Cast Bogu na višavali in mir ljudem nazemlji! (ffoi ua p«.-t8t'Ca S oj;. 1 Ivan Vu ) Zunaj majlinega, a ličnega trga L ....... stala je pred šestimi leti na vznožju majjlinega hribč.va majhna revna hišica, katere slpdovi se Še dandaaies vidijo. Svoje dni je bila ta hišic,a lastuina stare vdove Lipovnice in njene nade')udne lepe in vesele hSerkice J^enčike. ,,Lepa in veselaLenčika!" Tafco je imenovalo ljudstvo revno 'deklico: in ona je bila tudi lepa 1*11 vesela — rekel bi najlep&a daleB okrog. In ako si vstopil v hišo, 'se nsi mogel naSud ti le oti in snažnosti v liiši, vs,e je bilo v najlepšem redu. Ker je bila Lenčika, sama lepa, hotela je tudi, da. ,je bi'o v njenem stinovanju in okoli njega ;se v redu, vse Ie. po. Ph' radi tega. se dekle ni prevze^o, ravo nas;irotno; akornvno zmiroiri \eselain J "nne^aobraza, fisla^ la je dekliško sramežljivost iu nedol/nost. Pakor n m zemljanoni ni usojeno, da^ bi bili ^edno sreftii in veseli, tako je bilo tndi pri veseli LenČiki. Kaj se je zgCKlilo? Ljudje so stikaii glave In poizvedovali, k\j da je, da je tako bleda in zajokajia. Rtnro žemce so kazale s prstom za njo in se ji posmehovale. b >l' jezifine so pa opravljale, feS: nNeumno f'ek'e! K^ko si jo mnŁrlio misrti. da jo bo ta bog'ii pckMrski mojfter pelija] kot nevesto pred oltar In potem kot ž©fio v 11 iegovo lepo, veliko hiSo sredi trga?! Kaj še! Take vr- sto deklet ima človek nekaj 6asa ra<J, da bi se pa s katero poročil, ni biio še uikoli slišati." Tako so govoričile ženice in se razšle. Mladi, fcogati pek Hrastnik je prevzel po oče^ tovi smrti pekarski obrt. Zaljubil se je v lepo Lenfiiko, in ona seveda tudi — kdopabi zameril, mlademu, lepemu dekietu — v njega,, On ji \& obljubil, idia jo vzame za, ženo. Oba sta plavala nekpj 6isa vrajskem veselju v nedolžni ljubezni, dokiler niso posegli ostri ženski jeziki vmes, ki so Črnili utiogo deklico Hostniku, kjer so le mogli. Neizkušeni in nekoliko tudi nagli mladenič jim je le prerad verjel in se je z^čel ogibati svoje neveste. To še ni bilo najhujše. ZaCel se je tudi on posmehovati njeni lahkomišljecosti, da se je daJaj tako hitro vieti. Tako je prišel božič. Vse je liitelovlcerkev, pofiastil novorojenega Odrešenika; in tudi LenMca ni zaostala. Vneto je moli'a, da bi zadobila zopet notranji mir, ter kaknr zamaknjena gledala na veliki oltar, kjer je daroval častiti gospad župnik naisveteijšo daritev, Niti slutila ni, da tam od enega stolov, ravno njej nasprotno npazujeta dve moški o^esi n;ei 0 bledo obličje. Najprej je poSiljal skrivne paalede, potem pa, kafcor bi preskuSeval in ooa^oval, In nato se uvrstijo pogled za pogledom, kot bi izražali ti pogledi notranjo radiost. ,,Sveti Bog! kako je bleda," Se-ie^ejo njegove ustnioe. ,,Pa lepša je postala! — Fr^nc, to bi bilo vetidar deklo za te; in kako me je l.iubila! Tjepfie ne najdem nikier! Skoda, da je ta1 o ubo^fi!" Ko Hrfi/stniku. kfknr io žo oenjeni čit^telj ug% nil, da je to ta mladenift, take misli ro!ijo po glavi, se sre^a,ta njuma pogleda. Mla,(ieni6 se zdTzne, ,,Sveti Bog! Kal.rien je bil ta pogled? Kako globoka žalost je odsevala od njega! ? Mekako tiho trpljenje in tožba leži v teh očeh. Sedaj se zasliši od oltarja sem zveneči, v srce segajooi glas mašnika: ,,Cast Bogu na vjS .va.i in mir ljudem na zemlji!" Ena,ko železni roki primejo te besede prsi mladeniča. Kako \e ravnal on z ubogo LenSico in koliko bridkih. ur ji je prizadel; vse to ni bilo v č^st božo, 110, mir filoveku, kateremu ga je ukradel. Z dvo|jno silo mu bije sree, ko se spomni na pretcfcene dneve. Osramioten posluša besede župni,k.a, vssit kri mn sili v obraz, in zopet se sreSata pogleda, In n:en p>o<.rled, tako mil, tako j>rose^, da mu je Šel v dno duše. V hipu je storil trden skiep. ,,Sveta nebesa," refie sam pri sebi; ko bi jo mogel razvedriti, jo potolažiti. To bi bilo v; Sast božjo in njej k mru. Tudi metii bi bilo k mru Jn veselju!" Te in enake misli so mu rojile po glavi. Sveto opravilo jo minulo. Ljudje vro iz cerkve in tudi Lenčika in Franc ne ostaneta; za njimi. Zunaj se pridruži Franc k dekletu, Jo pozdravi ter jo prime pred vsemi ljndmi za roko. Njen bledi obraz ol lije iruciečicai in po celem životu se trese. ' ,,L«n?.ika, odpusti!" ji }e nežno Sepetal. ,,'Odrefienik je prišel dancs na svet ter je prine<el mir in srečo ljudem — tudi meni, Lenika! — in tudi tebi — da, tudi i'ebi. Ni6 ne žaluj, ti si moja nevesta ia mo- raŠ biti mpja ž^na. Se danes grevia K gpspodu župniku|!" ,,Franc!" vsklikne glasnp presenegero dekle ter se pklene njegpv« rpke. Ppgleda mu globpkp v o5i, ko,t bi hptela brati, ali gpvori resnicp, ali se zppet Šali. Pa iz njegovih pči. sije milpba in radpst. ,.Da, Lengika, še danes!" je ppnpvil glasnp in pdlPČno. Zppet je pbCutil, kakp se tresft njegovp telp. Vrpče splze radosti in ljubezni mpčile sp nieno bledo lepo Pblifije. Tudi njegpve pfii bile sp mokre. Tafcp nekakp niehkp mu je bilo pri srcu, kakpr Se nikpli ne, in zdeld se mu je, kot bi v tem trenptku ge naselil v njegovem srpu mir, katerega je danes prinesel OdreJ genik. Okoli sebe sliši gpvoriti ljudstvo, sliši klipe; njemu pa se je dpzdevalp, kpt bi se ti glasovi združovali k veličastnemu petju angeljev: ,,C a s t B o & u na viSavah, in mir ljudeinna zemlji!" Sv. Lenart v Slov. gor. Poskočnifa zi SiUestroT ve^er 1909. — (Po napem rHop8»ga Peter".) Nemcev v Sent Lenartu ekpro nič nl, Pač pa nemškutarjev vse mrgoli;i Kdpr bi bil rad gospod, Vzeti pa nima pd kpd, Re8e: ,,Jaz Nemec sem,, Siidmark griiss GpU!" Nem&ka siidicarka prlnese dflnar, Ki ga pri Nemeih dpbila Je v dar; Hitro ga spravijo, Ki ga nevredni sp, Drugi pa čakajte, Ce še kaj bp. Kadar pa Nemep sam prajzen 'ma žep, Takrat nemškutar ppvesi svpj rep; Dplge nared'ii sp, S špIo neraškutarsko, Zdaj pa Slpvenpevi se SpPinnili sp. Kdpr pa Slpvencc le kllifte pred se, Kadar za kako plafiilp se gre, Taki pa6 mpti se, In če tud' ,,Denker" je, Kajti plaMa zdaj Bi-ani se vsa. Zdaj pa, od Sole pbrn'mp se pi-ofi, Kajti zdaj fajovber svpjp 'ma wnXv, Fajarber boda pre Svpjp kpbafip ?e Dancs al' iutri ppdiral juhe! Torej nemškutarjem reCemp zdaj, ¦Predno kaj zidojo, rajtajp aaj; Da se ne smešijo, Kadar dozidajo, Kakpr šildbiirgarji Smeš'li se sp.