- M m MARBUR6
„ui t '	G-A
M Vbi^,
42. številka. T

Misgen
Maribor, bi 19. oktete» 191«
l<. teiaj. 7
Lis! !judstvu v pouk in zabavo.
ieielf- * K tlskorregc
Uhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na doni za celo leto 4 K, pol let» 2 K ia za četrt let« 1 K. Naročnina u Nemčijo I» K, za drage tzvenavttrijskr Kdor hodi sam po njega, plača na ieto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — Liat «e dopošilja do odpovedi - Udje ¿Katoliškega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta Štev 5 sprejema
naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat IS vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila* stane beseda S vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Slovenski poslanci pri c» kr, namestniku.
Tudi življenje v zaledju spreminja vsak dan svojo obliko. Kar je včeraj bilo, je že danes pozabljeno, vsak dan prinese nove zahteve, nove potrebe, nove želje. Da se naznanijo na merofdajnem mestu potrebe in želje slovenskoštajerskega prebivalstva, ki so se ravno zadnje dni pojavile z vso silo med nami, sta se v imenu Slovenske Kmečke Zveze pos-lancai dr. Korošec in odbornik dr. Verstovšek dne 16. oktobra oglasila pri c. kr. namestniku v Gradcu ter mu predložila in razložila te-le želje, ki jih zbrane ▼ točke nakratko objavimo:
1.	Pri rekviriranju krompirja in sena, ki se sedaj vrši, bi se naj za ljudi, oziroma za živino potrebna množina pustila. Oddaja se naj torej enakomerno razdeli na vse dele dežele in v posameznih delih na okraje ia občine, da se ne bo zahtevalo celo več, kakor je v občini za oddajo na razpolago.
2.	V vseh vprašanjih živil in prehranitve se naj postopa z vso odkritosrčnostjo, da se ljudstvo za-more po razmerah ravnati.
3.	Občevanje političnih in žitnoprometnih uradnikov naj bo vedno uljudno in njih uradovanje hitro.
4.	Narodnojezikovne razmere pri slovenskošta-jerskih okrajnih glavarstvih.
5.	Židovski begunci se naj iz preživljenjskih in zdravstvenih ozirov spravijo v dežele z boljšimi žetvami in zdravejšim podnebjem,
6.	Sedaj je najprimernejši čas, da se ¡ oskrbi za prehranitev Haloz, v katero svrho se jim naj Še pravočasno nakupi krompirja, fižola, moke itd.
7.	Tudi za prehranitev goriških beguncev na primer pri Mozirju se bi naj vse potrebno oskrbelo.
Gospod c. kr. namestnik je obljubil, vsa mu predložena vprašanja dobrohotno proučiti in po možnosti najhitreje potrebno ukreniti.
V
Se nekaj o jedilnih gobah.
(Napisal šolski ravnatelj A. Kosi.)
Ni ga menda človeka, ki bi v sedanjem izrednem času na vso moč nt- skrbel za to, da bi ne — stradal! V rednih razmerah in v mirnem času je dobil tu ali tam tudi brezskrben človek, t. j. lenuh, kaj za svoj lačni želodec — vse drugače pa je to sedaj, ko moramo vsi misliti na to, kako se preživimo, ko gre vse na karte, vse na dekagrame ali če hočete tudi na grame. Kaj čudo torej, da smo se vsi razveselili, ko je po dolgotrajni suši pred nedavnim časom topel dež namočil žejno zemljo, in so po naših gozdih vsklile med raznimi strupenimi gobami tudi jedilne gobe ali ghve. Naše skrbne gospodinje so sicer vsako leto uporabile dano priliko ter nasušile za zimo več ali manj gob, a letos, ko so nas tudi obla-stva opozarjala na redilnost „gozdnega mesa", kakor nekateri gobe zftok njihove redilnosti imenujejo, letos so se v tem oziru še prav posebno odlikovale.
Dasi se nahaja, kakor prav piše v 40. številki letošnjega „Gospodarja" g. dr. Pr. J., pri nas cela vrsta dobrih in okusnih gob, vendar je prav, da so naši ljudje glede gob previdni in da nabirajo le take vrste, ki jih dobro poznajo Malo jih jv r ki jih nabirajo, a okusne so vse; najokusnejša je seveda naša stara znanka «lobanja (j u r, ponekod tudi k r a v š a imenovana, Boletus edulis), potem užitna lesička in končno borovka ali brezovka. Te tri vrste se več ali manj po vsem Slovenskem uživajo, četudi se dobe kraji, kjer se ljudje brezovkje ali borovke še skrbno ogibljejo, ker jih moti to, da počrni, ali isto prerežemo ali zlomimo.
V očigled tolikih nesreč, ki se dogajajo vsako leto vsled uživanja strupenih gob, je prav, da so ljudje previdni, zakaj resnično je pravilo: „Kdor gob dobro ne pozna, naj jih ne nabiža", toda, škoda je vendar, da po nekaterih krajih toliko borovk ali bre-zovk gre pod nič, ko bi vendar lahko služile nnane-
( nu, za kateri jih je odločila božja Vsemogočnost. Pisec teh vrstic bi rad, da bi se borovki priznala povsod prava vrednost in da bi se razpršili predsodki, ki vladajo glede te jedilne gobe še tuintam med preprostim ljudstvom.
Iz samega popisa, se sicer ni nikdo naučil spoznavati gobe, zlasti če popisu ni dodana dobra slika ali če ne vidimo dotične gobe tudi v naravi — a mislim, da ne bode odveč, ako skušam kolikor mogoče v natančnem popisu brezovke ali topolovke vzbuditi v čitatelju zanimanje do te gobe, ki glede okus-nosti le malo zaostaja za globanjo.
Kar se tiče imena, sveidoči množina raznih o-znamentl, da jo ljudje poznajo, Četudi povsod ne Čislajo. Pravijo ji: brezovka, topolovka, topolka, borovka, freanja, dedec, turk, kapucinka- Znanstveno i-me ji je: Boletus scaber, oziroma za turke: Boletus rufus.
Da se bova s prijaznim čitateljem bolje razumela, naj omenim, da razločujemo na vsaki gobi navadno 2 dela in sicer bet ali kocen in klobuk. Klo-bukova spodnja stran, ki ji pravimo plodna plast, je iz cevk ali pa iz listkov. Cevke ima n. pr. globanja, listke pa mušnica. Razen teh delov ima vsaka goba v zemlji še neko mrežasto snov, ki ji pravimo pod-gobje (micelij). Gobe se množijo po semenju, ki tiči ali visi na spodnji strani klobuka v plodni plasti, ali pa po podgobju, ki je razpreženo po zemlji. Glede semenja., ki ga pri gobah imenujemo tros, omenim, da se o njega bistvu najlažje prepričaš, ako povezneS zvečer klobuk popolno razvite globanje na bel papir — drugo jutro najdeš na papirju vse polno zelenkastega prahu, to je globanjino seme*
Naj ti opišem sedaj brezovko! Njen klobuk j3 mesnat, spočetka okroglast, blaži nas to gladek, pozneje se pa razširi in je podoben popolno razvitemu globanjlnemu klobuku. Ob vlažnem vremenu je površje klobuka lepljivo, to je, prijemlje se prstov, ob suhem pa usnjato suho; včasih je površje mrežasto razpokano. Glede na barvo pa skoraj pri nobeni go*
Vojni spomini.
(Napisal Januš Goleč.)
(Dalje.)
Nisem se pustil dolgo prositi, ker je itak tudi meni silil žolč do grla. Smuknil sem v hlače in iskal dolgo kakega za udariti pripravnega parajkla. Po naključju sem otipal v kot postavljeno polkovni-kovo zvesto družico, na koncu pošteno okovano palico, če ni bolje — batino.
Tako oborožen sem stopil na dvorišče v lunin svit, v katerega se je zaganjal razvajeni pesun s tako spanje odganjajočim: atv—u—u! Ko je pa zapazil mene z batino, je trenutno prekinil svojo godbo, veriga je zarožljala in kosmatin me je prav nedolžno pogledoval iz svoje hišice. Že so me jeli obsipo-vati žarki sočutja pri pogledu na plaho žival, a nekaj mi je šepnilo: Nocoj ali pa nikoli!
Močno sem potegnil za verigo in pes je prisiljen stopil iz svojega brloga. Cul se je švist batu o po zraku in parkrat je pošteno padlo po nočnem goden. Nisem se ogledal po dobro odmerjenih udarcih, ali je pes smuknil nazaj ▼ hišico ali je obležal omamljen pred stanom. Toliko pa vem, da, ko sera postavil pol k omiko vo palico v kot, je bila mnogo krajša nego takrat, ko sem jo bil vzel v roke. Tisto no» se kužefc ni več oglasil in oba s Franclo» sva dobro spala.
Gtosped polkovnik je po navadi velike popreje vstajal i« se podal s palico v roki krog vojašnic kot
mi drugi. Predramil me je drugega jutra njegov zelo glasni:
„Justo, ti mrcina, kdo mi je odlomil tako velik kos palice?"
Nedolžni Justo, sluga oberstov, pa je zmedeno gledal palico in gospoda in skomignil s plahim:
„Gospod, bogzna."
Stari pa se ni zadovoljil s tem splošnim odgovorom in Je Justu trdo zabičal, da s krivcem mora na dan, če ne, bode na njemu zlomil še ostali delec batine.
Franci je kihal smeha pod odejo, meni pa ni bilo za smeh, ker se mi je smilil ubogi Justo in drugič, ustrašil sem se že vnaprej porcije dobrih ter svarilnih naukov, ki mi jih bode oberst zabil v uiše-sa, ako mu odkrijem svojo krivdo.
Taisto predpoldne sva šla s Franclom na pivo in pozabil sem na J usta in zlomljeno palico. Ravno opoldne stopim nič hudega sluteč na dvorišče našega stanu in doigral se mi je pred očmi in ušesi mučen prizor, ki mi je poklical v lahkomMjeni spomin zbitega psa in zlomljeno palico. Pred pasjo hišico je stal sam gospod oberst in obe ženici, Jedna je držar li v roki znak in dokaz nočnega napada na hišnega čuvaja, kosec odlomljene batine. Stari se je zaklin-jal na svojo častniško čast, da spada oni del lesa in železa res k njegovi palici, on pa gotovo, pri svoji starosti in visokem dostojanstvu ni pretepal psa- A obljubil pa je trdno, da bode odkril in kaznoval neusmiljenega pretepača.
Precej »olče smo pojedli kosilo. Pri fcrni kavi pa izvleče gospod oberst ia žepa odlomljeni del »roje palice in ga položi a» *izo, motre* naju s Fran-cloa s preitetojntftkim pogledo« i» rpraga:
„Kdo izmed vaju je zlomil nocoj mojo palico na
psu?"
Kaj sem hotel, rdečica me je oblila in priznal sem jjovešenih oči:
„Jaz, gospod oberst."
Skesano sem pričakoval ploho dobrih naukov in navodil za prihodnjost, pa stari je samo s prstom pokazal proti vratom in zapovedal:
„Pojdite takoj k damam in obtožite se na moje povelje sami!"
O ti moj Bog ti, to je bil hudi ukaz, ki ga pa& nisem pričakoval in bi bil rajši sprejel vagone svarilnih besed, nego to samoobtožbo vojaka vpričo zlorabljene gostoljubnosti. Sam ne vem, kako sem se iz-nmzal iz jedilne sobe, da bi nastopil križevo pot <— saj sem se dobro zavedal, da bode danes romalo k pogrebu: vino, čaj in gosje bedre. Težko bi mi bilo zaupati papirju, kolikokrat sem premeril pritajenih korakov hodnik pred ženskim stanovanjem in kako mi je v snnmu in zadregi tolklo srce. Že dolgo me niso kake besede tako pretresle kot pri vstopu v sobo žensk njun vsklik in pozdrav:
„Lepo, prav lepo od vas, da prihajate danes že tako rano k nam!"
Pot sramu in zavesti krivde sta mi oblila čelo, ko dobrotnicama nisem odgovoril, nisem sprejel ponujenega sedeža, ampak pomolil sem jima pod o& tosec palice z obtožbo:
„Ne gospod oberst, ampak jaz sem bil." Obe ženici sta se spogledali, kakor na po»relje prekrižali roke na prsih, ravno tako, kakor vidimo naslikanega sv. Frančiška Aoi«kega» in starejša mi je svarilno privoSčila še besede:
„To, to, ne, kaj tak^a P a* ni za paea psoB-fca" (duhovaiisi
L
bodo obvarovali pred nesrečo. Toda vsem tem zmsemenjem umobola niso takrat pripisovali posebna važnosti, ker so bili mnenja, da bodo v poznejši starosti izginila. Vzgoja mladega princa je bila zelo skrbna in vsestranska. Po dovršenih gimnazijskih študijah je bil vpisan na monakovskem vseučilišču, kjer je bil eden najmarljivejših slušateljev. L. 1866 je stopil kot častnik v bavarsko armado ter je leta 1870 bil imenovan za poveljnika 4. bavarskega ka-valerijskega polka. Toda še istega leta so se poja-vili pri njem prvi večji znaki umobola, kajti ogibati se je začel javnosti in postal od dne do dne bolj o-tožen,
Mnogo huje je pa bilo v prihodnjem letu, ko je izbruhnila nemško-francoska vojska, katere se je u-deležil v glavnem stanu. Po cele tedne ni hotel se-zuti svojih čevljev, dokler mu niso na nogi skoro se-gnili. Nek kavalerijski polk, kateremu bi bil moral izročiti samo neko povelje, je peljal v naskoku proti zidu, ki je obdajal pokopališče ter ni bil prav nič zaseden ali ogrožen po sovražniku, Ko se je po zavzetju Pariza v Versaillesu dne 18, januarja 1871 slavilo proglašenje pruskega kralja Viljema za cesarja združene Nemčije, je imel pri slavnostni pojedini nemških knezov, državnikov in generalov princ Oton tako zmeden govor, da so ga morali spraviti domov. Potem so ga poslali na razna potovanja v Italijo in Španijo. V glavnem mestu Španije, v 'Madrijdu, se mu je um že tako silno zmračil, da so ga morali poslati takoj na Bavarsko na osamljeni grad Nimfen-burg. Na tem gradu ga je obiskovala od časa do časa njegova mati bavarska kraljica Marija. Oton je tiho prenašal svojo duševno bolezen. Oprt ob palico je po cele ure mirno in nepremično zrl na eno in isto mesto v grajskem vrtu in se je le redkokedaj nekoliko razburil, V razburjenosti je zahteval, da ga takoj spravijo v Monakovo, kjer bo izvrševal svoje posle kot prestolonaslednik. Iz gradu Nimienburg so ga morali spraviti na grad Piirstenried, kajti nekoč je v grajskem vrtu Nimienburg zagledal oddelek bavarskih čet, katere je začel prositi, naj ga rešijo, ker je njegovo življenje v nevarnosti, Cez 48 ur je Oton bil v Sleisheimu, odkoder so ga spravili v Fiirstenried. Ko je leta 1886 utonil v St^rnberškem jezeru njegov umobolni brat Ludovik II.,- so to Otonu takoj naznanili in mu povedali, da je sedaj on postal kralj bavarski. Za trenotek se mu je um povrnil in je zaklical otožno s solzami v očeh: „Moj brat — moj ubogi brat Ludovik!" Kmalu nato se mu je pa zopet um popolnoma zmračil.
Ko so mu leta 1913 naznanili, da je proglašen za bavarskega kralja sedanji kralj Ludovik, umobol-ni Oton ni^jogel tega več u,meti.
Sedaj je pa napravila smrt konec bolezni, katero je Oton, ne zavedajoč so iste, prenašal skozi celih 33 let.
Ker Oton I. ni zapustil nobene oporok«, pripade po bavarski ustavi vse njegovo veliko premoženje sedaj vladajočemu kralju Ludoviku III., oziroma princem Leopoldu, Henriku, Ferdinandu in 'Alfonzu.
Truplo kralja Otona I. so prepeljali v Monakovo, kjer so ga v dvorni cerkvi Sv. 'Mihaela s kraljevo krono na glavi položili na mrtvaški oder. Njegov pogreb se je vršil dne 14. oktobra ob navzočnosti ba-varske kraljevske rodovi no, vojaštva in mnogobroj-nega prebivalstva.
Mi žptue za domovino.
V Luče v Savinjski dolni smo dobili žalostno poročilo, da je Silvester Skrubej, pešec 15. stotnije c. in kr. pešpolka štev. sin Jožefa i» Frančiške Skrubej, p. d. gornji Volar, kmet t Kar-nici, občina Luče, dne 23. avgusta na tirolski fronti od granate zadet junaške smrti padel ter počiva sedaj na skupnem vojaškem pokopališču blizu Bolcana. Že lani meseca julija je bil na Doboniobski planoti precej ranjen, vendar je pa kmalu okreval in se zopet podal najprvo v Srbijo na neko etapno pošto, a potem pa — vedno navdušen in vnet bojevnik za domovino in cesarja — nad polentarskega verolomca. Kakor njegovi junaški sobojevniki in poveljniki semkaj poročajo, bil je naš Silvester pri stotniji zaradi svoje šaljivosti in posebne hrabrosti jako priljubljen vojak. Pa tudi mi sofarani, posebno njegovi neutolažljivi starši, ne bomo mogli pozabiti padlega junaka Silvestra, kajti bil je vedno ne samo staršem najboljša opora pri njih velikem posestvu,- ampak tudi 8 sosedom vedno pripravljen pomočnik v vsaki nujni potrebi.
Došla je žalostna vest, da je daroval svoje življenje za domovino in cesarja Filip Kline, doma od Sv. Miklavža pri Ormožu, desetnik domaČega pešpolka. Umrl je vsled zadobljene rane v bolnišnici na Primorskem.
Padel je na gori Boskon na Laškem pridni iant Anton Anderlič, sin veleposestnika p. d, Muškrec iz N e z b i š, fare Sv. E m e. Rajni je bil zvest član Marijine družbe in drugih bratovščin ter zvest in spodbuden ud katoliškega slovenskega izobraževalnega društva pri Sv. Emi. Pa žalibog moral je pasti v nezvesti laški zemlji v svojem 25. letu, na preveliko žalost svojih pridnih staršev in blage svoje sestrice.
Iz Kamnicepri Mariboru se nam piše: Na italijanskem bojišču, v bojih za goro Mali Pal, je dne 28. septembra t. 1. padel junaške smrti nadebudni in občespoštovani mladenič Alojzij DoŠko, lovec poljskega lovskega bataljona, edini sin tukajšnjega uglednega kmeta Simona Doško, v starosti 19 let. Dan poprej je še pisal svojemu očetu, da je Se zdrav in čil ter prosil za toplo perilo, kruh in sadje. Toda božja Previdnost je drugače velevala in ga poklicala k sebi Zadet je bil od sovražne mine in j® bil pri priči mrtev. Žrtvoval je svoje mlado življenj© za cesarja in domovino, potrtim staršem pa naj b© v tolažbo, da se vidimo nad zvezdami. Junaški mladenič, spavaj mirno v koroški, s krvjo namočeni zemlji!	;<
Župnija Sv, Martina pri Vušberg« je prinesla domovini zopet novo žrtev na oltar. Svoje življenje je daroval za cesarja in domovino na jn-žnozapadnem bojišču blizu Gorice dne 23. septembra «janež Skofičj črnovojnik pešpolka, brat vojnega kurata č. g. Marka Skofič, in posestnik r Gornjem Dupleku, Bil je nad poldrugo leto na bojišču v Gar liciji, na Tirolskem in na Goriškem. Med svojimi sovrstniki, doma in na bojnem polju, je bil jako pri-luibljen zaradi svojega vedno vedrega in prijaznega, značaja, ki je znal tudi v najbolj tužnih in nevarniK položajih tovariše tolažiti in bodriti k vstrajnosti. Zapušča žalujočo ženo in tri nedorasle otroke. Mar-tinški zvonovi so mu zapieli kot zadnjemu, potem so tudi oni zapustili svojo linico. Dragi Janez! Naj ti
li ni opaziti toliko različnosti kakor ravno pri bre-zovki. Dobe se temnorumenkaste, svetlorumenkaste,
svetlo in temnorjave ter rdeče brezovke. Rdečim pravijo tudi turki od rdeče kapice, rjavim pa kapucin-fce Meso vseh vrst počrni, ako gOb'o prerežemo ali zlomimo.
Plodna plast, to je spodnji del klobuka, je sestavljena iz cevk (borovka ali brezovka je torej cev-karica) in je tudi različne barve: tfele, sive, rumene, svetlo in temnorjave. Cevke se dado, kakor pri globanji, ločiti od mehkega, sočnega mesa.
Kocen je vitek, valjast, včasih zakrivljen in proti gornjemu koncu bistveno tanjši. Barve je belkaste in posut je s temnimi luskami, zato se čuti nekako hrapav ali raskav, Ker spominja kocen te gobe nekoliko na brezovo skorjo, odtod tudi ime brezovka-Meso kocena je nekoliko bolj žilavo od klobukovega mesa, zlasti pri starejših gobah. Ako kocen, ki je poln (ne votel), prerežemo, začrni,- kakor meso klobuka. Pri vrstah z rdečim klobukom, pri takozvanih turkih, kocen često tudi pozeleni. Brezovka je v vseh svoiih delih globanjinega duha in surova nekoliko kiselastega okusa. Raste v vlažnem poletju in jeseni v družbi z globanjo po vseh naših listnatih in je-
lovih gozdih.
Uživajo jo navadno (kjer se je radi počrnenja mesa ne boje) sveže pripravljeno, praženo ali pa kot zelenjavo, t. j- na omaki. Tudi posušena je OKusna, dasi moti oko nekoliko njena temna barva. Toda kaj se gleda sedaj v bojnem času na barvo, da se le že-, lodec potolaži. Torej, kdor brezovk sproti ne uživa, ali kdor jih mnogo nabere, naj jih le pridno suši; po zimi bodo dobre na kisli juhi s koruznimi žgan-ci, če si jih bomo imeli iz česa kuhati.
f Bavarski kralj Oton«
V	sredo, dne 11, oktobra, je umrl na svojem gradu t Fiirstenriedu na Bavarskem na želodčnem krvavi j en ju v starosti 69 let umobolni bavarski kralj Oton I., brat istotako umobolnega kralja Ludovika II., ki je leta 1886 utonil v Starnberškem jezeru na južnem Bavarskem.
Po smrti kralja Ludovika II. je bil proglašen umobolni Oton za bavarskega kralja, toda vlajdars-kih poslov ni .nikdar izvrševal, ampak jih je izvrševal njegov stric princ Luitpold (f 1912) in za njim njesov sin Ludovik, ki je bil leta 1913 proglašen za pravega kralja Bavarske, ko so Otona še enkrat z-drarniško preiskali ter dognali, da vsled umobola ne bo nikdar spesoben za izvrševanje vladarskih poslov.
V	mladeniški dobi je bil princ Oton znan kot zelo duhovit in ljubezniv član bavarske kraljeve ro-Hovine. Bil je zale, vitke postave in ljubljenec Mo-nakovčanov. Toda že v mladosti so se začela pojavljati pri njem prva znamenja umobola. Deček se je po cele dni skrival v kakem kotičku na grajskem vrtu; skrbno se je izogibal gotovih potov, meneč, da mu preti kaka nevarnost; zopet ob drugih potih in cestah je pa zakopaval srebrne novce, meneč, da ga
S temi besedami sem bil odslovljen od za mene tolikokrat pogrnjene mize: jaz, vino, čaj in gosinje bedre- Odslej me ženski nikoli niste več povabili. A pes se je v nekaj dneh zlizal, pa godel nam ni več po noči in jaz sem spal nemoteno ob priprosti voja-iKi menaži in večkrat se mi je v oni hiši še sanjalo o: zapravljenem vinu, Čaju n gosjih bedrah.
Zlizani pa tepeni pes je bil za me občutnih in dalekosežnih posledic. V mestu smo bivali meseca novembra, ko je v Galiciji že precej mrzlo in kuriti smo morali v kuhinji in v sobah. Dokler sem užival jaz prijateljstvo in gostoljubnost obeh bogamolnih dam, dobivali smo proti plačilu od njih drva za kuho in kurjavo. Ravs in kavs s ščenetom pa se je i raztegnil na prepoved drv. Marsikatero bridko sem vsled tega požrl od strani tovarišev, oberst pa mi je Hal nalog: poskrbeti kje drugje za potrebna drva. Romal sem v tej zadevi k mestnemu županu in ta je mi priporočil zamazanega čifuta, ki mi je res tudi obljubil drva. Kupčija je bila kmalu sklenjena, Žid mi je zagotovil čez dva dni šest galiških „išta haj-ta" vozov polnih drv. Držal je besedo in tretji dan na vse zgodaj slišim pod oknom: „Bišta ho!" Pogledam, pred hišo se je ustavilo res šest z drvami naloženih vozičkov. Žid je potrkal na vrata in me pozdravil :
„Milostni gospod, Bog čez svet, drva so tu."
Zložil je drva na dvorišče, odštel sem mu denar. in jud je odhacal klanjaj« se mi do tal in želeč mi blagoslov in srečo. Za kake dobre tri ure za tem ni bobne zopet izpod okna na uho:
„Bišta, ho!"
Na moje veliko začudenj« ugledam pred stanom novih šest voz drv. Kaj pa za Boga to? Saj se »em pogodil samo za Best in sedaj mi jih pripelje 12, kam pa hočemo s toliko P Prirošta umazani in okab-|ani Mojzes in pravi:
„Drva sem vam pripeljal po dogovoru."
Kako sem ga debelo gledal in spoznal v. njem žida, s katerim sem pred dvema dnevoma sklenil kupčijo. Pokazal sem mu na kup na dvorišču že zloženih polen meneč:
„Saj mi je pred tremi urami pripeljal jud drva in naročil sem samo šest Voz, nikakor pa ne 12."
Mojzes me začudeno poglecia z odgovorom:
„Jaz vam jih nisem pripeljal, to je ž» bil kdo drugi."
„Opisal sem mu verskega brata, Ki je vozil drva, kateremu sem jih tudi po krščansko pošteno plačal in žid je vskliknil:
„Bog čez svet, šlag ga trefi, moj sin vas Je u-kanill"
Jaz sem pa smeje se čifutski dobičkaželjnosti menil:
„Kaj: meni mar tvoj goljufiji udani sin, jaz že imam drva, sem jih plačal in tvojih sedaj nočem in ne morem vzeti."
Judovska spaka pa me je račel zmerjati z nesrečo in z vsemi mogočimi šlagi, ki me naj trefi jo in meni nič tebi nič zmetovati polena na dvorišče. Le zloži in zmeči jih, sem si mislil, plačal ti jih pa ne bom iz svojega žepa.
Po končanem delu je žid skraja proseče zahteval denar, potem pa, ker mu ga 1« nisem odštel, me je zmerjal z glasnimi psovkami, dokler ga nisem pognal skozi duri. Bridko sem se varal in zmotil v m-nenju, da si bode že spakedrani Čifut odpeljal drva, ko uvidi, da mu jih nikakor nočem plačati.
Mojzes Schornstein (po naše: dimnik ali rau-fank) me je zatožil pri tamošnjem divizijskem sodiš-lu. Pozvali so me pred sodni stol in ker niso našli sina Izaka, ki me je ogoluznil in je izginil neznano kam, sem moral plačati drva Mojzesu iz lastnega Žepa. Si pač lahko vsakdo misli in predstavlja, da sen
zaklinjal judovsko sodrgji Iti jej zagotavljal kruto maščevanje pri nebu in vseli svetih. Denar bi že bil pozabil, a bodel in grizel me je posmeh tovarišev iB zavest, da me je prekanil nesramni žid Doletela m« je za lahkomiselni pretep psa dvojna kazen, na žepu in želodcu.
Nekaj dni sem bil jezen in slabe volje, ker se mi je vsakdo v obraz posmihai in prav iz srca sem pozdravil vest, da v jednem tednu zapustimo mesto, in odrinemo v postojanke, kjer ne bode mesečnih psov in židovskih polen.
One dni pred odhodom sem imel veliko opravka s pisarijo in sem se malo sprehajal po mestu, ii mi je zasluženi čas oddiha tako ogrenilo, Pisal in drsal sem nekega predpoldne po papirju, ko pomoli naš kuhar glavo skozi duri in pravi:
„Jej, gospod, baba je prinesla v kuhinjo 2 veliki in debeli divji raci, samo 5 K zahteva, bi jih n© kupili za odhodnico?"
Nisem šel pogledat zverine v trdni veri, da bi bilo dobro enkrat dobiti pod zob divjeračjo pečenko» sem o|dštel kuharju" pet kron in pisal dalje. Pri ohe» du sem razodel oberstu, kaj dobrega in okusnega da sem kupil za odhod. Stari je poželjivo tlesnil z jezikom in menil, na dve divji raci že lahko povabimo tudi oba gospoda majorja od polka. Kuhar je dobil naročilo, naj jdene raci v takozvani „pac"; da bodo bolj mehki in okusni in pripravi odhodnico za sedem oseb.
Na opoldne našega odhoda v postojanke smo se zbrali k obedu, prišla sta tudi oba povabljena majorja na — divje race. Dobro smo jedli, pa bolj z ma» lo žlico smo zajemali, vsak je hotel prihraniti v Želodcu še nekaj prostora za race, ki bi naj kronale in zaključile naše bivanj« v m«stu. Nosnic« vseh so se razširil«, jeziki «o pož«ljivo tleskali, ko je kuhar na» asa&nil:	(Dalje prih.J
i bo 'tuja -žemljica lahka! kjer, öakwS, Tstajeiija,-in gospod Najvišji" - tvoj.bla^i plačnik!
Od S v, d a n ž a n a D r a v s k e m polju se nam poroča, da sta vrla mladeniča-bruta Jože in Mihla Ç#sek padla na italijanskem bojiščiu Jožef je bil v 21. letu in je bil zadet v prsa od krogle izdaj-skega Itaîlijana dne 24. avgusta 1915, Miha pa je padel, star še le komaj 19 let, zadet od granate dne 20.
septembra 1916.
Dne 4. oktobra je padel na tirolski fronti vz-gledien Marijin družabnik /ilfonz SkerbinSek. sin u-glednega in otee spoštovanega cerkvenega ključarja in župana Jožefa Skerbinšek na P r i h o v i. Bil je od granate zadet in pri priči mrtev. Pridni družini naše srčno sožalje, ljubemu Alfonza pa trajen spomin v molitvi!
Za domovino so padli iz D o b o v e pri Brežicah v boju naslednji mladeniči: Alo'zii Žokelj, Franc Sečen, Ivan Strojnik, Anton Hotko, Vučajnk Jožef, Jožef Gerievič. Vseh skiupaj dosedaj, naznanjenih 30 padlih.
Padel je dne 6. julija severno od mesta, Aslago, zadet od sovražne granate, vrl mladenič Al. Kraus, doma v L o g u p r i S 1 a d k i g o r i. Bil je priden vojščak in zaveden Slovenec. Dragi Lojzek, bil nam si vsem ljub in drag tovariš, moja najboljša, podpora. Ni ti bilo dano videti dom in svojce, ki si je tako vroče ljubil. Daleč v stran od ljube domovine in nepozabnih staršev počivaš. Spomin na te podžiga nam pogum. Pozdrave iz bojnega polia pošilja F. He-rič, kadet-aspirant.
Na italijanskem bojišču je padel' junaške smrti težko v glavo »zadet sanitetni vojak Martin l'en, še le 25 let star. Bil je od začetka vojske zmiraj na čr-iti. Po poročilu vojnega, kuraia je bit pokopan dne 21. septembra pri Sv. Danfelu pri Sežani na. Krasu. Dragi sin in brat! Prerano si nas zapustil in se na kraj miru preselil, kjer ni vojske in ne'gromenja topov. Onkraj groba ti bo zadonela trobenta angelskia.
Prav milo so zapeli braslovški zvonovi za slovo rajnemu možu Francu Ortl, ki je padel za domovino dne 9. avguéfá na južnem bojišču. Zapustil je žalujočo ženo s 4 majhnimi otročiči. Bil je dober krščanski oče svoje družini ter ljub vsem drugim ljudem.
Pcteestnik Jožef Legvart,- p. d. Travniški Ga¡Sr par/ iz N o v e c e r k v e pri C e 1 j, u je padel dne 12. junija 1916 v boju na Monte Civa na Laškem v zvestem izpolnjevanju svoje domovinske dolžnosti in je pokopan v skupnem grobu na Monte Triafoi ah'an-ga,. Pokojnega so ljubili vsi znanci radi njegove iju-beznjivosti, dobrosrčnosti in potrpežljivosti. Bil je več let občinski odbornik in ud krasnega, šolskega, sveta ter je imel priliko, s pravo srčnostjo in veliko vnemo delovati za obči blagor svojega domačega, kraja. Ko ga je lani dne 15. maja. klicala domovina,, šel je z navdušenostjo. Pač težko se je ločil od doma, zapuščajoč skrbno ženo s 6 otroci. Svoj'm ljubim je skrbno dopisoval. Iz vseh pisem se zrcali njegovo bla«o srce: prava očetovska, skrb, ljubezen do ruhe domovine in udanost v voí;o Vsemogočnega. Njegova želja, priíi nS dopust, da bi objel svoje ljube, in pri lepem posestvu potrebno odredil, se mu ni izpolnila. Blagi oče ostane v, nepozabnem spominu dobre žene in otrok, mafei% in seStre ter treh brrjtov. Srčnega junaka se bodo hvaležno spominjali vs' njegovi znanci.
Iz občine Sv. Jeroniih pri' V t'& n s k e m se nam piše: Dne 8. avgusta je padel na Ruskem-Poljskem Valentin Ferme, star 30 let. Bil je že lansko leto v Galiciji v hudih bojih, posebno dne 9. avgusta. ob Dnjestru pri 87. pešpolku. Od tam je bil pa poklican na¡ italijansko bojišče, kjer se je močno prehladi! in bil v bolnišnici nekaj nad tri mesece. Meseca januarja je zopet pritšel v Žalec ,k pešpolku št. 87 Od tam je bil prestavljen v Maribor k ]«ešpolku št. 47,. s katerim je šel meseca junija na bojišče, koder je bil prideljen k dunajskim domobrancem št, 24, s katerimi sè je nekaj tednov junaško bojevr.l in tako našel dne 8. avgusta častno smrt na bojnem polju, zadet'v trebuh. Bil je takoj: mrtev, kakor nam je sporočil- niegov prijatelj. V Nemčiji 'zapušča ženo in tri male otroke. katere je srčno ljubil. Ganljivo je bilo pri slovesu, ko mu je njegova, še ne tri leta stara hčerkica, venomer klicala, ko je videla da se poslavlja: ¿BJubé moj papa, ostani pri moni, né hodi proč od mène, s'a,t te imam tako rada,!", Revica je že menjda slutila, da Če' ga pusti od sebe. ne bo več vir dela,' svojega dobrega a tej a .
Dne 23. avgusta, je dal svoje življenje za cesarja; in domovino Anton Luci od 87. pešpotka.. Padli je bil po^éstnik v V o d r a, n o i h pri S v. B o 1-f e n ku. K vojakom je odrinil /Ine 17. januarja 1916, Star 45 let. Prifleljen je bil v Kotor: tam je zbolel in v kratkem bil odpeljan v trclnjavako bolnišnico v Kelinjeiin ta¡m nágle Smrti umrl. Bil je priljubljen posestnik, cerkveni ključar pri Sv. Bolfenku in ob-ftinsjki odbornik. Zapušča žalujočo ženo in 4 nedolet-nfe otroke. Sin Ivan tudi nosi vojaško suknjo. Ti, ki spiš v prezgodtvi groba jaipi, počivaj mirno!
Iz Podgorja pri S love n K g{r a d c u je že 22 mož in mladeničev storilo junaško smrt za domovino, Med temi sta, tudi dva vzorna In. spoštovanja vredna mladeniča,, sinova veleposestnika 'Strrtič-nika. Oba sta se hrabro borila, že v Mu 1914 na severu proti Rusu, a sedal pa proti izdajalcn-polenta-rju. V najlepših letih sta zapustila ta svet ter sta
storila junaško smrt in sicer 261etni Jožef Strmčnik dne 26. julija 1915, 241etni MalosimiKjan pa dne 15, septembra 1916. Žalostno je bilo dne 6. oktobra, ko so naši podgorski zvonovi tako milo in otožno naznanjali oeli domači župniji, da je padel na bojnem polju StrmČnikov sin. Bil je vzoren mladenič, zvest in hraber junak. Cela občina žaluje za njim. Marija in sv. Jožef pa. naj tolažita, sestrice in dobrega brata, ki se še vojskuje n» bojnem polju proti sovražnemu poientarju. Liubi Bog pa, naj tolaži dobrega ateja in ljubo mamico. Velika žalost in nesreča jih je zadela, ko jim je vojska že drugega sina odvzela. Duša Maksova se v nebesih med izvoljenimi veseli, truplo pa, na bojnem polju spi.
Iz južne Dalmacije se nam poroča, da sta u-mrla. dne 24. septembra ob 6 uri zjutraj Alojzij Kola,r, doma iz P i 1 š t a n j a, in Ljubomir Dogonča., desetnik, Hrvat iz B a, n a t a. Oba je ustrelil Mad-žar-topničar Sapi ob 5, uri zjutraj, ko sta Še oba sladko spala. Alojzij Kolar je bil trikrat zadet, I4u-bomir Doganča pa dvakrat. Pokojni Kolar je bil odlikovan s srebrno svetinjo II. razreda. Govoril je do zadnje minute in nas Slovence na pomoč klical. Ker sem bil njegov prijatelj, me je še zadnji trenotek prosil: „Piši domov, pa pozdravi imi vse!" Slovenci žalujemo za njima, ker sta bila poštena, in hrabra vo-jaka-topničarja. Kolar zapušča, očeta, mater in brata. Ljubomir Dogonča je zapustil ženo in enega ot-rokau Pokopana sta blizu mesta Kotor v Dalmaciji. Bodi jima hrvatska zemlja lahka! Njuno smrt obžalujemo: Štefan Potočnik, doma iz Levca pri Celju; Ivan Flego, doma iz Zagreba; 'Jožef Goriup, doma iz Pilštanja: Ivan Culk, doma iz St. J.urija ob Taboru; Franc Potočnik, doma iz Konjic; Ivan Zorko, doma iz Kalobja pri Celju; Anton Očko, doma iz Konjic; Andrej Kolarič, doma iz Ormoža,.
Življenje je daroval za. domovino in cesarja Jurček Sketov iz D r a, m e 1 j. Padel je na italijanski fronti. Vsi smo ga radi imeli.
Vsem padlim slovenskim junakom naj sveti večna, luč!
Državni zbor.
V ponedeljek, dne 23. oktobra, se snidejo na Dunaju načelniki strank, da so posvetujejo o sklicanju državnega zbora,. Sliši se, da ministrski pred-sednte grof Sturgkh ni za sklicanje državnega zbora ¡in da se ne bo uklonil splošni želi, ker ni zaup-nik državnega zbora,, ampak vladat-lev. Pač pa je grof StOrgkh ba,;e voljen, 'pod gotovimi pogoji sklicati delegacije.
Mira nočejo.
Ker so nastale govorice, da sta sa začeli Nemčija iii Rusija pogajati za mir, izjavljajo pefrograj-ska uradna poročila, da so govorice od prve do zadnje črke neresnične. Ruska vlada vstraja pri svojem sklepu, da se vojskuje do konca.
Italijanski minister Bisolati je izjavil, da se bo vojska nadaljevala, dokler ne bo Nemčija, oslabljena in Avstro-Qgrska kot država; unjiče-n a. Kdor danes govori za mir, je veleizdajalec.
Ni še dolgo, da sta pred kratkim v istem smislu govorila tujdi angleški in francoski ministrski predsednik Asquith in Briand.
Proti Avstro-Ogrski.
Naši sovražniki so začeli nanovo besneti proti naši državi. Italijanski minister Bisolati je v javnem razgovoru zahteval, da mora vojska trajati, dokler Avstrija ni uničena,. Uplivni angleški Časnik „;T'imes" se o tem izjavlja,: Avstro-Ogrska mora, na korist narodov, na korist Italije in prihodnjega evropskega položaja izginiti.
Zmešnjava na Grškem.
Zmešnjava na Grškem, boj med Kraljem in čet-verosporazumom se nadaljuje. Kralj vlada, v Atenah, če t ve rospo r a,z u mo v zaupnik Venizelos pa, se pripravlja, da, začne vladati v Solunu. Tudi Venizelos bode imenoval svoje ministre, pobiral davke in sestavljal vojsko. Kralj je moral pred tedni izročiti čeherospo-razumu ladie, sedai pa. bo moral dati tudi armado razorožiti. Na ta način se jemlje moč postavnemu v ladarju in se daje nepostaivnemu Venizelosu. Kralj je vedno slabejši, Venizelos močnejši. Toda. v Stari Grčiji in niejd vojaštvom še ima klraTj vedno pretežno večino pristašev.
Kitajska in Japonska.
Med Kitajsko in Japonsko je zavladala zopet večja napetost, ker Kitajska noče privoliti v vse za-
hteve JapoRske, ki bi rada |dobila na Kitajskem vso. mogoče gospodarske, politične in vojaške predpravi-ce. Japonska pomnožuje svoje čete v Mandžuriji.
Kje je „Bremen"?
V Nemčiji je nastal prepir, ali je trgovski podmorski čoln „.Bremen" srečno privozil y Ameriko ali pa ga je ob amerikanski obali potopil sovražen torpedo. Oblast še ni odgovorila.
Italijansko bojišče.
Italijani so radi prevelikih izgub bili prisiljer ni, že jine 13, oktobra ustaviti svojo osmo ofensivo, o kateri smo že v zadnji številki poročali. Ofeuzha se je pričela dne 1, oktobra s silno artilerijsko predpripravo, ki je trajala do 9,. oktobra, ko so se pričeli ogromni infanterijski navali. 32 italijanskih brigad s približno 260,000 možmi je skozi 4 dni skoro no(* in dan napadalo našo kraíko Ironto med Gorico ,in morjem. Italijapu se tudi v tej osmi ofenzivi kljub silnemu naporu ni posrečilo, da bá prodrl proti Trstu. Dosegel je le malenkostne uspehe. Edino prt Novi vasi je zasedel poldrag kilometer kraškega ozemlja,. ki ga je strašno drago, plačal s smrtjo tisočev in ti-sočev svojih vojakov. V teh bojih so se posebno zopet proslavili polki, nagega „železnega zbora" in sicer pešpolka št, 87 in 47, ter domobranska pešpplka št. 26 in 27. Junaštvo, slovenskih vojakov proslavljajo celo tuji vojni poročevalci.
Manjši boji se vršijo tudi na Tirolskem.
Zmagovita Boroevičeva armada.
Boroevičeva armada je v osmi soški bitki ostak-la zmagovita. Bitka se je pričela z artilerijsko predpripravo dne 4. oktobra. Pehotni napadi so se pričeli dne 9. oktobra. Pravi boji so se tedaj končali dne 11. oktobra z uničenjem italijalnske 45. divizije. Napada,lec je štel 32'brigad. Njegove izgube, ki so ga prisilile, da je boj ustavil, so morale biti naravnost sirašhe. 'Sovražnik je v osmi soški bitki zasedel 'samo r/2 km širok odsek bojne črte pri Novi vasi. Svojemu cilju — Trstu — se s -tem Italijani niso še nič približali. Do našega Trsta še imajo 30 km zračne črte:
Slava našim polkom!
Kaikor je razvidno iz poročil, ki prihajajo iz kraškega bojišča, so stali v sedanjih, zmagovitih bojih proti Lahu zopet staroslavni naši domači polki,: štev, 87, 47, kranjski domobranski polk št. 27, naš 26. ter Bosanci in Hrvati. Dasiravno je bila Boroevičeva armada v ogromni manjšini, vendar je naš „železni" armadni zbor zopet pokazal svojo moč. — Slava našim junakom!
32 brigad proti nam.
Vojni poročevalci opisujejo osmo ofenzivo za skrajno silno, nezaslišana je bila mera te ofenzive. V bivališču neke divizije na. Krasu je dne 13. t. m. rekel neki general: „Ta bi tka je doslej višek vojne. Ogromna oborožena sila okroglo 260 tisoč italijanskih vojakov se zaletava že 72 ur nepretrgoma proti kraškemu okopu in vedno še bobna-jo (tisoči topov, ki streljajo že 11 dni in 11 noči brez prestanka." — 32 brigad je šlo na bofi,šče in sicer po valovnem načinu^ katerega je uporabljal najprvo francoski general Jolire in potem ga je prevzel in še izpopolnil ruski vojskovodja Brusilov. Val za, valom nastopi, drug tik za drugim, ozko včlenjeni, vrste se tesiie pa globoke in to pot ne prihaja infante-rija samo z buzdovanom in bajonetom, ampak, ima s seboj tudi strojne puške in celo ¡topove. Ko je prvi-bojni dan prijuriišalai italijanska infanterija v egro*t mni množini, se je pričel splošen napad na celi kraški planoti, vendar pa so nastala posamezna bojna središča, tako v odseku Mirenskega grada do Nove vasi, v Novi vasi sami, na višinah 208 in 144. Mestoma se je razbil naval že v našem artilerijskem o-gnju, mestoma so italijanske čete vdrle v naše črte, ali naša, infanterija je vstra.jala, do za'diíjega moža, in je navzlic sovražnikovi premoči s Rrojtthapadom one Italijane, ki so vdrli, skoro povsod vrgla iz nar ših jarkov.
Na kraški fronti 1500 topov.
Cel teden je grmelo na Krasu iz italijanskih, francoskih in angleških topov, okoli 15(70 po številu, peklensko razbijanje vsepovsodi, okoli 200,000 strelov na dan. in ko je bila ta velikanska artilerijska priprava končala svoje delo, je prijurišala. infanterija, val za valom, strahovit boj se je vnel, ali ni prire-sei onega uspeha, katerega so pričakovali. Ta silni naval je bil odbit, kar naenkrat smo čuli, da je ita-
Stran 1.
Iransko bojno delovanje precej opešalo in sledil je konec tega velikanskega naskoka. Italijani niso nič opravili, avstrijski. Trst stoji ponosno tam ob morju, zaman upirajo Italijani nanj svoje poželjive oči. In italijanske čete pa bodo stale še vedno pred našimi kraškimi postojankami in škripajo z zobmi, ker ne morejo predreti avstrijskega kraškega zidu in ker italijanska artilerija ne more razbiti varnega za/ct-ja naših čet v kraškem kamnu . . . Ugoden se je za-zdel Italijanom baš ta čas za osmo ofenzivo glede na splošni vojni položaj. Naše glavne sile so sedaj na ruski in rumunski fronti zaposlene in Lah ni računal na to, da ima Boroevič zbranih še toliko junakov.
Na vsak meter 15 Lahov.
Pomembna je ozka na,padalna fronta dne 13. t', m. v razmerju s številom čet, in njihovim položajem. Napadeni odsek Kraške visoke planote je od Lokvi-cc do severnega gorskega roba šrrok komaj 1 km, a napadli pa so ta prostor 4 italijanski polki, ojačeni z blerzalieri, torej okoli 15.000 mož, tako da pride na vsak meter 15 mož. Visoka planota od' severnega roba do Doberdobskega jezera je široka 7—8 km. Prve dni se lahko računa eno divizijo na 1 lan, za rezerve smemo šteti 2 diviziji, ako se prištetjejo še čete v sosednjih napadalnih frostorjh, se lahko računa, do 20 divizij, to bi dalo skoro do 300.000 bojevnikov. S tako ogromnimi silami so napadali Italijani.
Boji se vrš jo noč in dan.
Desetnik Hrlbernik nam piše dne 13. oktobra iz italijanske fronte:
'Srčne pozdrave pošiljamo vsem naročnikom in prijateljem ^Slovenskega Gospodarja" iz južnega bojišča štajerski strelci, kateri branimo Lahom pot na Trst. Italijani so pričeli dfenzivo, boji se vršijo noč in dan, niti trenotek ni brez streli1!, a vsak naskok hrabro odbijemo, to priča čez 50 odlikovanj raznih vrst v dveh tednih in pohvale vrhovega poveljnika soške fronte, generala Boroeviča,. Bodite prepričani, da tudi mi zvesto izpolnjujemo sto o dolžnost za cesarja in domovino. Vse za vero, dom, cesarja! Na svidenje!
Grozen boj z minami.
Slovenski domobranci nam pišejo dne 9. oktobra iz laškega bojišča:
Solnčni dnevi v začetku jeseni se spreminjajo v temo. Rožljanje vojnih trum se nadaljuje, zvoki topov se izgubljajo v globoki dolini, žaneči trakovi se zbirajo na, jasnem nebu, zvezdice postajajo vedno bolj redke, črni dimi vseh topov zakrivajo tresočo se zemljo, izstrelki padajo gosto na tla,. Peklensko žveplo prši po naših obrazih. Kaj bo? Trebalo, bi nam počitka, da bi se udi, ki so že precej, ntrujepi od težkih krampovj odpočili. Dokler sije milo soiiice ter sveti dnevna luč, se razlega odmev orodja.
Spet nastopi temna noč, prihaja čas, ko je že treba na poljsko stražo. TopovC se ogiašajo vedno naprej, noč postaja zelo nemirna. Delovanje vsega orožja se nadaljuje. Ravno danes i ridem prav, da prevzamem povelje poljske straže. Hitro sem zbral par čvrstih fantov, katere je rcfchia mati Slovenka, ter odpotujem pred našo žično ograjo, Že med potom nas pozdravljajo svinčenke brzostrelnic, jaz pa uka-žem: „Le naprej, da se izgubimo v bližnjo dolino!" Kmalu smo bili v zavetju pred ognjem. Tu,fcaj se pa nam gotovo ne mora nič pripetiti. Razdelil sem svoje fante v vrsto, jih poučil, kaj imajo storiti, ako trčimo s sovražnikom skupaj,
Vedel sem, da se ne ustraši nobeden in da mi bodo hrabro pomagali. Bili smo gotovi. Dal sem povelje: „Plazite se po trebuhu počasi naprej!" Svetilne rakete so padale od obeh strani in so nam pokvarile pogldd. Laški minski razpoki so divjali vedno hujše, zategadelj sem se p6maiknil bolj v bl}ižino sovražnih okopov, da se varujemo .pred strašnimi i-talijanskimi minami. Mnogi ne v^do, kaj se lahko zgodi in kaka je smrt, ako te zadene ta morilka. U-bogo truplo raztrga na več koscev ter jih tvrže kvišku v zrak. To je najhujša morlna, priprava. Ako prituli mimo po zraku, se pogrezne v bližini tebe po več metrov globoko v zemljo in njen zračni pritisk te vrže tako močno ob tla, da prideš popolnoma ob zavest. Kmalu se dvignejo ogromni deli zemlje in kamenja v zrak ter te zakopljejo pod se in sam si ne moreš pomagat i. Ako bi ne bilo rešitelja, ¡v bližini, moraš izdihniti svojo dušo. Pripeti se;¡tudi/ da tres-ne mimo ob skailo. Skala postane kakor živa, kajti granata ,io vzame seboj v zrak ter tuli in žvižga v zraku daleč naokrog.
Slovetaškoštajerski fantje nimajo strahu pred temi želez limi ptiči. Tudi laških pešcev se ne bojimo Z veseljem čakamo, da se ustavi topniški ogenj, potem na se borimo z bodali. Bajoneti žvenketajo in se bliskajo, zraven pa še piska bojni rog. Le vedno naprej, le naprej!
Vsem čitateljem ..Slovenskega Gospodarja" želimo obilo sreče, dokler se ne snidemo v naši slovenski domovini. Mi se nahajr.mo že od začetkia vojake tukaj, a ostati hočemo do konca. ¡Ako nam ljubi Bog pomaga, nam bo kmalu zadonel'»adnji top'. i -r Ivan Mir, desetnik, od Sv. Jurija oli Sčavnici; Al.
_SLOVENSKI GOSPODAH._
Sever iz Ljutomera; Viktor Zamuda in Anton Drobec od Sv, Jurija ob Ščatvnici; štabni narednik Fr. Hauptmaji, doma od St. Ilj a. v Sldv. gor.; Vsi pri 12. poljski stotniji domaČega domobralnskega peš-polka.
Ogromne italijanske izgube.
Švicarski listi poročajo, da je osma. ofenziva na Krasu stala Italijane nenavadno velike žrtve. I-talijanski vojni poročevalci soglasno povdairjajo veliko hrabrost avstro-ogrskih čet, ki so s svojim ognjem napadajoče italijanske sile zaidržavale Tn jih prisilile, da, so se umikale. Iz italijanskih listov se jila posneti, da je okoli 14 infanterijskih polkov izgubilo nad polovico svojega moštva in jih je treba za sedaj vzeti s fronte. Tudi v artilerijskih četah je bilo v primeri s prejšnjimi ofenzivami to pot nerazmer-no težkih žrtev. Med vrstami italijanskin poročil se čita, da, so nepričakovano velike izgube morale imeti za posledico predčasno prekinjenje, ako že ne konca kraške ofenzive.
Vojni poročevalci trde, iti znašajo italijanske izgube poprečno 60—70%. Na vsakih 1000 mož jih je torej padlo 600—700. Strašne izgube so posilile Lahe, da so četrti dan z razniernim mirom prekinili ta svoj generalni juriš. Čutijo posebno svoje častniške izgube.
Vsem italijanskim četam je bilo dano ža bol geslo: Najkrajša pot v Trst! Ta najkrajša pot v TVst se je ustavila že pri kraški vasi Nova vaš, ha tej najkrajši poti je III. itali'a'iska arinada izgubila stoti soč mož, samo med Lokvico in Jamicami 50.000 na prostoru 4 km.
Rusko bojišče.
Rusi so zadnie dni preteklega tedna zopet pričeli z ofenzivo in sicer v vzhodni Galiciji in v Voli-niji, jda hi tako pomagali Rumunom, ki morajo bežati iz Sedmograpške* Vojni položaj ie na ruski fronti tre-notno ta-le:
V	V o 1 i ¡n i j i napadajo Rusi zahodno od Lučka na črti Piustomity— Sviniiuhi—:Zaturčin—Kiselin. Armada generala Terstjanskega je odbila vse navale petero ruskih arma<dnih zborov.
V	vzhodni Galiciji so se navalili;"iRus z novimi, svežimi četami na naše postojanke ob sp.o-, dnjem toku reke Na,rajovke (pritok Dnjestra, zahodno od Zlote Lipe). Središče bojev je kraj Lipnica Dol-na. Od tukaj bi Rusi radi prodrli proti Lvovu. Nage čete ruski premoči srečno kljubujejo,
V	Karpatih so naši med Dornovatro in Kirlibabo vrgli Ruse nekoliko nazaj. V galiških Karpatih smo zasedli goro Smotrec.
General Brusilov je baje poslal v Besarabijo nad stotisoč mož, ki bii naj šli Rumunom na Sedmo-graškem na pomoč.
Na Ruskem so mogi proti temu, da bi se morala Rusija brezpogojno držati pogodbe, da ne sjme s-kleniti na lastno roko posebej miru.
Radi mrtvia Ru .of prestavili strojno , pušk.*.
Vinko B e 1 š a k od Male Nedelje, ki služi pri saperskem bataljonu štev. 3, piše svojim staršem tako-le:	, [V,
Dragi starši! Nerad Vam naznanjam svoje sedanje .stalne, a ker želite vedeii, Vam nekoliko opišem svojo usodo. Dne 31. avgusta zjutraj, ko je vzhajalo solnce, smo prišli od celonočnega dela na poprejšnje mesto. Nismo se še prav razbremenili, ko dobimo povelje za odhod. Vsi smo vZdihnili ob tej neprijetni novici, pa kaj hočete! Cez* četrt ure smo se že vlekli v dolgi vrsti iz vasi. Krenili smo proti postojankam, da zasedemo drugo vrsto za hrbtom in-fanterije. To ni rezerva, ampak ob hudih pritiskih so naredi več bojnih črt< a ta še ni bila izgotovlje-na. Razvrstili so nas, da čimprej izgotovimo itn primanjkljaj. Zrakoplov je stal nepremično v ruskih višavah ter opazoval gibanje naših čet. Zapazil je tudi nas. Kakor huda burja so privršile nenadoma na nas sovražne granate, cela salva. — šest granat -je padla pet korakov pred menoj in mojim tovarišem na zemljo. Kakor blisk sva pppadla na tla. Nekako čez eno minulo sem se začel tipati, ali sem še Živ. Vprašal sem najprej tovariša: ,,'Si ranjen?" A tudi on prvi hip ni mogel odgovoriti, še le čez nekaj ča-st se mu je izvil počasni: „Ne!" Nisva se še dodobra zavedla in že je bila druga salva tu„ sami Šrap: neli. To Vam je bilo treskanje! Zdpj <se je začel ria nas pravi drum-drum, na prve in zadnje vrste. Bilo je tako strahovito — podobno groznemu potresu - -praščanje, da niti puškinega ognja nismo slišali. A to je trajalo dva dni, potem smo se tudi mi vrnili v vas. Kos šrapnela mu j(e zlomil puškino kopito, pak meni se ni zgodilo nič, le čisto malo me je opras-nilo.
__ 19. oktdbra, ¿916.
Rusi napadajo z grozno silo, a s tem manjšim uspehom. Imajo tudi Srbe v črti, ker smo mi ujeli nekaj rajnjenih. Sam poveljnik oddelka strojne, puške mi je pravil, da je povodom nekega napadi padlo toliko Rusov pred njegovo strojno puško, da so o-virali razgled ter niso mogli več streljati, ampak' so morali puško prestaviti. Zadnji čas malo ponehujejo napadi. — Vas prisrčno pozdravlja Vaš sin Vinko.
Romansko bojišče.
Rumuni bežijo iz Sedmograške. Tudi na severnem krilu so iih naši že vrgli do mejnih grebenov. V prostoru pri Bukovini računajo Rumuni na rusko pomoč. Da bi razbremenili tepene Rumune, so pričeli Rusi zopet z ofenzivo v Vzhodni Galiciji' in Voii-niji, ki pa še dosedaj ni uspela. Na južnem sedmo-graškem krilu se vršijo večji boji za prelaze pri mestu Hatszeg. V Dobruči mir.
Švicarska poročila pravijo, da je odstopil dosedanji rumunski vrhovni poveljnik general • Avares-cu z vsem generalnim štabom, oČivUdno radi velikih neuspehov na Sedmograškem. Vrhovno poveljstvo je prevzel zopet kralj Ferjdinand sam, ob strani pa mu stoji iz Rusov sestavljeni generalni štab, ki bo torej odslej vodil romunsko armsjdo, ker je kralj nezmožen in le na videz poveljnik.
Cetverosporazum pritiska na Rumunijo, naj podpiše pogoidbo, da ne bo sklenila nobenega posebej miru. Iz razpoloženja na Rumunskem pa je razvidno, da večina Rumunov ni navdušena za to.
Naši zisedli zopet tri mesta.
Po zasejdenju Sibinja in Braševega, o katerem smo zadnjič poročali,- so s naši zadnji teden osvobodili naslednje od Rumunpj? zasedene glavne kraje Sedmograške: Sepsi-Szent'Gyorgy, v gornji dolini reke Alute vzhodno od Barotskega gorovja, Kezdy-Vasar-hely in Cik-Sereda; Najrodovjitnejši in najbolj dragoceni deli našega Sedmograškega so rešeni sovražnega. vpada.
Vojni hujskač umrl.
Iz Bukarešte se poroča, da je dne 16. oktobra umrl bivši rumunski minister Filipescu, ki je bil e-den najhujših vojnih hujskačev zoper Avstrijo. .Filipescu je bil svoj čas v službi naše države, a se je končno prelevil v najhujšega njenega nasprotnika.
Macedonsko bojišče.
; n- ■
Za Bitolj se vršijo s rdi d boji. Srbi napadajo severno od Nidže-planine (vzhodno od Bitolj a), a Francozi pa na obeh straneh železnice Bitolj—Fiorina. Srbi so na južni strani reke Črna že na, nekaterih mestih dosegli srbsko-macedonsko ozemlje.
Francosko bojišče.
V veliki angleško-francoski ofenzivi med reka-mai Ancre in Somme, ki že traja četrti mesec, se an-gleško-francoskam Četam še vedno ni posrečilo, predreti nemške fronte. Dne 12, oktobra so napravile na imenovani črti glavni naval na nemške postojanke, ki bi naj prinesel odločitev na tem bojišču. Nič manj nego 43 angleško-lrancoskih divizij,1 torej poldrugi milijon mož, se je navalilo na Nemce. Toda vse zaman in brezuspešno. Celi kupi mrličev so pokrivali bojišče. Angleška poročila pravijo, da sie bo nadaljevala. ofenzivni angleško-frančoskiih armad tako dolgo, dokler ne Wo ena ali druga sovražna armada, popolnoma uničena,	.
Tedensko novice.
Duhovniške veM Župnijo Sv. Bolfčnk tfa Ko-gu je dobil č. g. Franc Planine, provizor ¡stotam-,' Župnija Sv. Jedert nad Laškim p« je podeijčna ta-mošnjemu provizorju č. g. Jožefu Lončarič; Župniji nastonita dne 1. novembra.
f Nadučllelj Anton Lajnšlc. V Celju je dne 16. oktolbra umrl v 80. letu svoje dobe, po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, Anton IJajnšic, nadučitelj v pokoju, imejitelj zaslužne svetinje za 40-letno zvesto službovanje, in Častni občan občine Sv. Martin v Rožni dolini. Rajni je bil oče vlč. g. Antona Lainšilc, župnika pri Sv. Martinu pri Vurbejgu, in g. dr. F. Lajnšica, c. kr. komisarja na,-mariborskem okrajnem glavarstvu. Pogreb se je vršil v O»-
i.
lju v sredo, dne 18. oktobra popoldne. Svetila blagemu pokojniku večna luč! Čislani rodbini naše prisrčno sožalje 1
V vojskinem času čitajte časopise. Okrajino glavarstvo iv Kraljevem Gradcu na Češkem je izdalo sledeči odlok: „Silno se množijo slučaji, ko se mora kazenski postopati proti raznovrstnim osebam zaradi prestopkov, katere zakrivijo večinoma vsled tega, ker jim tozadevne odredbe oblastev niso znane, in ken ne čitajo nobenih časopisov. Izgovor, češ, odredba oblasti mi ni bila znana, ker ne čitam nobenega časopisa, je jalova. Sedaj v vojskinem času je krvava potreba in še celo dolžnost slehernega, (da čita časopise ter da se na ta način pouči o raznih oblastvenih odredbah in izogne kaznim." "Tudi pri nas na Slovenskem bi se marsikdo izognil neprilikam in kaznim, če bi čital naše časopise, ki objavljajo v poljudni in lahko umljivi obliki vse važnejše oblastvene odredbe in določila. V nobeni slovenski hiši bi ne smelo manjkati naših listov „Slovenskega Gospodarja" in „Straže."
Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar začela razpošiljati družbene knjige za leto 1916. Cenj. udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto 1917. 2. Podobe iz narave, I. zvezek. 3. Zgodovina slovenskega naroda, VI. zvezek. 4. Svetloba in senca. („Slovenske Večernice", 70. zvezek.) 5. Resnice za večnost', (Molitvenik.) Letošn-e knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1. Krška škofija. 2. Razni kraji. 3. Lavantinska škofija. 4. Ljubljanska škofija. 5. Goriška nadškofija. 6, Tržaško-knprska Škofija.
Družbeniki sv. Mohorja, darujte za „Slovensko Stražo", ko prihajate po letošnje knjige.
Slovenska služba božja na Dunaju Slovenska popoldanska služba božja za begunce in druge dunajske Slovence v bližini je vsaKO ne le jo, oziroma zapovedani praznik točno ob 3. un nopoldne s pridigo in litanijami ter blagoslovim v X okraju \ Favoriten, Quellenstr. 154, v pritlični kapeli, tik za protestantovskim pokopališi em. G i 4. do 6. ure je vsakikrat .prilika za sv spoved. Za slovensko petje je preskrbljeno. Pr.hajajte radi in številni!
Cesar obdaril slovenske starše. Zakonska Or n k v Spodnjem Dupleku sta poslala sedem sinov na bojišče. Te dni sta dobila oi okrajnega glavarstva lep dar od cesarja.
Kaki so naši slovenski vojaki. .„Novine" poročajo: „'Morem vam istinsko povedat, da so naši slovenski možie mirne in blage duše! Veselja mi srce poskakiije, Toda se po, končanih vatah zbiramo, ^ ino se medma tolažimo po navukih naše sv. vere. Kato-liČanci vse križe bole mirno i v božjo volo vdano prenašajo, kak druge veroizpovedi. Komaj so čakali, da pridejo Novine. To pa tak vsaki zna, zakaj. Bili smo že tudi pri meši, se tam duhovno fo veselili. Tu spoznamo, da nikaj nema, ki: vere r.ema, Tu samo živa vera pomaga," (Edšidt Maltjas, lovec v 11. ba-laljorri.)
Mrtvi se oglašajo. Oglasil se je Ant. Sprejc. eidini sin Antona in Terezije Sprejc, posestnika, v Šentovcu pri Slov. Bistrici. Vsi smo ga prištevali že med mrtve, ker celih 20 mesecev ni bilo nobenega glasu od njega, Te dni pa je nepričakovano priro-mala dopisnica iz Azije. Piše, da je živ in zdrav in si želi še enkrat videti svoje drage starše, katerim jc edina pomoč v onemoglih dneh. Veselje, da se je Anton oglasil, je pri sorodnikih in Znancih nepopis-ljivo. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil Simon Lipnik iz Rač, kateri domačim že ni i(isal dve leti. Piše, da je zdrav v ruskem vjetništvu. — Pod naslovom „¡Mrivif se oglašajo" se je že večkrat, bralo, da se je ta ali oni, ki je po uradnih spisih bil že med mrtve, prištet, kar na. enkrat oglasil. Tako se je tudi oglasil črnovpjnik Ivan Ploh iz Središča, ki je služil pri 20. lovskem bataljonu in .bil uradno proglašen mrtvim, oglasil te dni z, dOpisrijco1 z dne 25. julija t. ,1. iz ruskega vjetništva. Naznanja, da je že večkrat pisal, pa /la ne dobi nobenega odgovora, da je .še zdrav in se mu ne godi preslabo. Govori da že prav do^ro rusko in nemško. Ivan Ploh se je pogrešal od 13. junija 1915. Od stotnije se je poročalo, da je padel. Pri poznejšem poizvedovanju se je poročalo od Rdečega križa, da je prepeljan skozi Kijev v rusko vjetništvo. Pozneje pa se je zopet iz tega mesta poročalo, da. je mrtev. Tudi v „Stražinem" izkazu se je nahajal zaznamovan kot mrtev. Končno je še zadnji Čas prispel mrtvaški list, na podlfagi katerega je bila baš te dni odrejena zapuščinska obravnava, In sedaj, v poslednjem trenotku, je prišla pa omenjena dopisnica v nemalo veselje njegovi obitel-ji, kateri vliie, posebno njegovi obupani ženi, novo življenje. Ta slučaj zopet jasno kaže, da se bode še marsikateri, ki se ga smatra .za .mrtvlega, vrnil iz daljne Rusije. Torej ne izgubite» upanja!
Orožnika .le ustrelil. V Smiebtergu pri 0'plot niei, okraj Konjice, ima 53letni ■ nosestnik Anton M,r tauš kmetijo: nekoliko proč v nekem globokem jarku pa majhen 'domači mlin. Koniišlko okrajno glavarstvo je zaukazalo vsem županstvom in orožniškim poveljstvom v okraju, da oC norajo zapreti in zapeča-
titi vsi domači mlini in žrmlje. V smislu tega ukaza se je podal dne 12, oktobra ob 4. uri popoldne oplot-niški orožniški posta,jevodja, stražmojster Ignacij GlanČnik, katerega je spremljal oplatniški občinski redar Anton Leskovar, k posestniku Mataušu 'in mu naznanil odredbo okrajnega, glavarstva, da mora zapečatiti njegov domač mlin. Pogovor se je vršil v Mataušovi hiši, kjer je bil navzoč tudi 231etni Mat-taušev sin Leopold. Odredba okraji;èga glavarstva je 'MatauSa silno razburila. Oče'in siirsta se začela krègati z orožnikom in občinskim redarjem. Anton Matauš je žapustil za trenotek hišo z opombo, da se takoj vrne, Zunaj pred hišo je imel; kakor se zdi, kratek pogovor s svojim sinom Leopoldom. Anton Matauš Se je kmalu vrnil V hišo,' se dozdevno ni več upiral odredbi in se je pripravljal n'a ô'dhod z orožnikom in občinskim redarjem. Pred odhodom je pa rekel: „Danes mi mlina ne bosta zapečatila!" Sel je sicer z orožnikom in občinskim redarjem, toda zelo počasi, bržčas z namenom, dati svojemu sinu potrebnega časa za pripravo. Ko so prišli k domačemu mlinu, je sicer odprl vrata, a sam je pa ostal zunaj pred vhodom, ¡dočim sta stopila orožnik in redar v vežo. V tem trenutku' poči strel iz gozda. Strel je zardel orožnika v hrbet, tako, d'à se je zgrudil mrtev na tla Občinski redar Leskovar se je prlpognil k tiom z namenom, odvzeti mrtvemu orožniku puško, da bi se mogel sam braniti pred napadom. V tem hipu poči zopet strel iz iste smeri, ki pa Leskovarja ni zadel. Ko je redar Leskovar stopil iz veže, je videl še bežati Matauševega sina Leopolda s puško v roki y smeri proti bližnjemu gozdu. Tudi starejši Matauš je zbežal proti domu. Občinski redar Leskovar je vzel seboj orožnikovo puško, uro in druge reči ter se podal v Oplotnico. Orožniki v Oplotnici so vzeli seboj 10 oboroženih mož in so se poklali v Smioberg, kier so prijeli Antona Matauš, nekoliko pozneje pa, njegovega sina Leopolda. Oba so izročili okrajnemu sodišču v Konjicah, odkoder iu bodo izročili graSkemu domobranskemu sodišču. Pogreb ustreljenega orož-niškega stražmojstra Ignacija Glančnik se je vršil dne 15, oktobra na, pokopališče v Oplotnici, Pogreba se je udeležil tudi konjiški okrajni glavar pl. Hohl, major Vaij iz Konjic, deželni in okftgni orožiu&kli poveljnik ter veliko število tovarišev-orožnikov.
Gospodarske novice.
Od vnetje krompirja. Glede odvzetja krompirja je določeno: Vsakemu posestniku se mora pustiti toliko krompirja, kolikor ga potrebuje za družino in za krmljenje živine. Na dan se sine za lastno uporabo računati: na kmetih za enasosftLo na tiau do 700 gr. (približno % kg), v mestih samo 300 gramov, za. ž i-v i n o pa si sme p o s e sit n i k sam določiti, koliko bo rabil krompirja. Tudi seme se mora posestniku [ ust.ti. Za some se računa na hektar CA orala) 1500 kg ali 30 do 32 mernikov. Ako bi se od posestnika zahtevalo več, naj se pritožbe pošiljajo na okrajna glavarstva ali pa brzojavno naravnost na c. kr. namestnika grofa Claryja.
Koliko sena si smeš obdržati za lastno živino? Na Štajerskem se vrši sedr.j rekViriranjei slame in sena. Nakupovalec sme od posestnika zahtevati samo odvišno seno, t. j. tisto množino sena, ki ga ne rabi za krmo lastni živini. Uradno je določeno, da se sme za eno glavo odrasle goveje ži-v i n e (voli, krave, biki in teiice ter konji) računati nadan 10' kg sena in 5 kg slame, za drobnico (teleta, ovce in koze) p a 3 kg sen a-in 3 kg sla me. Ako imaš n. pr. 5 glav odrasle živine in 4 glave drobnice, si smeš za dobo oeî 1. novembra do 15. maja t. j. za 196 dni, obdržati 12.152 kg sena in 7252 kg slame. Koliko stotov sena ima posestnik v zalogi, si bo približno vedel' sam izračunati. Glede slame naj zahteva, da se mu je nekaj pusti tudi za steljo za breje svinje, prasce, teleta itd.
Proso se ne bo odvzemalo in vsak ga lahko da na mlin, kolikor in kamor ga hoče, 'Mlinarji smejo torej proso phati brez posebnega dovoljenja.
Cene za krompir pri kmetu in trgovcu. C. kr. kmetijska družba te je bavila v zadnji seji z na stavljenimi cenami za krompir in slhnila odpo-slati takoj vlogo na vlado, v kateri pojasnuje, da ne gre od producenta zahlevati krompir za 9 K meterski stot, dočim zihteva lahko prodajalec 19 kron ali še več. Dež. odbornik dr. Verstovšek je označil v centralnem ooboru zanmive dogodljaje glede dobave krompirja, zlasti v mariborskem okraiu.
Dovoljenje za prevažanje krompirja. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Da. ne bo nepotrebnih vprašanj, se opozarja, da s,me izfiati doMolIenje za prevažanje krompirja četudi v najmanjši množini, samo tistai okrajna politična oblast, v kateri se na,-liaja dotična, za prevažanje namenjena množina, kromnirja.
Bakrena gallca. Okrajni zastopi vračajo te dni občinam preplačila. za bakreno galiico. Mariborski o-krajni zastop računa 1 kg galice po K 3.20.
Konjski sejmi v Ptuju. V Ptuju se bodo vršili sejmi za žrebeta na mestnem sejmišču dne 17. oktobra, dne 7., 21. in 25. novembra. Na zadnji ptujski konjski sejm se je prignalo 93 žrebet, od feh se je pokupilo 62.
Kaj so naj ne zavrže. Osrednjica za krmila na Dunaju nasvetuje, naj se pridno uporabljajo za kr-
mila lanove luskine, makova slama, koruzno stročje ter vinske tropine. Kdor pa bi imel tega preveč, lahko jproda zgoraj imenovani osrednjici.
* Zimski grah. Na Češkem ge jé želo udomačil zimski grah ali grahek. Sajdi se meseca oktobra ali novembra, Rodi zgodaj spomladi. Seme tega graha (Erbsen) se dobi pri žitno-prometnemu zavodu v 'Pragi (oddelek za semena). Cena je 66 K za 100 kg. Za izvoz v naše kraje je treba potrdila okrajnega glavarstva, da se bo grah rabil edino zai seme.
Skrbno prezlmovanje sadja, sočivja, in krompirja. Cesarska namestnija je svoj čas izdala knjižico „Navodilo za pravilno prezimovanje sadja, sočivja in krompirja in pripravljanje zelja, Knjižicak, ki stané'10 v, se dobiva pri c. kr.xokrajnih glavarstvih. Gospodinjam priporočamo, da se pri prezimova-niu sadja, sočivja in krompirja ravnajo po navodilih, ki so v tej knjižici.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu so poskočile cene za, češki hmelj za 10 do 20 K za 50 kg. — Tudi Savinjskega hmelja so že nekaj spravili na hmeliski trg, Ker se Še Savinjskega hmelja letošnjega pridelka, o katerem gre v Zatcu glas, da je prav dobre kakovosti, dosedaj ni nič poprodali, oziroma pokupilo, še tudi ni bilo nastavl>nih nobenih hmelj-skih cen.
Izdelovanje piva — vnovič omejeno. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, ki določa, da smejo pivovarne za mesec oktober izdelovati samo eno četr-tinko tiste množine piva, katero so izdelovale y isti dobi v letih 1911 in 1912. Za mesec oktober ie torej izdelovanje piva vnovič zmanjšano za 20%.
Razne novice.
Dalmatinske dete rojeno s sabljo. Zadrski „Narodni List'' poroča, da je neka Dalmaiinka iz Žuljane povila v Ameriki krepkega dečka, kateremu se na bedru leve noge pozna sablja. Hrvatski novorojenček je vzbudil v Ameriki pozornost in ameriške novine pišejo o, njem na dolgo in široko, „¡Narodni List" pravi: „Eto dakle cn:et jedan Hrvat,koje ima, da bude velik junak, Po tom bit če opet rata, nije.ni ovaj zadnji." (Glejte torej zopet eden Hrvat, kateremu je določeno, da iz njega postane velik junak. Potemtakem Še bo vojska in se (Sanj a še ni zadnja.).
Vrabec in senička. Lisji „Baseler Nachrichten" pripoveduje sledečo mično zgodbico: V švicarski vasi Tannendori so podirali v letošnjem poletju porušeno vaško kapelico. Ko so trgali streho, so našli ptičje gnezdo, v katerem je senička izvalila 4 mladiče, vrabec pa ji je doriašal živež. Mojster, ki je to opazil, je dal nalašč delo ustaviti. Cez dva dni je senička izVaJila tri vrabce in eno seničko- Pozneje so gnezdo prenesli na bližnjo hišo, kjer sta senička in vrabec nadalje redila svoje št.ri mladiče.
Svinja — rešiteljica. Zarili mi v slučaj se Je dogodil |dne 2. oktobra v neki vasi v zagrebški okolici. Pred hišo posestnika Berguijeviča se je pasla svinja s šestero pujski. Črni merjašček se je oddaljil od ratcev in sestric, in je štrbunknil v lužo pred hlevom. Prase bi se bilo gotovo potopilo, da ni prihitela svinja-mati in je prijela svojega sinčka z gobcem za zadnjo nogo in ga potegnila iz luže. Gospodinja je odnesla prase v hišo, kjer so mu pomagali, da mu je iztekla voda. Prase je bilo rešeno. 'Oguljena je bila samo noga, s katero ga je prašiča potegnila iz luže.
85 kg težkega soma vjel. Pri Segedtnu na, O-grskem je vrgel ribič Antalfi mrežo v reko Tiso, a sam se pa vsedel ob rečnem bregu. Ko je začel vle-čr mrežo iz vode, je bilo v njej nekaj taiko težkega, da je mislil, da se mu je zapletel v mrežOi kjos bruna. Ko pa opazi, da je vjel v mrežo rečnega soma, dolgega poltretji meter, se je spremenila njegova o-tožnOst v veselje. Velikan je namreč tehtal 85 kg in je bil vreden več kot 600 K.
Velik ogenj. V občini Boba na 'Ogrskem je pogorela, kakor poročajo „Noivine", 43 hiš. Veliko siromaštvo je nastalo med prebivalstvom.
$44.000 jajc zaplenjenih. Dunajska trgovska tvrdka „Agrícola" je kupila koncem meseca septembra na Ogrskem 344.000 jajc. Kupljena jajca je imenovana tvrdka spravila v Marijine Vare na Češkem in jih shranila v veliko skladišče z očividnim namenom, prodajati jajca v poznejšem času za drag denar in napraviti pri toliki množini jajc izboren „ge-šeft," Okrožno sodišče v Marijinih Varih je pa jajca, zaplenilo* lastnico tvrdke, Berto Lowy, pa izročilo dunajskemu kazenskemu sodišču.
Kaj se zgodi s potopljenimi ladjami" Usoda potopljenih ladij ni, da bi na vekov veke počivale na dnu morja,, marveč se godi ž njimi počasna, a neprestana izprememba. Ladja, ki s« potopi samo kakih 60 m globoko, se dandanes, ko je tehnika tako napredovala, še lahko dvigne iz morskih globočin. Sicer so p,a potopljene ladje pod neizogibno silo kemičnih izprememb. Samo zlato in platina ostaneta v morski vodi neizpremenjena, a čudno se vidi, da i-ma to posebnost tudi vosek, kakor so dognali, ko so našli ladjo Wikingov. Železo in baker se polagoma uničujeta v morski slani vodi, ki razjeda imenovani kovini neprestano noč in dan, tako da ne ostane od silnih železnih oklopov niti najmajnjšega sledu. Celo preje bi bilo pričakovati, da. bi se leseni deli pojavili v prihodnjem stotitočletju. V velikih globočinah ¡namreč okamenijo in okremenijo, če jih morske živali in

g
rastlin« ne uničijo. V apoenih plasteh puščajo svoj odtisk, po kaienfl» sklepamo na njih obliko, tako ka^ kor splošno nahajamo okamenine v. apnencu. In Če tako morsko dno čez sto in sto tisoč let postane suha zemlja, bodo bodoči učenjaki izkopavali, sledove sedanje vojne in nas bodo proučevali kakor predpoto-pne zmaje.
Dopisi.
Maribor. Mariborski okrajni glavar, namestni-8M svetnik dr. Adam pl. Weiss je bil odlikovan s častniškim križcem Franc Jožefovega reda z vojnim o-kraskom. — V pokoj je stopil predsednik mariborskega okrožnega sodišča dvorni vsetnik Ludovik Per-ko. Ob tej priliki ga je cesar odlikoval z vitežkim križcem Leopoldovega reda.
Maribor. 'Mestni magistrat je določil, da morajo biti od dne 20. oktobra nadalje zaprte vse gostilne in točilnice kave ob 11. uri ponoči, kavarne pa ob 12. uri ponoči.
Maribor. Ker se teleta za klanje smejo odslej prodajati edino živinoprometnemu zavodu, t. j. uradno nastavljenim nakupovalcem, so se radi ložjega prometa s teleti izbrali sledeči kraji, kjer se bodo teleta kupovala in klala za živinoprometni zavod: mestna klavnica v Mariboru (g. Kirbiš), Gornja Sveta Kungota (g. Pahernik), Sv. Jakob v Slov. gor. (g. Peklar), St. Lenart v Slov. gor. (g. Solak), Slivnica pri Mariboru (g. Lesjak) in Ruše (g. Mulej).
Oddaja tobačne trafike v Mariboru. Okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru naznanja, da je oddati tobačno trafiko v Lutherjevi ulici štev. 9 v Mariboru. Prednost imajo vojni invalidi ter vdove in sirote v vojski padlih vojakov. Natančneja tozadevna pojasnila se dobijo na okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru.
St. Ilj v Slov. gor. Tri zvonove smo poslali iz stolpa farne cerkve, dva- pa iz kapel,, za dom med ttojni grom. Že od nekdaj se opeva zvon kot srednik med stvarstvom in Stvarnikom. In res! Kolikokrat pretrese ravno zvon človeško vest, da se spomni svojega Gospoda! Kolikokrat opomni zvon, kaj da je treba in česar ne sme biti! Kolikokrat vabi v cerkev k molitvi, k delu, premišljevanju, k veselju in resnosti. In tako resno in milo je pel zvon tudi nam v slovo v torek, dne 10. oktobra, popoldne in sredo z-jutraj. Nehote smo se spomnili, kako je klical in milo valfil tisoče in tisoče k molitvi in službi božji, kolikokrat je spremil v temni grob utrujenega potnika. In danes si milo govoril, ti lepodoneči zvon, zadnji opomin, da le eno ostane, namreč resnica in pravica! Milo si se poslovil od nas; s solzami v očeh smo te poslušali ter želje pošiljali v nebo, da naj neskončno Usmiljeni tvoj namen vendar uresniči in da vsaj sovražnikom resnice in pravice zapoješ smrtno pesem, če nam ne boš več pel. Sel si za onimi, ki so te poslušali, morda celo radi umevali tvoj klic. Vz-rajdosti jih tam na krvavem kraju; opomni jih, da jim greš v pomoč in da je ljubezen tudi tebe poslala. da zmaga naša bo. „Le doni zvon iz temnih lin, le vzbujaj mi na dom spomin!"
Št. Ilj v -lov. gor. Mladeniška Marijina druž ba gre 24 t m. na Ptujsko goro in bo imela tam avojo slovesnost ob 10. pred poldan Nago\or na fante in slovesna siažba božja. Ali pridete iantje še od drugod?
Sv. Andraž v Slov. gor. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 22. oktobra, popoldne po večernicah, v šoli dve gledališki predstavi „Sv. Cita" in „Ljubezen Marijinega otroka " Vsi domačini in sosedi so prav prijazno povabljeni. Ker se bo poslal čisti dobiček za vdove in sirote naših padlih vojakov, se preplačila hvaležno s-prejemajo.
Sv. Jurij ob Sčavnici. Dne 13, t. m. smo spremljale k večnemu počitku tovaršico Nežiko Jaušovec. Bila je v 22. letu svoje starosti. Od svojega 13. leta naprej je že služila pri kmetih. 'V službi je ostala vednp pridna in pobožna. Zato ne žaljujejo za njo samo starši in sestre, ampak tudi gospodarji, pri katerih je zvesto služila. Pogreša pa jo tudi naša dekliška Marijina družba. Bog ji daj večni mir!
Mala Nedelja. Povodom blagoslovljenja kapele rodbine Lipša na malanedeljskem pokopališču so gostje darovali K 26.70 za Rdeč križ.
Marenberg. V nedeljo, dne 22. oktobra, se vrši sestanek tukajšnje mladinske organizacije pri Sv. Janezu po dopoldanskem sv. opravilu v društveni sobi. Valiljeni ste zlasti fantje, ki še niste v vojaški službi, da pridete v velikem številu!
Dramlje. Srečno smo rešili pri župnijski cerkvi veliki in še dva zvona. Za njih rešenie smo morali žrtvovati vse zvonove pri treh podružnicah, ra-zun najmanjšega. Vse za domovino!
Dobrna. Cesarski god smo tukaj prav sijajno obhajali. Ob 3. uri popoldne je bil pri „Unionu" koncert, prirejen od slavnega šmartinskega pevskega zbora. Ko nas je vlč. g. župnik in predsednik krajevnega odbora Rdečega križa Prid. Kukovič zvečer. vrnivši se iz Celja, posetil, se je razvila prava ljudska domoljubna veselica. Nad 40 častnikov se je udeležilo veselice in za sklad vdov in sirot ter invalidov se je darovala lepa svoto-
Celje. Mestni magistrat razglaša, da je za sedaj prisiljen ustaviti oddajo moke, ker bo pošlje vse
zaloge Hiok». Peki pa še imajo aadosfno množino moke, tako, da je za sedaj še zasigura oddaja potrebnega kruha»
St. Pavel pri Preboldu. V Kaplivasi je umrla dne 1 oktobra j>o daljši in mučni bolezni blaga žena in dobra mati otrokoma, dobra mati pa tudi revežem in ubogim, Alojzija Privšek,> v 65. letu svojega življenja. Zapušča žalujočega moža, hčerko in sina, kateri se nahaja že začetkoma vojne v ruskem vojnem vjetništvu, kjer niti ne sluti, da mu je ugrabila nemila smrt dobro in blago mater. Kolikokrat posebno zadnji čas je izrazda rajna srčno željo, doživeti trenutek, da bi videla zopet sina. Bog je hotel drugače. Saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami. Izvanreden slučaj je bil ta. da je blaga pOKOjnica umrla ravno na rojstni dan svoje hčerke, na sinov imendan pa je bila pokopana. Naj počiva v miru! Hudo prizadeti rodbini naše odkrito so-žalje!
Rajhenburg. Dne 3. oktobra smo pokopali pri cerkvi sv. Duha na Gorici cerkvenega ključarja posestnika Franca Ašiča, ki je bil vedno zaveden katoličan, zaradi svoje miroljubnosti in prijaznosti saoštovan od *seh prijateljev in znancev, iskreno liubljen od svoje rodbine. Dolgoletna bolezen ga je i2trgaia iz naše sredine. Težka je bila ločitev od njega, pa saj se vidimo zopet! Teden pozneje smo spremili k večnemu počitku njegovo sosedo, Uršo Bavlič. Marijina družba je izgubila svojo do-bro	Anton jo Šuštarič iz Dola. Upala je še,
ia o!£*,lfvi, pa bežja volja je bila, da se loči iz tega sveta. Tudi rožica v najlepšem cvetu pade pod smrtno keso. V trgu je umrla Marija Sajovec, nekdaj v zdravih letih vneta sodelovalka pri našem izobraževalnem društvu. Svojo bolezen je več let udano prenašala in si s tem zaslužila večno plačilo. Sveži grobovi nam resno govorijo: Bodite pripravlieni, ker n^ ve^te ne ure ne dneva.
Dobova. V Dobovi je umrl dne 7. t. m. veleposestnik Ivan Gerjevič. star 81 let, velik dobrotnik župnijske cerkve. V njegovem poslopju prebivajo sedaj begunci iz B ukori ne judovske vere.
Zadnja poročila, došla v četrtek, 19« oktobra
nradmo porodilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 18. oktobra. Rusko bojišče.
Fronta nadvojvoda K a r o 1 a: Na ogrsko-r u m u n s k i meji tudi včeraj nobene bistvene iz-premembe. Vzhodno od Kirlibaibe so naše čete odbile več ruskih napadov; ob B i s t r i c i-S o 1 o t-vinski boji prednjih straž.
Skupina bavarskega princa Leopolda: Severovzhodno od kraja Bolszüvce ob Narajovki so se bavarske čete polastile močnega ruskega oporišča, pri čemur so odvzele sovražniku 2 častnika, 350 mož in 12 strojnih pušk. Ob gornjem S e r e t u je bil ruski napadalni poizkus že v kali udlušen. V V o 1 i n i j i ni bojev.
Italijansko bojišče.
Včeraj zvečer so napadle znatne sovražnikove čete naše postojanke na 'Monte Test o—greben gore Reite in severno od gorskega vrha Pasu b i o; hrabri branitelji so ta sunek krvavo odbili Na posameznih mestih doline F 1 e i m s in d o 1 o -m i t s k e fronte kakor tudi na Kraški planoti j-bilo artilerijsko delovanje od časa do časa prav ž' vahno.
Albansko bojišče.
Iz Albanije nobenih poročil. Namestnik načelnika generalnega štaba: pi. Kö'er. podmaršal.
lajnovejše nemško mdiie poročilo.
gftSHHjPffBfWf ffigfflwr^-T«.----i——•>
Berolin, 18. oktobra. Rusko bojišče.
Po izgubepolnem izjalovljenju močnih infante-rijskih napadov na fronti zahodno od L u c k a se je sovražnik tamkaj omejil na živahen artilerijski ogenj. Sovražna infanterija, ki je napadala avstro-ogrsko postojanke pri Z v i z i n u (severno-zahodno od Za-lošč) je bila z močnimi izgubami vsled našega op nja vržena nazaj v svoje jarke. Na zahodnem bre;: Narajovke zahodno od H e r b u t o v so po i
datnem artilerijskem ognju naskočili bavarski bataljoni rusko oporišče in so vjeli 2 častnika. 850 mož in vplenili 12 strojnih pušk.
Ob Bistrici-Solotvinka se je izjalovil napad na naše prednje postojanke.
V Karpatih je bila višina L- u d o v a v močnem artilerijskem ognju. Na ozemlju pri K i r -1 i b a b i so bili sunki odbiti.
Sedmograško bojišče.
Položaj se ni spremenil.
Balkansko bollšta.
Pomnoženi artilerijski ogenj je bil zahodno od železnice Bitolj — Florina ter severno in se-verno-vzhodno od N i d ž e * P 1 a n i n e začetek so* vražnih delnih napadov, ki so se pa izjalovili. Bolgarski sunek je očistil neko srbsko gnezdo na severnem bregu reke Črne.
.s:.
Italijani izgubili 100.000 mož.
Frankobrod, 18. oktobra.
Po verodostojnih poročilih iz bojišča so Italijani. kakor piše vojaški sotrudnik lista „Frankfurter Zeitung", v svoji osmi ofenzivi izgubili 60—70% vseh svojih čet. Malenkostne pridobitve na ozemlju pri O-patjem selu in Novi vasi so plačali z izgubo 100.000 mož. V osmih ofenzivah, od ka/terih je bila zadaja sijajno pripravljena in z veliko premočjo izvršena, so Lahi prekoračili komaj eno tridesetinko poti od meje do Trsta.
P-čoln poškodoval italijansko ladjo.
Naš podmorski čoln je dne 7. oktobra v Sredozemskem morju s torpednim strelom težko poškodoval italijansko oklopno križarko „Libia." Ladja je dolga 104 m, široka pa 14 m. Njena posadka je štela 300 mož.
Poostrene določbe za tobačne traiike.
Finančno ministrstvo razglaša:
Ker se opetovano dogajajo slučaji, da se tobačne traiike ne ravnajo po prepovedi, ki določa, da se posameznim odjemalcem, kot gostilnam, kavarnam, agentom itd. ne smo oddati večjih množin tobaka, se vnovič določa, da se trafike v bodoče strogo ravnajo po teh predpisih, sicer bi se jim odvzela pravica do tobačne trafike.
Listnica urednlStve*
Radenci: Tako je prav, le potegnite se za dobro ime Slore-
cev. — Kadi pomanjkanja prostora smo odstopili „Straži" sled ¿e dopise: Kapeia, Sv. Ema ter ve.; pozdraTor iz bojišča. — F. M. idarsko polje: Upravnifctro li»t redno odpošilja. Ako ram ga p smonoša ali pošta res namenoma noče dostavljati, nam pilite, da se pritožimo na »išjem mesta.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali: Slavna Hranilnica in posojilnica v Sv. Juriju ob Sčavnici 20 K; Franc Ogrizek, župnik v Dramljah, 5 K; Marko Kranjc, c. kr. vojni kurat v L,omostu, mesto venca na grob f Josipa Pintar, 20 K; Franc Ram-pre, kaplan v Sevnici ob Savi, 30 K; Josip Zidan-šek, semeniški ravnatelj v Mariboru, 20 K; dr. Anton Jerovšek, ravnatelj tiskarne v Mariboru, 26 K; M. Strašek, župnik v pokoju, St. Janž pri Velenju, 10 K; Ernst Trstenjak, profesor na kadetnem zavodu v Inomostu, 20 K; Anton Tkavc, stolni kaplan v Mariboru, 10 K; Leopold Vozlič, Spielfeld, kruh sv. Antona, 12 K; Trinkaus Anton, kaplan, Velika Nedelja, 10 K; dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru, 50 K; tiskarna sv. Cirila v Mariboru, 500 dopis-nic-pobotnic, 9.40 K; Feliks Vršič, kaplan pri Sv. Tomažu pri Ormožu, 10 K; Ivan Kotnik, kaplan pri Sv. Antonu v Slov. gor., 10 K; Ivan Atelšek, kaplan pri Sv. Marku pri Ptuju, 10 K; dr. Franc Fir-bas, c. kr. notar v Mariboru, 20 K; dr, Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru, mesto venca f č. g. župnika Antona Kolar, 10 K; Josip Sinko, četovod-ja, vojna pošta št. 38, 1 K. Vsem gg. darovalcem srčna hvala!
Bogomila, molitvenik za dekleta. To knjigo si je naročilo silno veliko deklet. A žal že več tednov Tiskarna sv. Cirila v Mariboru nima nobenega izvoda več, ker knjigoveznicam manjka materijala in delavcev. Zato naj naročniki blagovolijo potrpeti. A kakor hitro knjigo dobimo, jo takoj razpošljemo. Tudi cene knjigi so se zvišale za 66% in bodo gotovo Še rastle; zato stalnih cen niti določiti ne moremo, dokler knjig ne dobimo.
Naroifevanfe samo pšm=deSfk©vc
„iStPšiŽe*'» Kdor hoče imeti „Stražo" samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže" v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je £ioif ali Sta? naročnik, da ne bo pomot Sama Pon-deljkova Straži: stane za celo leto K 3*20; pol leta K T60: za četrt leta $Q Vili,

KNJIŽEVNE NOVOSTI.
Koledar za slovenske rojake za leto 1917 je
ravnokar izšel v tiskarni sv, Cirila v Mariboru. Ta koledar se je lansko leto našemu vojaštvu in civilnim osebam silno prikupil» Tudi po koledarju za leto 1917 že vojaštvo skoraj 2 meseca močno poprašuje. Njegova vsebina je: a) Organizacija naše vojske (tudi mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, c) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov, e) Preski-oa invalidov in njihovih družin, f) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja za moštvo. Povsod se je oziralo na najnovejše odloke. Pri dejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim rojakom „Duhovni spremljevalec in molitvenik",- ki obsega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za razne zapiske je pridejanega 48 listov praznega papirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, in stane s poštnino vred K 1.10; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila r Mariboru.
Najprimernejša knjiga za rojake. Z dovoljenjem preč. kn.-šk. lavantinskega ordinariata so izšli: „Nedeljski evangeliji s kratko naobračbo zlasti v korist krščanskim vojakom." Knjiga vsebuje evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta, povrh pa še kratko razlago in naobračbo za vojaške razmere. Vojak, ki se ne more udeleževati redne službe božje- naj seže z veseljem po tej knjižici, ki mu bo milo nadomestilo za nedeljsko prerojenje v domačiji in blago hladilo za upa, poguma in tolažbe potrebno dušo. Knjiga obsega v mali žepni obliki 93 strani in stane 25 vin. Vojaki jo dobijo, če to želijo, tudi za-stonj. Naslov za naroČila je: Knezoškoiijska pisarna v Mariboru, — Ravnotam se dobi tudi knjiga v nem-Skem jeziku iste vsebine, katero je spisal profesor dr Slavič. Aomad stane 30 vin. Tudi nemško knjige dobijo vojaki zastonj-
Lotf"r5?«5ke številka.
Gradec, dne 11. ok o r» 1916: 59 15 62 84 24
Line, dne 14 ok o!ua 1916: 85 70 20 55 74
Proda 8@ srednje posestvo, bliža «erkve, lepa zidana hiša tik ceste, rodo fitna njiva, traviiče. Se lahko redi ena krava i* nekaj svinj. Cena 6SOO K. Kje, pove A. 8tnm-bergsr, Lašečkavas pri Poljčanah.
670
Kovaški pomočnik in nienec s« takoj sprejme pri k«vaia Ivaučiču t Ljutomor«.	«69
Vinišar s« sprejme. Želi se dve starejši delavni o odi. TfiDsrjrike« 167 pri Maribora, Marija Pikler.
•72
Kdo kaj Te?
Pogreša se od 20. avgusta 191» Matija Trstenjak, doma iz Vodra-nee, pošta Sv. Balfank pri Središča. Služil je pri »7. peipolku, 1«. stet-niji, veja» pošta št $4. Izvedele se je, da je bil dne 20. avgusta 1915 na Doberdoba ranjea. Odgovor njegovem» očeta Martinn Trstenjak, gostilničarju v Vodran-cih, pošta 8v. B »lfank pri Središču. Kdo kaj ve « njem, aaj naznani, dobi lep« daril» od očeta.
Hlapea, 16—17 letnega za postrežbo 4 ?lav goveje širine išče vinar-ska šela v Burgwaldu pri Maribora. Mesežaa plača 20 K S78
Proda se veliko posestva, 75 oralov zemlje z velikim sadonosaikom, 13 oralov njiv, velik jtzd, redi se lahko jto 12 glav goveje živine. Pripravi se po 26 polovnjakov sadne in vinske pijače. Franc Do-bfč, Jazbine p. Dramlje, Štaj. 575
ta m ñ^mm
niklast« ali is jokla E 10"—, 14 — is II K, i radia» svit-loba» pleši* K 14 - IS - 3t., i Ia kelesjem t 84 - 80"—, z radiua svitlebno plošče K S»-M"—, M"—, s preeiaijskim kelesjem K M'—, srebra» ara z a»t»gljiv0 aapeetaiee K 26'—, 90'—, zlata ara z natsgljiv* npestaiee K M-—, 1*0 - 3 letos jfflsatve. Zamenjava i»*e-Ijona, ali pa d*nar aaaag. Pošilja se proti p»va*tj«; na bojišče preti prejiajema a&kaefia rtuttja peleg 9* v aa paitarae.
Prva tovarna ur j Ivan Konrad,
e. i. k. dveni de WHelj v Brta ) 80« mu Češkem. 2 D '
Priden nčenee, ki ima veselje do čevljarstva, se takoj sprejme. Hrana ia stanovanje v hiši. Vpraša se v čevljsrski trgovini J. Berna, Celje, Gesposka »lica št. 6. 674
Viničar, s tremi delavskimi močmi išče službe. Naslov: ,Viničar Raz-vaaje št. 119" p. Hoče. 677
Zanesljiv viničar s 8—4 delavskimi močmi se nujno išče. K6nig, Št. Peter pri Mariborn. 671
Posestvo z mlinom in žago, gozdom, travnikom in njivami se kupi. Ponudbe z natančnim popisom in navedbo cene pod „Posestvo H. M.
št 673" na upravništvo Slov. Gosp.
Vinlčarja sprejme Marija Živko v Pobrežju pri Maribora. Zadostujeta dve delavski moči, ki morata znati obdelovati amerikanski nasad. Plača po dogovoru. 563
Organ Ist se takoj sprejme v službo na deželi v mariborskem okraju. Kje pore upravništvo.
Dobro izvežban krojaški pomočnik se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ivan Partlič, Studenci pri Mariboru. Okrajna cesta št. 1. 560
J4axup perutnine.
Piščance za pečenje, skopljene kokoši, kokoši za juho, race, gosi in pnrane kupuje vsak čas po najboljših cen*h. Viljem Abt Maribor ob Dr., Schaffnergasse št. 8. 561
Kupim svinčene šlbre vseh vrst, prazne nove patrone ali nabasane Laucaster št. 16. Ponndbe pod „Lovec" na upravništvo Slov. Gospodarja ¡>91.
Kupim vsako množino starega ln novega vina ln sadjevca ter JaboU suhega sadja, vseh Trst steklenic ln sode. Ponudbe na A. Oset, Gnitanj, Koroško. Blag* pridem tudi sam prevzet.	658
Viničar
z nekaterimi delavskimi močmi se išče za Schvrabov vinograd na Mestnem Vrhu pri Ptuju. Vpraša se v trgovini Schwab v Ptuju, Glavni trg.	667
Kupiti želi en upokojeni nradnik hišo na deželi, (ako mogoče zraven malo zemljišča). Kdo bi želel prodati, ali pa kateri bo k kupilu pripomogel, se prosi, da blagoroli naznaniti na naslov: Šijanec, Kri-žovei pri Ljutomeru.	655
Sprejme se takoj učenec pri g. Duhek medičar, Maribor. 612
lastno laneno olje in firnež iz
is.nenega oija kupuje od 1 kg naprej vsako množino za ceno 8 K 1 kg. H Billerbeck, Maribor, Gosposka nI. 19.	635
Kupim vsako množino starega in novega vina po najboljših cenah. Franc Medved, gostilničar na Dunaju VII/3 Zieglergasse 16. 620
Učenca sprejme mizarski mojster Maribor, Kaiserstrasse 18. 652
Vila
novoaidana z 8 sobami. 4 predsobe, 4 hnhinje z vodo. Veliki vrt v Maribora. Lahki pogoji. Cena 28 tisoč kron. Več pove apravništvo pod „Vila 172".
Poštne znamke.
Rabljene avstro-ogrske a nepoškodovane vojne znamka ia zaamke, ki so se ravno ssdaj izdale kupujem vsako množil* komad po 2 via. BrUfmarktnborse V. Walter, Kodaaj, (Kopenhag»n).
659
Dvonadstropna
hiša
zraven še drugo posle pje, novo-zidana za pekarijo. Peč z paro se postavi z glavarstvenim dovoljenjem. Na prav dobrem prostora, tudi na dan da 200 hlebov tujega kruha. Stanovalci plačajo na leto 4500 kron. Se pod lahkimi pogoji | za 60.000 kron proda. Vpraša se | v Mozartstrasse 59, Maribor. 657
! Lep Slngerjev stroj se proda za
i 94 K. Maribor, Goethe ulica 2, i ID. nadatr. vrata št. 15. 649
Pridnega fanta, kateri ima veselje
do kovaške obrti, sprejme takoj | Matej Bregant v Oiehovivasi p. Slivnica pri Mariboru.	651
Čevljarske pomočnike sprejme takoj proti zelo ugodni plači (akordno delo) za izdelovanje vojaških čevljev zadruga. Združeni čevljarji v Trstu in okolici, sedaj v Celju, Schillerjeva cesta 3 (poslopje slovenske tiskarne).	656
Kdo ima na prodaj kaj lovskih iiber (svinčenih zrn), naj mi nass-nani: Franc Ferlinc, župan in za kupnik lova v Selnici ob Muri, p. Št. Ilj v Slov. gor.	620
«n. r runi». niiirii* ......■ ■mm» ............na
rSolzna Avstrija.4
Knjigo pod naslovom „Solzna Avstrija" s 25 krasnimi pesmimi, okrašeno s slikami, pošlje Matija Belec pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah, viaPtuj, Štajersko, vsakemu, ki mu pošlje znesek 1 kroao 20 v v denarju ali pa v novih neporabljenih poštnih znamkah. Ta spomin na svetovno vojno, naj ne manjka v nobeni hišil	639
5O°/0 ceneiia:
Ameriška gospodarska kava, viso-koaromatična, izdatna in varčna, 5 kg za posknšnjo v vrečici, s potrebnim sladkorjem vred samo 28 K po poštnem povzetju pošilja A. Saplra, razpošiljalnica kav* Galanta 496, (Ogrsko). 520
ODE
vs* J vrst itd p tuu stara
A. OSET,
|. O ««sanj, dirottij
Gestllsa Narodni Dom v Mariboru. Naznanjava, da sva prevzela 8 1. avgustom gostilno r Narodnem Doran v Maribora ter prosiva eenjeno otJBinstvcs da se blagoroli prepriéati o isborni kakovosti pirs in vina (slovito Sirkovo vino iz St Jakoba) ter Jedil, Tudi novoopremljena staroenana „klubora soba' je gospodom na razpolago.	611
Avgust ln Leopoldina Stelosr.
Hupim vsako množino
starega in novega vina
po najboljših cenah. Avgust Štelcer, gostilničar, »Narodni dom« v Mariboru. Vino grem tudi osebno poskusit.	«io
MMBBK ;'i-5 fc - ■<•'ÍVV ;,-./; k -Híí^fiíjS
P. n. župnijskim, šolskim, občinskim, poso-jilnlškim itd. uradom naznanja tem potom Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, da je primorana od zdaj za-naprej vsem tiskovinam zvišati cene za 50%, ker se j« že samo papir podražil za 125%, Kakor hitro se razmere spremenijo, bo seveda zopet odpadla ta dra-ginjska doklada.
Molitveniki se podražijo. Kartoh, platno in druge surovine, katere rabijo knjigovezi, kakor tudi papir itd. je poskočilo v cenah za 100% in še več. Radi tega je Tiskarna sv. Cirila v Mariboru prisiljena, zvišati vsem molitvenikom, ki so izšli v njeni zalogi, cene za okroglo 40%, dokler trajajo te izredne razmere. Dolgo smo čakali, da draginja poneha, in smo v lastno škodo vzdrževali pri molitvenikih stare cene, kar pa nam je zanaprej popolnoma nemogoče. Obenem pripomnimo, da nekaterih lepših vezav, posebno vatiranih, sploh ni več dobiti.
Apno
prodaje Kmetijska Zadruga v Racah.
Vr. VIL 214/16/20.
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarjal
C. kr. okrožno sodišče v Celju, oddelek VIL je pod predsedstvom e. kr. d. s. sv. Wenedikterja, v navzočnosti c. kr. deželno sodnih svetnikov dr. Kotnika in Matzla in c. kr. sodnika dr. Sagadina kot sodnikov in c. kr. avskultanta dr. Rusa kot zapisnikarja na obtožbo c. kr. državnega pravdaištva v Celju z dne 29. julija 1916 opr. št. Vr. Tli. 214/16-13 zoper Franca Cukjati zavoljo pregreška po § 14/2 cesarska naredbe z d.:e 7. avg. 1915 štev. 228 diž. zak. po doguani glavni razpravi, določeni vsled naredbe z dne 11. avgusta IClb Vr. VII. 214/16-16 v navzočnosti c. kr. državnega pravdnika dr. "VVeingerla kot javnega obtožit*lja, prostega obtoženca Franca Cukjati in njegovega zagovornika dež. sod. sv. in odvetnika Erhartiča po predlogu obtožitelja, naj se obtoženec v suislu obtožbe obsodi in poitavno kaznuje, dne 22. avgusta 1916 razsodila tako: Obtoženi Franc Cukljati, rojen 24. jan. 18fc6 v Št. Gotardu, pristojen v Jeronim, okraj Vransko, katoliški, oženjea posestnik pri Sv. Mariu štev. 3 predkaznovan, je kriv, da je koncem meseca junija 19] 6 pri Sv. Marku prodal liter mleka po 40 vin. torej v izkoriščanju sedanjih vs ed vojne povzročenih izvaared-nih razmer zahteval za neobhodne potrebščine očividno pretirane ceno. Zakrivil je s tem kot povratni storilec pregrešek po § 14/2 ce-carske naredbe z dne 7. avg. 1915 štev. 228 drž. zak. ter so kaznuje zato po ravnokar navedeni točki z uporabo § 280 o. k. z. v dva mesečni strog zapor poostren z enim trdim ležiščem vsak mesec ter ob enem v denarno globo 500 (petsto) kren v slučajn neiztrljivosti v nadaljnih 50 dni zapora, ter se obsedi končno po § 389 k. pr. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja.
Ob enem se izreče, da se ima razglasiti ta sodba pri občinskem uradu v Trbovljah in se objavi tudi enkrat na stroške obtoženca ▼ čamiku „Slovenski Gospodar."
V Celju, dne 22. avgusta 1916.
Predsednik:	Zapinikar:
Wenedikter 1. r.	dr. Rus 1. r. 868
bližajo se veliki dnevi smk!
V časa do 1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbor h srečk:
Norih srečk Arstrij. rdečega križa 300.000 in 500.000 K Turških srečk . 200.000, 400.000 in 200.000 frank. 3*/o zemljiških srečk ia 1. 1880 90.000 in 90.000 K 3*/« zemljiških srečk iz 1. 1889 60.000 in 100.000 K
17 {rebaaj vsako I«»« I STOta glavnih dobitkov 1. 1917: 230.000 kron oziroma frankov.
MC* Mesečni obr*k samo K 7'— oziroma K 375. *9t T* srečk* imajo trajno dtnarao vrednost in j* izgnba d*»ar;a kakor pri loterijah v slačajn **i»žr*banja izkljačanal — Zahtevajte brez-plačno pojasnilo in igTalni načrt, hitite z naročilom I
Sreikovao sastepstro IS, Ljubljana.	490
sa
■m
Ia borno se |e obnesle za vojake t vojski S» sploh vsakega kot aajbeljše
bol ofajažujoče mazanje
pri prihlajenjn, revmatirmu, proti a u. prsni, vratai in bolesti v hrbtu Dr. &iktei-ja
cafuuci compos.
Nadomestilo zs S^dr® » Pa in - Expe5ier.
8 tek Unija kron. — 80, 1'40, 2'—.
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richt*r-ja lekarni „Pri zlatem le._ ,
Praga, L, Elizabeto» cesta 6.	jt^
Dnem« razpein|att|e.
Sidro - Liniment
■".«HH-».. ,..	. , -------------- . ■

■Mea
m v
reqistrovana zatírwga £ neomejeno zavezo.
Ptuju
Uradne ure
so: rsxko sredo, TwJt potek ia vsak sejmeki dan od 8. do 12. are in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačale in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Ptgacmfia *% dajejo vsak dan od 8 do 12. ura d»p.
Uradni prostori
nt nah^afo r minoritekeia samostana t Ptuj*.
Hranilne vloge

obrestuje po 4 -;_%, od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glav-' niči ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka im«la pri
tem kakih potor ali sitnob.	•
Na razpolago bo strankam brezplačno pofitno-hranflne položnice it. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5*/», na vfcnjtfibe I* po 6 '/i a» menice po B%, b» sattere n— listin in tekoči račun poli ugodnimi aaf#
Prevzamejo se dolgovi pri dragih cavadOl prošnje na sodnijo aa vknjižbo is iteria posojilniaa brezplačno, stranka plaéa
„J
dobro dozorelo, suho in prosto puhlih zrn kupuje za C18t!J K 120 — 100 kg od vsake avstrijske železniške postaje
Avstrijska centrala xa olje i si must a k« družba, Dunaj, I., Seitzer^asse 1 3.
, < -. w - . - ~----; . - ------ 1> - .'-i .
Kadar se seme odpošlje, naj se nam to takoj pismeno naznani. i3c
Manufakturnfi trgovino J. FAULAND v Ptuj
se najbolj priporoča.
i ii m i imun 1 «n i murnu uii> i'i i < i'i mirnim n n in ii m iiumii i i hi un»1 m——M—I
9
»	'S	i	<SS	«ä i»	<■£<
►pod njesiai. lfuds

FwoVjumca v
reg, z.acL z ncorn. zav.
ariboru
P^snlila so	»M t	«• m* uodiffca ;»»* ^trtni nsj^aii pa &U1m vtajitto	s»	s»	®	se
* '^«vjiia	i i» a .flrtteK-; j» 6*/. Ka¿;Jfa fcwwa* s» ss*»^ mdaoctaQt pa*ßi«f. ^ipw fSS	áawmi* ss»s4ii
pMtiaiae poaajümta ' mje ÍMt peí mím	«teeífc*? tá f® ovo»« ae	f lasse. JNfeJ» «i «tejitbo éeJs pe».-a»tea 'iM^ftwa» -«te ,3l»lb » kalk«.
Uradne Ufé ** *****	' • w <i«p«idi» im	«1 ^ & $?* -VjwrjA» • 'vwwafc pkhMBm. V &*»safti urna Bttinj«!»
PniTI&TliljI cp fl 581 £1 i in Pr«injf' prejemajo »>»i de!»«Tuk «d 3. d» x» j*j©-d&e tr sw r!. m i. sk popoldne & vjaaiuia	uajajl?	nk> Posojilnic« ima iodi as ruzoCago domaČe hranilne nabiralnike.
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.) |
»''"■■■''»^^""»^'^■»■«■■■■■»■■^^M^MMIIII'»«»»»''!«! I »IMB«WW——«—■HI.....I I HI———B———«HM . >1 MU ll I »WW » t >1.1	'
Vojno zavarovanje. Ivan Ravnikar
Samopomoč v resnem Času.
C. kr. avslr. voj. vdovski in sirotinski zaklad je ustanovil v aprilu 1915 vojno zavarovanje v varstvo tistih, ki odrinejo k vojakom. Zavarovanje velja za slučaj smrti v teku enega leta. Zavarovalna svota se izplača popolnoma, ako zavarovanec pade, ako podleže posledicam bolezni ali poškodbe v vojni, ako se pogreša ali ako umre iz katerega koli vzreka v vietništvu ali po svojem povratku v letu enoletne zavarovalne dobe.
Od maja 1916 je pa prilika dana, da se vojak tudi za slučaj delanezmožnosti ali invalitete zavaruje. Veliko število vojakov bode prišlo domov brez roke ali noge, ali sploh bolani da si bodejo težko kruh zaslužili. V tem slučaju bode zavarovalnina velika pomoč za preskrbo cele družine. Postavna penzija ne bode zadostovala za preskrbo cele družini, recimo pri rokodelcih ali mainih posestnikih.
Ako se vojak zavaruje za oba slučaja (smrt in delanezmožaost) skupaj, se znižajo premije. Premija zr,aša za črnovojnika za slučaj smrti za svoto po 1000 K in za slučaj delanezmožnosti 550 K Saltih 66 K« Premija se lahko plača v ohr. če ima stranka podporo ali ne. S plača d jem p . 6n obroka je vojak zavarovan za celo svoto.
Važ ta je tudi nova odredba, da se iahko vojno zava ovanje vaavadno zavarovanje spremeni, v katerem slučaju se polovica plačane premije vračuni v premijo za navadno zavarovanja To iahko tisti vojaki napravijo, kateri pridejo domov.
Žalibože se večkrat pripeti, da se zavarovanje prepozno sklenilo, ter je vojak pred zavarovanjem že umrl. Da stranka ne trpi nobene škode, se plačana premiji vrne.
Vojno zavarovanje je po celi Avstriji zeio razširjeno. SKrbelo se bode tudi zanaprej da lahko vsak vojno zavarovanje sklene. V ta namen bodo pri vseh c. kr. davčnih uradih po Štajerskem uradniki pooblaščeni in skrbeli s poesočjo obči nskih uradov ali drugih merodajnih oseb, da boie večina vojakov zavarovana. Vsak. kateri želi vojno zavarovanje skleniti, n«j gre k bližnji davkariji, kjer se bode vse potrebno storilo. Drugega se ne potrebuje pri izpolnitvi tiskovin, kakor rojstni dan.
Tuka se uresniči stari pregovor: »Kdor si sam pomaga, temu pomaga Bog«.
Na
trgovina špecerijskega kolonijalne-ga. blaga barv in zaloga mineralnih voda
• Graska cesta 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen kumno janež pristne sir d in vosek.
Na
Mío!
Pres
iss
Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem preselil svoj iotografični zavod iz hiše št 15 Tržaška cesta Maribor v lastno hišo štev. 28, Tržaška cs^a nasproti deželni bolnišnici. Se priporočam za obilen obisk
AflOlf SfcuSefe, fotogral
814
I
Šafer (oskrbnik)
se išče, tudi delni invalid, za posestvo ca 50 oralov,
20 oralov hmeljskega nasada na žice. Stanovanje, kurjavo, luč, kakor tudi 1V3 or-la polja prosto. Plača po dogovoru. Zahteva se izkušnje v hmeljarstvu. Vpraša se pri Kittnerju v Marenbergu Dravska dolina.	(Kienreiek)
Kapljice za svinje.
Cena 1 steklenice je 1 K. O dobrem učinkovanju teh kapljic imam mnogo prknalmh in pohvalnih pisem, p PftflS, mestna lekar m „prf c. kr. orlu" Maribor, Glavni trg št 15.
Z a k ▼ s 1 a.
Nišam rarjal, i» bi te kaplji«* kraj pomagale. Sedaj ko tam tr preprižal, da ret pomagaj*, Vam izrekam lepo k val o ter pnporadais to zdravila raetu «Tiajerejesui. Prosim, poiljite ni ipet iviajskik kaplji« za rdečico ia aicttr hitro kakor Karate 6 stekleni*. 8 p*»dravpes
Ivaa Škorjiuc.
Sreda;» ?aa, (as* H. arguata 1918.
y delajo trapisfi?
O tem lahko izveš t mični novi knjižici: „Brat Ga-briel Giraud in njegova ustanova v Rajheilbargu.'" Dobira se pri trapistih v Rajhfnburgn, v Katoliški bnkvarni v Ljubljani, pri J. Krajec nasl in Urban Horvat v Novem mesta in po vseb drugih knjigarnah Broširana knjiga velja K 2 50 in v platno vezana K 3 50, po pošti pa pri obeh po 20 vin. več. Ta ne samo vseskozi zanimiva in s primernimi podobami okrašena, ampak ravnotako podnčna in zabavna knjižica bi ne smela man kati v nobeni dolarski in društveni knjižnici. Sezite tedaj po tej nenavadni knjižici vsi Slovenci, vse šolske, farne in izobraževalne knjižnice tar kujižniee Marijinih družb itd.!	«gi
!! POZOR i!
Dokler zaloga traja nudim praženo
if aM
£„ m
v zrnih (nezmleto) cena za 5 kilogramov samo
35 K
Ra-.pošilja p« podvzelju z nadavkom po 5 K.
Krsti Li I iS, trg«TH Drais (DaliBMija).
•76
V- !»
mm
mm Mm
!! POZOR!!
tudi za najhujše kil-1, trebušne obveze, suspenzorje, podlag .ia ploske noge. brgle. umetne ude, kafvor roke in noge Ltd. ter pokončne držaje in drugfc različue stroie proti teUanim poškodbam po zdravniSker: predpisn izdeluje izvrstno is dobro staro-zn&na tvrdka
fmm ^odgo^iek»
bandažist, 840 Man bor. Burggaf.se 7,
telASiteil te B*Ubs!k k KaloKJilt? Oaka-ra*
OMffoawod «cnftaSc» fakaaíw Ktapah
ÍR»* Hatarn av. Wrná v Mariborn.