se, Naj se zemlja ziblje, trese, Naj prevrne se ves svet! Sveta stolica bo stala, Vsem viharjem kljubovala Slavno bo do konca let!
šatyjevim govorom tik grofa Kavnica sedel, in katerega so gori omenjene Kavničeve besede tako privzdignile, da je kar skočil s svojega sedeža, in grofe Kavnieu češki rekel, da je to nezaslišano! Grof Kavnio je sprevidel, da ni prav ravnal in je še med sejo stopil k ministra Schčnbornu ter ga zagotavljal, da z omenjenimi besedami ni hotel žaliti ministra, o katerem še vedel ni, da sedi tik njega.
Tudi ožji tovariši Kavničevi so sodili, da njegov medrek ni bil umesten in so sklicali še isti večer klubovo sejo, v kateri so ta izrek obsojali, ob enem pa grofu Kavnieu prepuščali, da naj reč poravna sam, kakor vč in zna. Grot Kavnic se je vsled tega v petek precej v pričetku seje oglasil k besedi in je rekel, da mu je v zadnji seji ušel neki klic, ki so ga le najbližnji sosedje njegovi slišali, in ki zarad tega tudi ne stoji v stenografičnem zapisniku. Ker ga je pa omenjal poslanec Barnreither in ker so se ga polastili javni listi, zato prostovoljno in neprisiljeno izjavlja, da omenjeni klic ni bil parlamentaren in prav primeren (smeh na levici,) in da se mu niti sanjalo ni ž njim žaliti visoko spoštljivega uradniškega stanu ne v celoti in tudi ne posameznih članov njegovih, ne v zbornici in ne zunaj nje. Pač pa priznava, da je bil po pravici razjarjen, ko je dr. Vašaty čital ukaz Stremayerjev in da je torej lahko umevno, ako je nehote izražal svoje čute, ker ni vsakemu dano, zmerom in povsod biti tako hladnokrvnemu, da bi mirno od vladne strani vse utaknil.
Minister Sohonborn, ki je takoj za Kav-nicem zopet poprijel besedo, je bil s to izjavo zadovoljen ; grof Kavnic je namreč svoj izrek preklical, dasi bi bil ta preklic lahko odklonil, ker uradno v stenografičnem zapisniku ničesar ne stoji o njegovem medklicu. Levičarji pa niso bili zadovoljni in vsi njih govorniki, ki so prišli še k besedi, so se zaganjali v grofa Kavnica, češ, da je s svojim preklicem le še bolj potrdil svoje razžaljive besede in da je drugo razžaljenje huje od prvega. Tako se je hudoval Heinemann, tako Wrabetz, tako Pergelt, in ko je dr. Herold sinoči kot glavni govornik očital levičarjem, da se le zarad tega tako poganjajo za čast uradniškega stanu, da bi jih zopet spravili j na svojo stran, je tudi levičarski glavni govornik dr. Jaque8 omenjal to reč, češ, da levici tega ni treba in da jo vodi zgolj le skrb za uradniško čast.
Pa ne samo v grofa Kavnica so se zaganjali levičarji, ampak še veliko huje so prijemali ju-stičnega ministra grofa Schonborna, ker mu je zadostoval preklic Kavničev. Zlasti mu je Wrabetz oponašal, da se ni tako odločno potegnil za uradnike, kakor se je bil v odgovoru svojem na besede Suessove postavil na klerikalno stališče. Enako je govoril Pergelt, ki je grofu Schonbornu še posebej ! očital, zakaj se ni potegnil za predsednika najvišjega sodišča dr. Stremayerja, katerega so češki poslanci' tudi žalili s svojimi medgovori. In v istem smislu se je pritoževal sinoči bivši levičarski minister grof Kuenburg, ki je v nekem dejanskem popravku branil predsednika najvišjega sodišča, opravičeval njegova zadnja ukaza, in se kot član najvišjega sodišča potegnil za njegovo čast, ker se nihče drug za njo ni oglasil. To natolcevanje je letelo na
Prišel bode čas rešenja, Kralj vesoljnega stvarjenja
Bo naredil večni mir, Združil v hlev edin narode Vseh vetrov, da slednjič bode Ena čreda, en pastir!
In slovenski narod skromni, Kar mu časov zgodba pomni,
Vero ljubil je nad vde. Stalna njega je zvestoba, Sveti Stolici do groba, Nje orkan ne omajM —
Dolgo venčaj trojna krona Nam trinajstega Leona!
Čuvaj ga, dobrotni Bog! Sveta Stolica naj vlada Od izhoda do zapada, Bratsko drnži zemlje krog!
Stol mogočni, sveti, slavni! Stol častiti, starodavni!
Cerkve slavni spomenik! Nevenljiva slava tebi I na zemlji, i na nebi —
Poln zmagalnih lavorik!	P. V. B.
ministra Schonborna, ki so ga pa levičarji prav zastonj napadali.
Schdnborn se je v petek v svojem govoru s vso odločnostjo potezal za čast uradnikov, rekši, da mu je enako sveta in enako pri srcu, kakor osebna čast njegova. .Dvanajst let sem v državni službi", rekel je minister, „v katero sem vstopil iz zasebnega stanu, ko sem bil prej skozi veliko let v dokaj ostri opoziciji; ali sklicevati se smem na spričevalo vseh meni podložnih uradnikov, in sicer cesarskega namestništva, deželne finančne direkcije in šolskih oblastev na Moravskem, in dandanes vseh justičnih uradnikov, in mirno reči: Naj se kdo oglasi in naj pov4, ali mi je bilo kdaj vse eno, ali so uradniki srečni ali nesrečni, in sem kedaj v nemar pustil kak slučaj, naj je bil sam na sebi še tako malenkosten? (Pohvala.) Reči smem, da me moja vest odvezuje od očitanja, da bi bil kdaj izdal kako reč, ki je uradniškemu stanu draga, in kakor mi je moja čast najdražja, ne bom nikdar trpel, da bi kdo napadal čast uradniškega stanu."
Ko je torej Wrabetz očital ministru, da se ni potegnil za čast uradnikov, smel mu je grof Schonborn po vsej pravici ugovarjati, da je to storil v najodločnejši meri in da morejo le oni kaj tacega trditi, ki njegovega govora niso poslušali.
Ali tudi v tem so levičarji krivico delali grofu Schonbornu, da se ni potegnil za Stremayerja proti napadom Vašatyjevim. Minister se je zanj potegnil, kolikor se je mogel. On je rekel, da nima uradnega poročila glede ukazov njegovih z dne 2. in 5. dec. 1. 1892, da je pa vsled razprave v državnem zboru pisal predsedniku najvišjega sodišča, da mu naj pojasni to reč. Ako bi hotel kdo trditi, da so razni deželni jeziki tuji jeziki v sodnem življenju, bi bilo to napačno in kaj tacega si ne more misliti od predsedništva najvišjega sodišča. In ko je Vašaty rekel: Saj imamo izvirnik v rokah, izgovarjal je minister dr. Stremayerja, da ni kaj tacega mislil, in da dotični izraz ni bil prav primeren in srečen. Minister je torej izgovarjal predsednika najvišjega Bodišča, kolikor je ravno mogel; bolje braniti ga sploh ni mogel in ga celo levičarji ne morejo. Njihovi listi pišejo in celo grof Kuenburg je moral sinoči priznavati, da se je dr. Stremayer jako nesrečno izrazil v svojem ukazu do najvišjega sodišča, ko je vse nenemške jezike imenoval tuje jezike. Kako morejo torej ti ljudje zahtevati od ministra, da naj umiva kako reč, katera je po njihovem lastnem priznanju umazana? Levičarji zdaj seveda zagotavljajo in Kuenburg je sinoči še posebno poudarjal, da omenjena ukaza prav nič ne spreminjata dosedanjega poslovanja pri najvišji sodniji in da sta namenjena le za notranji delokrog; aii dr. D o s t a l je že sinoči grofu Kuenburgu v dejanskem popravku odgovarjal, da to ni res in da bodo razprave drugačne, kakoršne so bile, ako obveljata Stremayerjeva ukaza. Dozdaj so se prvotne razsodbe pri obravnavah najvišjega sodišča čitale v izvirnem jeziku, v katerem so bile izdane, odslej jih bode moral dotični poročevalec pred razpravo prestaviti in čitati v nemškem jeziku.
Umevno je torej, da sta zbudila Stremayerjeva ukaza med vsemi slovanskimi poslanci veliko razburjenost in najsilnejši nasprotstvo, katero je iz-razal že dr. Vašaty, ki je našlo pa sinoči najmogočnejšega zastopnika v dr. Herodu. Dr. Herold je v svojem dveurnem govoru na drobno razpravljal omenjena odloka in z izvanredno govornostjo šibal predsednika najvišjega sodišča in poživljal vlado, da naj odpravi krivico in v pravem času odvrne udarec, ki je namenjen nenemškim narodom. Celo liberalci se niso mogli izogniti velikanskemu vtisu, ki ga je ta govor napravil na vse stranke. Nekateri izmed njih so naravnost priznavali, da je dr. Herold .kolosalen" govornik, kakoršen je bil v mlajših letih dr. Rieger, in molčali ter ga mirno poslušali. Samo ko je prijemal dr. Stremayerja, so hoteli krivdo zavračati na podpredsednika dr. Habjeti-neka, češ, da je dotična ukaza sostavil on. Ali dr. Herold je medgovorniku Neuwirthu odgovarjal, da to nič ne d£, da je to ukaz najvišjega sodišča in da ostane zanj odgovoren predsednik, ki ga je podpisal. Govor in vso razpravo sploh Vam pošljem po stenografičnem zapisniku.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 20. februvarija.
Stremayrjev ukaz. Na dolgo in široko liberalni listi zagovarjajo predsednika najvišjemu so-
dišču zastrto ukaza, s katerim je odredil, da se vsi akti pri najvišjem sodišču, če neso nemški, morajo privesti v nemščino, da se potem razpravljajo na podlagi teh nemških prevodov. Sklicujejo se na statut najvišjega sodišča iz 1858. leta. Seveda pri tem pa prezirajo, da se ta statut ne vjema prav z ustavo. Ko je stopila ustava v veljavo, so vse dotične določbe, ki se ž njo ne strinjajo, ob veljavo. Kot ustavoverci bi vendar nemškim liberalcem morala biti ustava več, nego statuti izza absolutizma. Če sami liberalei prezirajo ustavo, potem pač ne-majo najmauje pravice, zahtevati, da bi jo naj spoštovale druge stranke. Sicer je pa vse to opravičevanje graja za Schmerlinga, ki je tudi bil meso od njih mesa. Ce je Stremayrjevo postopanje pravilno, je bilo Schmerlingovo nepravilno. Za Slovence Stremayrjev ukaz nema specijalno tolikega pomena, ker posebnega slovenskega senata pri najvišjem sodišču za Slovence tako ni bilo. Zadel je pred vsem Italijane, Cehe in Poljake.
Dr. Heinrich zastopa praško mesto v nemškem oddelku deželnega šolskega svšta. Nedavno je pri neki seji, ko je bilo govorjenje o tem, da praško mesto dosti ne stori za nemške šole, odločno se potegnil za praški mestni zastop. Nemške šole neso prenapolnjene zaradi tega, ker jih je premalo za praško nemško prebivalstvo, temveč le zaradi tega, ker se vanje vsprejemajo češki otroci. Dr. Heinrich je odločno obsodil tako postopanje šolskih oblastev. Ker je svoje mnenje povedal z malo ostrimi besedami, mu je predsednik vedno segal v besedo, čemur je on odločno ugovarjal. Praški mestni svet je vsled tega sklenil, da župan pojde k namestniku in zahteva pojasnil o seji, v kateri je predsednik žaljivo postopal proti zastopniku praškega mesta. Namestnik je proti županu zagovarjal predsednika in nemški oddelek deželnega šolskega sveta in krivdo zavračal na dr. Heinricha. Zupan in mestni zastop pač z namestnikovimi pojasnili nista bila posebno zadovoljna. Češki poslanci bodo pri priliki stvar še sprožili v državem zboru ali pa iuterpelovali namestnika v deželnem zboru. Namen napadom proti dr. Heinrichu je precej jasen. Kadi bi ga pripravili, da izstopi iz deželnega šolskega sveta in na njegovo mesto pride kdo drugi, ki se ne bode upal ali ne bode hotel tako odločno zagovarjati postopanja praškega mestnega zastopa.
Maroko. V tej afriški državi bo nevarni vstanki. Povod tem vstankom so preveliki davki in pa preostro izterjevanje davkov. Bazni kabilski rodovi pregnali so uradnike. Vladne čete, ki so se proti njim poslale, bile so tepene. V teh bojih je pal sultanov stric, jeden sultanovih sinov je pa nevarno ranjen. Guvernerji vseh pokrajin dobili so ukaze, da naj nabirajo vojake. Vstajnike pa najbrž podpira kaka evropska vlast, morda Francija, ki bi ie davno rada nekatere maroške pokrajine priklopila Algieru.
Sleparije pri rimskih bankah. Vlada bi rada, da bi o dogodkih pri rimski banki že je-denkrat bilo tiho, ali njena želja se neče izpolniti. Predvčeraj je poslanec Bovio vprašal vlado, kako da napreduje sodnijska preiskava in če je res, da je še več druzih poslancev imelo zveze z rimsko banko, da je že lani Nikotera opozoril trgovskega ministra na nerednosti pri tej banki, če je res že 1889. leta Crispi od Giolittija zvedel za nerednosti pri tej banki. Nikotera je pritrdil, da je on že res lani trgovskega ministra na te nerednosti opozoril. Pravosodni minister ni mogel dati na ta vprašanja zadostnih pojasnil, ministerskega predsednika pa ni bilo pri seji. Ko je govorilo še nekaj govornikov, je bil nastal tak hrup, da je predsednik ie s težavo napravil red.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. februvarija.
(Udanostno čestitanje st. očeta.) Včeraj pokloni se je prevzv. gosp. knezoškofu ljubljanskemu vodja e. kr. deželne vlade kranjske, dvorni svetnik baron Hein, proseč prevzvišenega, naj blagovoli sporočiti njegova najudanejša voščila svetemu očetu Leonu XIII. povodom njihove škofovske petdesetletnice. — Dalje poklonilo se je z istim namenom vodstvo deškega semenišča „Alojzijevišča", deputacija »trgovske in obrtniške zbornice", potem „ c. kr. kmetijska družba kranjska" po svojem predsedniku, deputacija ^Marijine bratovščine" in .veteran-
cev". — Brzojavno sporočil je gosp. dekan Anton Mežnarec prisrčna voščila kranjskega mesta, naprošen od mestnega župana S a v n i k a , ki mu je v posebni deputaciji na čelu mestnega svetoval-stva s krasnim nagovorom izrazil udanostna čutila kranjskega mesta.
(Čestilna adresa vojaškega veteranskega kora), katero je izročil včeraj kranjski veteranski vojaški kor pod vodstvom svojega poveljnika, g. magistratnega koncipista Juraja M i h a 1 i č a , ekscelenci knezoškofu, je res mojstersko delo v vsakem oziru. Adreso, katero je spisal korni poveljnik g. Mihalič, prestavil je na latinski jezik gosp. prof. theol. dr. J a n e ž i č , spisal pa izvestno krasno kaligrafično računovodja veteranskega kora kranjskega, g. Ivan Skube. Na čeln nosi adresa tiaro, katero obdaje škofovska palica in trojni križ, ob straneh pa je na levi monstranca, na desni ciborij, obdana z raznimi mašnimi emblemi, kaj krasno in fino narisana. En-velopo, katero je izdelal tukajšnji bukvovez g. Jos. G e r b e r , je storjena iz žameta v papeževih belo-rumenih barvah, v sredini pa ima na vzvišenem belem žametu, ki kaže podobo ščita, na gornjem delu krasno pozlačeno tiaro in na obnožju začetne črke imena sv. očeta. Vse delo je res krasno in je v istini znak napredka domače umetne obrtuosti, nič manj pa krasen vzor verske ljubezni kranjskega veteranskega kora do sv. očeta Leona XIII.
(Dr. Gregorčiču), državnemu in deželnemu poslancu, je bolje; že vstaja kaj maligs. Dal mu Bog že kmalu trdnega zdravja.
(Iz Vrhnike.) Petdesetletnica sv. očeta se je pri nas slovesno praznovala. Razven od škofijstva priporočene tridnevnice je imela šolska mladina v soboto prosto in se je udeležila skupno sv. maše. Zvečer pa je bila lepa razsvetljava po trgu in okolici in kresovi so goreli na gričku sv. Trojice in nad Močilnikom.
(Iz Mokronoga) smo dobili včeraj nastopno brzojavno novico: Soboto večer je trg Mokronog slavil petdesetletnico škofovstva Leona XIII. z zvo-njenjem, streljanjem in krasno razsvetljavo. Slava Leonu!
(Ie Rima) se nam poroča: Včeraj dne 16. t. m. zjutraj se je pripeljalo v Rim nad 800 italijanskih božjepotnikov, in sicer iz južne Italije. Razdeljeni so bili po škofijah z zastavami. Ob 9. uri so prišli sv. oče v mnogoštevilnem spremstvu iz Vatikana v baziliko sv. Petra ter so darovali sv. mašo na al-tarju sv. Procesa in Martinijana. Po sv. maši, katere so se mej drugimi udeležili nadškof napolitanski Sanfelice, nadškof kapuvanski Capecelatro, nadškof beneventski Di Rende ia nadškof mesinski Guarino, so se sv. oče poleg altarja usedli na vzvišenem prostoru, da je mogel vsak romar mimo njih ter jim poljubiti roko. Vsakdo je dobil za spomin srebrno svetinjo s podobo sv. očeta iu napisom: „Leo XIII. Pont. Max. — Oleo saneto umi eum." Božjepotniki so bili večinoma v narodnih nošah; najslikovitejši so bili napolitanski ribiči, v belih suknjah z rude-čimi pokrivali. — Te dni je prišlo v Rim do tisoč katoliških Ircev in Angležev pod vodstvom vojvode Norfolškega. Včeraj popoldne je irski novoimenovani kardinal Logue vzel v posest titularno cerkev S. Maria della Pace, v kateri so slavne slike Rafaelove štirih Sibil. Dne 13. t. m. je prišlo 150 božjepotnikov iz Urugvaja. — V Rimu je sedaj mnogo vnanjih škofov, mej njimi trije bolgarski, ki bivajo v misijonskem zavodu. Po »Danici" je Slovencem najbolj znan škof solunski, Mladenov. Kakor sem zvedel po nekem Slovencu, ki biva v hiši misijonske družbe, bode »Dom in Svet" morda priobčil životo-pis s podobo tega vrlega in veleučeuega apostola na slovanskem jugu v osmanski državi. — Jutri dne 19. t. m. zjutraj se pripelje do 300 božjepotnikov z Ogerskega. — Zlato rožo bodo letos sv. oče poslali, kakor poročajo listi, nadvejvodinji Marjeti Sofiji, hčeri nadvojvode Karola Ludovika, ki se je nedavno poročila z virtemberškim prestolonaslednikom. — Bivši ministerski predsednik Crispi je namerjal prevzeti v zatožbi zagovor poslanca De Zerbija; ker pa so mu ponudili zagovor bivšega ravnatelja rimske banke Tanlonga, zdela se mu je stvar le preumazana, in je odklonil vsako zagovor-ništvo. Mož gotovo še upa zlesti zopet na krmilo; r svojem glasilu je že napovedal boj sedanji vladi
(Umrl) je 18. t. m. nagle smrti v Trstu, kamor je šel po opravkih, gosp. Tomaž J a v o r n i k , posestnik, strojarski mojster iu ključar farne cerkve sv. Pavla na Vrhniki. Bil je zaveden katoličan, naročnik in zvest bralec „Slovenčev", in še par dnij
pred smrtjo je prebiral pazljivo zadnji pastirski list svojega škofa. Počivaj v miru!
(Umrl) je dn<$ 17. t. m. po dolgi, mučni bolezni velečast. gosp. Janez Er. S i m o n i č , župnik v Velikovcu na Koroškem. Pokojnik se je porodil dnd 1841 v Št. Urbanu pri Ptuju na Štajerskem, bil v mašnika posvečen dne 23. julija 1867. Naj v miru počiva!
(Mestni zbor ljubljanski.) Dnevni red seji občinskega 8včta ljubljanskega v torek dne 21. febr. 1893. I. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo a) o določitvi občinskih svetovalcev za člane nabornim komisijonom in komisijonu za odmerjanje vojaške takse; b) o imenovanju naslednika pokojnemu okrajnemu načelniku Valentinu Hoermannu. III. Finančnega odseka poročilo a) o mestne klavnice in mestnega loterijskega posojila proračunih za 1893. leto; b) o škontrovanju mestne blagajnice in v nji nahajočih se fondov dne 18. novembra 1892. 1.; c) o občinskega sveta brnskega pozivu na skupno postopanje mest s svojim šta-tutom v dosego odškodnine za troške izročenega področja; č) o mestne občine ljubljanske pristopu k podpornemu društvu za izpuščene kaznjence v Mariboru. IV. Stavbinskega odseka poročili o pri-zivih v stavbinskih stvareh. Tajna seja.
(»Sloga" pa »Slovensko bralno in podporno društvo" v Gorici.) Deputaciji izročili ste v imenu teh društev prevzvišenemu nadvladiki čestitko, v kojej izražate društvi svojo verno udanost slavljencu, sv. Očetu, s prošnjo, da bi jo blagovolili prevzvišeni poslati na pristojno mesto v Rim. Prevzvišeni so prijazno obljubili, da izvršb željo društev, ko mu dojdejo še druge čestitke. — Vas Solkan pri Gorici poslala je tudi deputacijo k prevzvišenemu iz istega vzroka. Živeli čestilci sv. Očeta!
(Iz Hošenj na Gorenjskem.) V svoji zadnji seji je naš občinski zastop na predlog občinskega svetovalca Finžgarja sklenil, poslati udanostno izjavo prevzv. knezoškofu ljubljanskemu.
(Iz Radovljice.) Petdesetletnica papeževa se je i pri nas slovesno obhajala. V soboto 18. t. m. zvečer so naši meščani na poziv blag. g. župana Robleka krasno razsvetlili svoje hiše. V nedeljo 19. t. m. je bila slovesna sv. maša z asistenco, h kateri so prišli in corpore gg. uradniki c. kr. glavarstva, c. kr. sodnije, c kr. davkarije, mestno starešinstvo in obilo vernega ljudstva. Tudi šolska mladina se je udeležila te slovesnosti s šolsko zastavo v spremstvu gg. učiteljev.
(V Škofji Loki) so posebno lepo praznovali papežev jubilej. Stieljanje in slovesno zvonenje v soboto in v nedeljo je povzdigovalo slovesnost. Poleg tega je preč. g. mestni župnik s pomočjo dobrotnikov oskrbel loškim revežem ta dan nekaj boljše kosilo.
(Papeževa slavnost.) Od raznih stranij poroča se nam o velikih slovesnostih, razsvetljavah itd. Tako se nam poroča z Bleda, da je bila ondi lepa razsvetljava, iz Bohinjske Bistrice in Poljanske doline se nam poroča o krasnih kresovih, ki so goreli v slavo papeževo.
(Gosp. Ivan Drušnik,) narednik v 17. polku, je sprejet med telesno stražo cesarjevo na Dunaju.
(Štirje tihotapci) so nesli včeraj iz Stepanje vasi okrog 100 kilogramov mesa v Ljubljano. Ko jih je straža zasačila, so vrgli meso proč in so pobegnili.
(Predrznost ciganska.) Pretečeni petek beračila je po Gorici ciganka. Straža jo je vječila. Cigani, kojih družica bila je v zaporu, hoteli so jo s silo oprostiti. Zaman bili so opomini, da bi se razšli in nehali rogoviliti. Še sitaejši so bili. Prav po cigansko! Glavni jetniški čuvaj ukazal je, ko z lepa ni šlo, zapreti glavne ciganske nemirneže. Drugi so odnesli pete.
(V uršulinskem samostana v Škofji Loki) je 18. t. m. umrla č. sestra Vincencija M o h a r, 46 let stara. V Stari Loki 1. 1846. rojena, je bila kot »Jakobčeva Micika" od vseh zelo spoštovana. Po smrti dobrih starišev je leta 1886 vstopila v samostan, kjer je oskrbovala gospodinjstvo kot vzgled skromne in postrežljive redovnice. R. I. P.!
(Ljubezen goriške mestne gosposke do katoličanov.) Goriško katoliško društvo priredilo je, kakor znano cenjenim čitateljem »Slovenca", koncert v proslavo petdesetletnega papeževega škofovanja. V to svrho naprosilo je društvo mestni magistrat, da bi mu prepustil mestuo dvorauo. Zupan ni nasprotoval, pač pa celih 15 mestnih očetov. Umevno v danafnjib.
napetih odnošajih v Gorici! Koncert bil je dne 19. t. na. zvečer t dvorani društva „Casino di Qura".
(Razsvetljava.) Iz Goriiice se nam piše 19. febr. Po celi lepi naši domžalski občini je bila sinoči ve-lečastna in prekrasna razsvetljava, kakoršna se vidi le v večjih mestih. Vse je bilo v lučicah in ,lam-pijončkih", Kresovi so goreli po vseh vaseh, mogočni kres-velikan v sredini se je speujal kvišku, kakor bi bil hotel doseči žareče nebo. Topiči so se neprenehoma oglašali na prijaznem šumberškem hribčku. Domžalska, dobro izvežbana godba je svi-rala koračnice po celi občini, požarni brambovci in veteranei so jej svetili z mičnimi Jampijoni" in baklami. Mnogoštevilna množica korakala je ponosno in navdušeno za godbo, ter si ogledavala razsvetljene hiše in hišice. Zapazili nismo niti jedne hiše temne, ampak dobro domžalsko ljudstvo, vneto za papeža in cesarja, je kar tekmovalo v razsvetljavi. Težko je razsoditi, katere hiše so bile najlepše razsvetljene, vendar najbolj smo strmeli ogledovaje si Wenzelnovo, županovo, in Candrovo hišo. Najbolj velikansko izmed tovarn je bila razsvetljena Ladstatterjeva. Tudi zvonik na Goričici in župnišče sta bila sicer pri-prosto a jako okusno razsvetljena. Pod župniščem je godba svirala podoknico. Iz prijaznega hribčka na Goričici našteli smo edinole na severni strani po kamniških hribih oseminpetdeset kresov, tudi po ravnini je vse mrgolelo. Vse to nam živo priča, da udanostne izjave niso prazne in prisiljene. Hvala Bogu naše ljudstvo je še dobro, katoliško in iz srca udano papežu in škofu I Prelepo se kažejo sadovi I. katoliškega shoda.
(Zdravilo nagajivosti.) 12letni deček obesil se je v goriškem predmestju na Piazzutti na voz in po nesreči vtaknil nogo v kolo. Ker se ni mogel rešiti, jel je vpiti. Navzoči ustavili so voz iu obvarovali ga nesreče, Meuda ne bo imel veselja več nagajati memovozečim.
(Nemški Bschulverein\) Podružnica .Pontafel" na Koroškem omenjenega zloglasnega društva se je sama razšla in se po šestletnem obstanku vlegla k počitku. Želimo le, da bi izgled te podružnice posnemale še druge! Muogim prepirom v naši državi bi bil s tem konec!	Liga 4.
(Samomori.) Dn^ 13. t. m. se je obesil blizu Sovodnja na Koroškem bogati kmet J. Karner; dan pozneje pa v Volkendorfu na Koroškem tesarski mojster M. Steinhauser. — Čudno, da baš s Koroškega prihaja tol ko poročil u samomorih, tedaj iz deželice, koio naši nnrodui nasprotniki pro-ilavliajo kot bojda neprematrLivo .Hochhurg" pfavega pravcatega novodobnega laži-liberalizma.
Društva.
(.Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju") so došli ti-le darovi: G. Luka Svetec, c. kr. notar, deželni poslanec itd., 5 gld., g. Alojzij Kremžar, magistratni svetovalec na Dunaju, 10 gM.. g. Maks Pleteršnik, profesor v Liubliam, 5 gld., g. Floriian Hostnik, uoravitelj pri sv. Štefanu ua Duoaiu. 5 gld.. g. J. Mubej, pristav v pomorskem minist. odseku, 5 gld., g. Jožef Pirec, pristav v pomorskem minist. odseku, 3 gld., e. Andrej Paviič, uradnik pri državni železnici. 3 gld., g. A. Vavpotič. poštni oficijal na Dunaju, 3 gld., g. dr. Peter Defrance*ch>, zdravnik na Duoaiu, 2 gld. Skupaj 41 gld. Bog plati darovalcem in vzbudi muogo posnemovalcev!
(V Tolminu) imela je tamoinja ženska podružnica sv. Cirila in Metoda, broieča nad 500 druž-benic, prvo svojo vesel co. Vspeh je bil nepričakovan.
Telegrami.
Dunaj, 20. februvarija. Vrhovni dvornik princ Hohenlohe je včeraj sporočil pronun-
oiju Galimbertiju cesarjevo častitko za papeža.
Rim, 20. februvarija. Papež je sprejel včeraj brzojavno častitko ruskega carja. Poleg tega pa še izroči Izvoljskij lastnoročno carjevo pismo z darilom. Nadalje sta še brzojavno častitala knez črnogorski in švicarski zvezni svet in pa ruski minister notranjih stvarij.
Dunaj, 19. februvarija. Petdesetletnica papeževega škofovanja se je na Dunaju, v Budimpešti in v vsi državi slavila s slovesno službo božjo in zvonjenjem. Pri nuncijaturi je bilo danes veliko čestitanje. Prišli so duhovščina, nadvojvode in nadvojvodinje in druge knežje osebe, skoro vsi ministri, ogerski minister Tisza, sekcijska načelnika Passeti in Cziraky, dvorni in državni dostojanstveniki, diplomati in aristokrati, generali, podpredsednika zbornice poslancev. Došlo je več telegramov iz vse države.
Rim, 19. februvarija. Papež je imel slavnostno sv. mašo, pri kateri je bilo nad 60.000 ljudij, ki so ga navdušeno pozdravili. P.-ipež, ki je bil trden videti, dal je blagoslov z močnim glasom. Včeraj je bila razsvetljava vseh cerkev, samostanov in nekaj zasebnih hiš. Po ulicah je bilo živo.
Dunaj, 20. februvarija. Cesar je imenoval nadvojvodo Leopolda Salvatorja pol-kovnikom-imejiteljem pešpolka št. 18.
Dunaj, 20. februvarija. Finančni minister Steinbach je odgovoril v zbornici poslancev na več interpelacij, mej drugim na interpelacijo Spindlerjevo zastran načel pri razdelitvi draginske priklade državnim uradnikom. in sicer tako, da se je strogo ravnalo po zakonu z dne 1. avgusta 1892; seveda se je posameznim uradnim načelnikom dalo nekaj svobode v odiočevanju.
Šoštanj, 20. februvarija. V Lappovih premogokopih zopetna nesreča; jedenajst opečenih spravili na dan, koliko sploh ponesrečenih, še ni znano.
Madrid, 19. februvarija. Na Malagi je je bil hud vihar, ki je napravil mnogo škode. Hiše so se podirale. Več ljudij mrtvili in ranjenih. Blizu obrežja se jo potopila z vsem moštvom neznana Indija s tremi jar-bolami.
Peterburg, 19. februvarija. Car je po-milostil vse osebe obsojene zaradi izgredov ob koleri v Astrahanu.
Umrli ho:
16. februvarija. Marija Aleš, delavka, 49 let, Kravja dolina 11. vitium eordis.
17. februvarija. Katarina Hammer, zasebnica, 83 let,. Rimska cesta 5, pnuumonia.
18! februvarija. Frane Klette, glavni carinski upravitelj, 49 let, Kolodvorske ulioe 31, bronchUl asthraa.
19. februvarija. Alojzij Matjaži«, kočij a/, e v sin, 9 mesecev, »v. Petra cesta 53, božjast. — Veronika Anžič, tesarjeva hči, 8 mesecev, Kurja vas 20, jetika.
V bolnišnici:
16.	februvarija. Jožef Čuden, gostač, 86 let, ostarelost. — Luka Pokorn, piskovezec, 70 let, plučnica.
17.	februvarija. Uršula Marn, gostija, 80 let, ostarelost.
Tujci.
17. februvarija.
Pri Maliču: Braune, Diildner, Radler, Tlusty, Czerny, Foderl ml., Gregor, Graf, trgovci, in Hemdof potovalec, z Dunaja. — Senitza, potovalec, iz Celja. — Neuman, tovarnar s suknom, iz Gor. Mozelja. — dr. Jugovic iz Tržiča.
Pri Mo»»'i: Kuttil, tovarnar ; Kurz, Bachrah s soprogo, Amberger, Henkel, trgovci, z Dunaja. — Banyo, potovalec, iz Budimpešte. — Fiirst, in Miklošič, zasebnik, iz Gradca. — Pollak iz Tržiča.
Pri avstrijskem caru: Hrastnik, poštni upravitelj, s Krškega. — Kleinlercher, trgovec, s Tirolskega. — Klump, železniškega uradnika soproga, s hčerjo, iz Beljaka.
Pri bavarskem dvoru: Skerjanc z Viča. — Brigofa, stavbeni asistent, z Grosupljega.
Vremensko sporočilo.
§ Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	t-4) t, .Ss,
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			s s g
18	7. u. zjut. 2 n. pop. 9. u i\ V	742-2 7413 7418	0-8 68 26	fal. zap. si. vzh.	oblačno del. jasno oblačno	000
19	7. u zjut. 2. u. pop. 9 k. zveč	740 5 737 5 735 5	-0-8 66 1-6	si. szap. si. jzau. brezv.	jasno oblačno n	000
za	.srednja temperatura obeh dni +3-40 in +2-5°, oziroma 3'8 in za 2'9° nad normalom.					
Vpia in izbria tvrdek.
Pri c kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljan i se je v trgovskem registru za posamezne firme vpis firme: „Ivan Jebačin", trgovina s špecerijskim blagom in jeetvi v Ljubljani na Emonski cesti hišna št. 2 in na Cojzovi cesti hiš. št. 10, ter Ivana Jebačina, trgovca v Ljubljani, kot lastnika te tvrdke izvršil..— Dalje vpis tvrdke: „Karol P 1 a-ninšek". trgovina s špecerijskim blagom, ter Karola Pla-ninška, trgovca v Ljubljani, kot lastnika te tvrdke; — vpis zadružne tvrdke: „Jos. Vinc. & Franc Kri spe r" za mlinarsko obrt v Studi (sod. okr. Kamnik); — vpis tvrdke : .F r. T e r d i n a", trgovina s špecerijskim blagom in barvami v Ljubljani; — vpis tvrdke: ..Ant. revn", trgovina z mešanim blagom na Savi (okr Kr. Gor.i); — vpis iu izbris tvrdke: Izbrisana je tvrdka „A. C. Aehtschin', a vpisana nova: rAlbin A h čin", trgovina z Železnino v Ljubljani.
Vpis načelništva.
Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je v zadružnem registru pri firmi: ..Društvo komisij o-narjev, registrovana zadruga z neomejenim porošvom v Ljubljani" dovršil vpis članov novoizvoljenega načelništva, kateri so : 1. Matija Potočnik, komisijonar št. 23, kot načelnik; 2. .Janez Kvcder, komisijonar št. 9, kot načelnika namestnik; 3. Jakob Marinka, komisijonar št. 14, kot blagajnik; 4. Franc Poljanec, komisijonar st. 22, odbornik; 6. Ignacij Novak, komisijonar št. 31, odbornik; 6. Franc Nadrah, komisijonar št. 18, odbornik, — vsi v Ljubljani.
Hazuanilo prevzetja čevljarskega ohrta.
Usojam si javljati prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu, da sem izročila
čevljarski obrt
katerega je ustanovil in tekom 18 let izvrševal pokojni moj soprog gosp. Ivan Zor in kateri je v tukajšnjem mestu na dobrem glasu, svojemu nečaku gosp.
Alojzyu Erjavcu
s pooblastilom, da sme na moj račun vsprejemati zastale terjatve. Gosp. Alojzij Erjaveo deloval je celih 10 let pri pokojnem soprogu, ter mu bode vestna skrb, da zadovolji povsem cenj naročitelje. Zahvalim se konečno za zaupanje skazano v obilnej meri pokojniku, ter prosim, da isto tudi omenjenemu nasledniku blagovoljno ohrani prečast. duhovščina in si. občinstvo.	Velespoštovanjem
116 1
V Ljubljani, dne 20. februvarija 1893.
Ana Zor.
D n n a j s k a borza.
Dn6 20. februvarija.
Papirna renta 5%, 1<5% davka Brebrna renta 5%, 16* davka
99 gld. 25 kr.
98
95
Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld......
Napoleondor (20 fr.) Cesarski cekini . .
Nemških mark 100 .
1
. 118	50 .
, ino	50 .
. »94	
. 330	75 ,
121	20
9	64 .
5	69 „
59	25 „
Dni 18. febmvarlja,
Ogerska zlata renta 4*......116	gld. 40	kr.
Ogerska papirna renta 5%......100	„	75	.
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	.	—	„
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	167	„	50	.
Državne srečke 1. 1864-, 100 gld.....198	„	—	„
Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 K	98	„	—	„
Zastavna pisma . . 4'/»*	101	.	75	„
Kreditne srečke. 100 gld. . . .	196	„	50	„
St. Genois sre.-ko. 40 tcld......66	„	50	„
Ljubljanske srečke, 20 gld..............23	gld. — kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	19	„	— .
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	„	— „
Salmove srečke, 40 gld........69	,	— „
Windischgraezove »redke, 30 gld..........76	.	— ,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.! . .	153	.	50> .
Akcije Ferdinandove «ev. želez. 1000 gL »t v.	2920	.	— .
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	.	— „
Papirni rubelj..................1	.	27'/,.
Laških lir 100..........-	„	— .
MenjarničnaTSniška družba
.. VI K II C I R"
Kollzeile it. 10 Dunaj, ■ariahilferstnm 74 B.
List ,>Ierciir\
Zanesljiva Informacija o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina t poštno poiiljatvijo vred gld. 2 60.
Veitnl nasveti ~£S za dosego
kolikor mod visokega obrestovanja
pri najpopolnejši varnosti naloženih glavnic,
fzdajateli in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Janeilft.
Tis
■virotfft« ■« r i: — ' ' l.iiihitnm.