PRIMORSKI DNEVNIK
 	GLASILO	OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Let0 VI ■ Stev 246	Poštnina	platana v gotovini
'.ITJi; Spedlzione In abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 18. oktobra 1951
Cena 20 lir
Egiptovska vlada predlaga jahon o splošni mobilizaciji
tip?!1 iZgre(iil1 v *°.rel( ^ 1,11 vfiera) položa* v razn,eroma mirBn * Angleške čete so zasedle vse e t00i'8 na področju Sueškega prekopa * Egiptovska vlada se posvetuje, kako bi praktično izvedla svoje sklepe
^ Eoiptovski notranji minister je izjavil v
f^ročju	,	žete	zase<ile	v,e	važne naprave na
^pa pri n,f- ,efla Prekopa, med drugim tudi most preko pre-čet aUU' P.?dai 3e: da le angleško ponelj.stt’0 uma)c-te s portsaidskih ulic, glede Ismailije pa je odlo-*wo vsako odločitev do jutri ob 9. uri.
Vlada din ~ Medtem ko v*n mir ^e*-v Eg‘Ptu relati-’,fci<ientiii*> V'cerajšnjih krvavih
Sb_ n'_ « SO DO PBir.tr.v.
^	SO	P0	e8'Ptov
Usedem m*POrOČilu Mhte-
^ 2n?‘nih Žrtev »» ve-
^«kaanrir!?i ^enih (samo v
* »SSL* bil° ranienih
v|ad« nrirtT.iJe egiptovska sVetu v r,-a državnemu *Pl°šni' S,n Pretre» zakon o cjy», J^^Uizaciji, ki predvi-
^Sefene-o	ustanovitev
^8q sveta ^°lVnega. obramb.
in / •	1	vodiI	državne
n0Slasitvi°Ja? °Peracije po r‘ vsaki „ alarrn-nega stanja.
1 VSalri	suuija.
Ve hi tj,1 Panogi državne upra. *°tnisije JV^novljene posebne !* te m.i bi Predlagale ukre-Ker je ca^fima^ni vojni napor. fv°)e zasArf -ent danes končal el v J**’ b° nov' zakon Egipt™ zakonskega uka-*l«K*ka vtada je tud: .^tanskiK As& bQ odrekla delu ^Po.ierij ^pkovnjakov, ki so
1 VPlilrom n 11 o Ir »i
)e?i
Ji &rf vellltem nilskem 1 sej; parlamenta j«
.^rSUanu' ;rskj
^ htairi Predsednik Nahas !*	*^rlPravije
^ HnK danes dalje ne bo
»Pripravljeni smo danes d
"'M*Satorfi"vga. sud<
Hi na-.f *,28bralci in sovraž-
sodelovanja z
L' '»ato „K?ei®les- Nahas paš* Nfcarti*1 »neurejene de-neodgovornih ljudi.
.1,0 tanil e8iptovski stvari#.
alce« vi diplomatskih opa-u ^e je zdaj v la. Izleta, kp?;se znašla pred vpra. , l!%,. ,5,°. naj izvede svoje f*Pust6	Angleže, naj
jj.PDQročje Sueškega pre. No v u£if;rrieniti sedanjo u-rl‘čnih nu’ Pc,le8 splošn.h S docti vPrašanj se pojavlja tehnično- vprašanje:
Jr Ul'aqtiik poča3tWJ3t egiptov-tudi
^Ti"itU7°v P°Vzroča, da se podila najneznatne-jš^ga h!r Ute„n "everjetno zakasni, > Slavi*. Povzročati velike
|*Stm tga se je Na{ias pašu »mi i, ?. 5vojimi sodelavci r je „ eksandr‘je v Kairo, ecina vladnih uradov. fr?Ve v1?3S’ da sprememba u-
.%knt U ,Vi 1114	1:'ŽC
!.NroAi lz8on angleških čet
V trenutkih krize.
^^ičega0 pj-tkopa.
I ^ tr« 1 se' da egiptovska
0 nima nobenih možnosti, da y Su-, ^itne i. ?? uresničiti svoje
k; 4«le';B!itKairu j« že dalj ča-<ov LCSacija
»it«;*1 *
sudanskih politi-
l ■ aii,iZaV2fcmaJ<> za priklju-C,J*1 s* , k Egiptu; ta dele-
dnevno posvetuje z r“r dušici - Predstavniki, ven. .^•iia viu niso mogli ntjti ■*‘®tevs!r-?<> uvedli sklepe
?"* t^rt,,lceea parlamenta. Mor , ^ko ,.Yi ^airu sklicali SU'
h,Sia'iodajQO skupščinu,
frakt )■ u ne bi dt'10 nobe' &riskp Cai^ rezultatov, v si Polit.«:
Cipra, po zračni poti. V Londonu vojno ministrstvo ni hot;lo povedati, koliko je angleških vojakov na področju in samo zatrdilo, da je številka 60.000, ki so jo nekateri navajali, silno pretirana«. Vojni minister Shinvvell pa je Izjavil, da so angleški oddelki pač «dovolj močni za vsak primer«.
Določila
odpovedane pogodbe
KAIRO, 17,. — Zakon, ki ga je včeraj odobr<[ egiptouski parlament in ki odpoveduje zavezniško pogodbo iz leta 1938 z Anglijo, formalno odpravlja fse prednosti, ki jih uživajo britanski vojaki, častniki tra; uradniki in njihove družine na področju Sueškega prekcpa.
Podroije Sueškega prekopa med Sredozemskim in Rdeč m morjem je bilo od leti 1936. v neke vrste anglo-egipt vskcm dvolastništim. Medtem ko so Egipčani in inczemci na tem področju, morah spoštovati vse zakon# in pravilrike, ki veljajo v Egiptu, to ni veljalo za Angleže, Za prihod ali odhod iz Egipta na pod očju Sueškega preikcpa ni bil za nobenega Angleža potreben potni list al vizum, temveč je zarfcytcv'i’ dokument, ki je d^kizoval njegovo pripadnost angleški upravi ali vojski.
Pol*g tem so b!li vojaki, častniki uradn ki, njihov* dru tine in služinčad izvzet j iz vsakršne civilne ali kazinske ju, riadikcije egipfovskil\ sodišč. Za kdkržen koli zloi n ali p e-stopelc. bodisi tatvina umor ali navaden prek.šek, cestnih predpisov, So wi £’I "»i angleških til odgovarjali samo anil šk m sodnikom, hi so ir Egip u uporabljali zanje angleški zakčn
A,ngleška taborišča v vsem področju, ki ga dolo< a pogo-^ba.
se je egiptovska vlada obvezala, da bo zasledovala, ar-tiral a in izročila britanski peticiji dezerterje in vsakršno osebo ki bi bila kriva kaznivih dejanj proti britanskim silam:
Odnosi med egiptovsko vlado in angleškim poveljstvom na področju Sueškega prekopa so v petnajstih letih postali tako zapleteni, da jih je danes praktično skoraj nemog če čez noč pretrgati. Ce bi Egipt n. pr. hotel odrezati vodo tabcrlšiem v Favedu, bi odtw! vodo tudi mestoma Suez in Port Teivfik. Ce bi prekinili cestni promet med glavnim stanom v Fayedu, in port Saidom, bi tudi to mesto odrezali bodisi od o talega Egj.pta, bodisi tudi oi njenega pristanišča Fort Fuada. Poleg
tega bi popoln bojkot britanskih taborišč pomenil takojšnjo brezposelnost 75 000 delavcev. Sploh se je položaj na p droč-ju Sueškega prekopa v 15 let h izoblikoval tako, da bi kakršen koli ukrep proti angleškim silam imel enako neprijetne posledice tudi za egiptovsko prebivalstvo na tem ozemlju.
V ozadju je še ena gr.:>inja: že ialj časa se govori o možnosti nevtralizacije Sueškeoa prekopa, zlasti pa odkar je egiptovski vlada začela i~v<ija-ti blokado za ladje, ki vozijo v Izrael. Ce bi eg ptoi^ska vla 'a hotela razširiti bl'kadk> tudi na angleške ladje, bi vprašanje nevtralizacije Sueškega preko. pa gotovo pr'šlo še bolj v ospredje.
Napori v Varnostnem svetu za ureditev spora o nafti
Angleški predstavnik Jebb sprejel jugoslovansko-indijski popravek resolucije - Mossadegh izjavlja, da mu ne preostane drugega, kot da se umakne
ELUSHING MEAPOWS, 17. •— ZDA so v razpravljanju pred Varnostnim svetom glede petrolejskega spora med Anglijo in Perzijo, odločno podprle Anglijo. Warren Austin je izjavil. da morejo Združenj narodi odločevati o petrolejskem sporu, Angleški delegat Gladwin Jebb je dejal, da njegova vlada sprejema popravke, ki sta jih predložili Jugoslavija in Indija. Kot znano hi po tem popravku nova resolucija ne omenjala odlo6itve mednarodnega sodišča v Haagu in bi samn pozvala obe stranki, naj se pričneta podajati, ^noleškt delegat pa je ravrnij kitajsko reso. lucijo, ki odpravlja vsak", trditev. da sedanji spor grozi med. narodnemu miru.
Ekvadorski delegat Quevedo je Pa s svoje strani predlrgal
janja med Iranom in Anglijo, I ljen pogajati se, vendar pod vendar določno pravi, da se pogojem, da Anglolrarian ne
Varnostni svet ne izraža o tem, če ie pristojen razpravljati o petrolejskem sporu. Mednarodno sodišče v Ha;gu pa bi kasneie odločilo, če je za vprašanje nafte pristojna iranska vlada.
Na popoldanskem zasedanju je francoski delegat podprl angleško resolucijo, ki so jo predložili v ponedeljek, obenem pa omenil listino OZN. ki je zaupala Varnostnemu svetu nalog, da zagotovi «mednarodno sodelovanje)). Mi morem0 odobriti, ne da bi odlašali, načrt predložene resolucije, s poprav-ki, ki sta jih predlagala n- š indijski jn jugoslovanski kolega.
Tgikoi rsato je č!rn r-tl'Tii&*ke delegacije prebral Mcss; defhov govor. Ta je za trd-1, da je Iran
resolucijo, ki priporoča poga-1 prav tako kot Anglija, priprav.
GENERAL EAWTOIV COLLINS V LJUBLJANI IN POSTOJNI
Desetletni jubilej “Borbe,,
Jugoslovanski tisk o zatiranju Slovencev v Trstu in o številčni moči italijanskih iredentistov nekdaj in danes ' Začetek procesa proti teroristom, ki so delali po nalogu četniškega centra iz Trsta
(Od našega dopisnika)
BEOCfRAD. 17, — Po štiridnevnem bivanju v Bosni in Makedoniji je načelnik štaba ameriške vojske general Law-ton Collins odpotoval danes z letalom iz Beograda v Ljubljano. Na letališče sta ga spremila poleg drugih tudi generalni polkovnik Koča Popovič, načel, nik glavnega štaba JA, in ameriški poslanik v Beogradu Ge orge Allen-V Ljubljani pa sta na letališču sprejela generala Ccllinisa general Peter Stante in polk. Gazevič. General Collins se je z avtomobilom odpeljal v Postojno, kjer si je oglede! Postojnsko jamo, Iz Jugoslavije bo odpotoval jutri.
Pred odhodom * beograjskega letališča je izjavil gen. Collins skupini navzodih novinar-
loarocju, ki ga aoio< a p°go- oa. )eVi mu je stik z jugosiiovan-..o bila nedotah'j va in nob na sico arma[j0 napravil pozitiven žHiousfca oblast ni mo^la tam	■	■	~
izvajati svoje o1 la ti, nit; n. pr.
Angleži pridobili t.Hvai. C1'je.
lii	Je tudi, kako vre-
i ^r'-tuna s. Področju Sueike-O6 kaiVT' znano, Angle-dt. bi oa i- no^>enegu namena, l, vo24i0 ‘u. temveč nasprotiio »kot iat^i'-4* k11**1- P0*6# teKa C'0 teiirt^cerajšnie nered«. & 6 v	yažne itrateike
tf^llii, .^aiciu, Port Puadu, drug h krajih izven 1stikint	oddelkov.
Ke^le ni se egiptovski tisk * .P°zive na anesode-iz ■^ngleži, ki bi obsto-dejanj «go-
priini • Prl te>» na' ki nf.r_ Portsaidskih me-
t* ,y. do L, Uo hotel» zaklati 16 4 ‘smau^iti za angleške če. "ih Preval1,1? taksljev. ki no-u? 1 Ar>gležev, pošt->i^avk’ no«io prenašati
Ckem ^nsJtže iW- Na ca-
^ »"““O I! Wv Fayedu je &SlesvV e blag°. namenje-^<ieiKom. «v pri-r™*ljr.ih navodil«.
r»t?ir* 1>rl	tem
.^egovanje bres več-
n ot
^	ga	pomena.	Zato
•><« to4nih ^PriiaK:ujejo odi v la* bfitvlad4 i\dVo'!il. Menijo, da , Voskih ^redila «obleganje)>
bi-S. .*>voi i-iW> ki na' pvJ' »■Išo Ve<l nfu„ veža in vode, HtiV^ekinit 39 izyen tabo-!iw“n svefe vseh zvez z ZU-^ r»dii. ^ (kar pa Je v ( filj ^eniogoče uresniči-
1'Vk(^d° vsi v Kalru'
J^ti praJS1 n> znano, ka-w4n.Vu začeli izvali ta “«<lt. Aaii i j* »Pr«j'l
«kaj6olož?ji . *» izk(<nsti.
higienske tn zdravstvene kon> trole. To nvrašavje ■e že b’.lo v ospredju ob ue-Jiki epidemiji krfer? ki je l^tn 1947 zajela ves Egipt in se je začela prav na področju Sueškega prekopa.
Pogodba iz leta 1936 nadeva v posebni prilogi vse p ednosii angleških, sil v En p v. Bile so pro&e kakršnih kol davkov in so imeie prav co do br"zr’ačne
uror be vseh prist~ni kih in le tali'k'h uslug. Britanske t le »o imele tudi pravico dei. brez kakršnih koli omejitev up^rah-liajo rady<tel'gmfske jn telefonske zveze in E&pt je dosolil polaoanie kablrv jn fir'č 'ih telefonskih linij brez vsake omejitve, pran U’ko tudi ni ' or priključek na egintov ko telefonska in br?o:avno omrežje. Angleških oddelki so imeli svoje la^ne poitv* urade k: so uživali prednji diplomatske pošte.
Pr.jiljke za oskrbovanje angleških sit niso plač vale nobenih car n ali m'tnin in so fih tvrevaidi po pos°bn! mfmnj; železniški mnži, ki jo je Pgirt zgradil posebej znanje. Po dol1^-čHih pogodbe iz lefa 1936 veže ta mre*a v s« nns'oj<inkr a'pl"* ških oddelkov in jhott biti taka, da lahk° na njenj vsake tr ure vozi, vle.k vseh 24 ur na dan. Poleg tena se je angleška jurisdikeifa wtegaia ttidi *w ostalo egiptovsko ožemite, ker
vtis o njej. On je med svojim kratkim bivanjem prisostvoval dvema vojaškima vajama kombiniranih enot. ('Zelo sem. bil prijetno presenečen — je dejal gen. Collins —• zaradi velike stopnje pripravljenosti in taktične sposobnosti jugoslovanskih enota. Končno je general izrazil mnenje, da bi domačo vojsko bilo potrebno izpopolniti z novim orožjem.
‘«Borba» slavi 1». t.m. svojo desetletnico. Na ta dan je pred desetimi leti na osvobojenem ozemlju s mestu Uiice začelo ponovno izhajati glasilo Komunistične partije Jugoslavije prvič po prepovedi 6. januarja 1929, «Borbai> je izšla prvič leta 1920. in je z manjšimi presledki izhajala vse do leta 1929. V obnovljenem lis.tu leta 1941 na osvobojenem ozemlju je bil njen prvi sotrudnik sam mar. šal Tito, ko je pisal, d« mora biti to glasilo vseh zasužnjenih narodov Jugoslavije in organizator ljudskih sil za dosego končne osvoboditve države.
V svojem uvodniku, ki je posvečen ternu jubileju, piše «Boiba» med drugim: «Lanko iščemo po zemljevidu Evrope kolikor hočemo in ne bomo našli niti tedaj, rultl pozneje neka i. kar bi bilo podobno temu pojavu. Mi smo bili edine ljudstvo v Evropi, ki je v polnem prmenu bssedp objavilo vojno fašistični oaj in sicer vojno posebne vrste, vojno v za>dju, vojno v okupirani irlavi, ki je kmalu dosegla uspehe, osvobo-
dila cele kraje, ustvarila sve-b-dno ozemlje, na jraterem se že tiskajo svobodni časopisi, na katerem se dela orožje in kuje končna zmaga«.
Pod naslovom «Tujci na lastna zemlji« objavlja nocojšnja «Borb»» pismo iz Trsta, v katerem se poudarja sistematično preganjanje slovenskega življa v tem mestu jn italijaniziranje Trsta in ostalih krajev v coni A. Dopise izpopolnjujejo nešteti primeri poitalijančenih slovenskih imen krajev cone A in dejstvo, da slovenščina kljub vsem mednarodnim zagotovilom še vedno ni uradni jezik.
Toda vse to je zgolj «tasadai>. ki so jo napravili bivši in se-<ianji nosiici iredentizma v teb jugoslovanskih krajih. O tem se lahko vsak tujec kmalu prepriča. samo če se sprehodi po tržaških ulicah, voz; v tramvaju. če gre na trg, trgovino ali v gostilno. «Borba» zaključuje: «Za Slovence na tem o-zemlju ne samo da ne veljajo določbe o pravicah človeka in osnovnih svoboščinah iz mirovne pogodbe, temveč niti principi listine OZN. Slovenci go ponovno v položaju, da se morajo boriti proti iredentistični hajki rasn« nestrpnosti, Toda v
tej borbi Slovenci niso sami, kakor niso bil; sami v narodnoosvobodilni vojni: vedno več je tistih tržaških demokratičnih Italijanov, ki zahtevajo da ae končno odpravijo fašistični zakoni in da tudi tržaški Slovenci postanejo enakopraven narod«.
V zagrebškem «Vjesndku» je izšlo že tretje nadaljevanji dokumentarnega članka znanega publicista I Mihoviloviča pod naslovom »Stališče tržaških Italijanov«. V članku se navajajo citatj Seipia Siataperja, Angela Vivanteja, Attilia Tamara, Marija Albertija \n drugih. Med drugim je zanimivo, kaj je pi* sal o tržaškem italijanskem ire. dentinnu rmt; jeni Marto Al* bei tl, ki je znan kot ideolog iredentizma, s svoji knjigi «Ir-re d e nti si n o sen za romantici-smi», ki je bilo objavljena leta 1936. v kateri piše dobesedno:
«Koliko je moglo biti iredentistov? Ne mnogo, odstotek iredentistov v Trstu se je izpreroi. njal od sloja do sloja; med aristokracijo ga sploh ni bilo, med majhno aristokracijo, med trgov«, industrijci, Jn bankirji, ki so se obogatili. Zelo skromen je bil med veletrgovci in lastniki ladij. Malo večji odsto-
Ozopovci se niso borili proti nacifašistora
Pričevanjo bivšega ozopovca, ki je razočaran zapustil pjihuve vrste in se pridružil garibaldincem
ACHESON PODPIRA
angleško stališče v Egiptu
Zunanji minister /.DA poziva egiptovsko vlado, naj še enkrat “premisli svoja dejanje,, in obžaluje, da ja odklonila itiristranske predlogo
^ VI kaj bo&eJ,^p-ravljal° *n
5 bi 'te otežui egipll?v' feitL,e Drnm .	željo
l1!. k?.,	skcP	Sueški
l!,i* J4i v na«!lVr,ll**no rasvi-^ J?BPt UtSn’ ,lem Primeru
<s.
boj ob-
Včeraj1®.,"15?
na t^ro«. ^'ija, y l_a noya »n-
Prvi vrsti s
WASHINGTON, 17.	- Na
svoji današnji tedenski tlikovni konferenci ja amerllkl zunanji minister Dean Acheson prebral iz-javo o ameriškem stališču glede dogodkov v Egiptu, izjava pravi, da Je vlada ZDA «z iskrenim obžalovanjem izvedela. da je egiptovska vlada 1», oktobra zavrnila predloge, ki so jih ji 13. oktobra predložile Francija, Anglija, Turčija in ZDA*. In pozval Egipt, naj »premici »vojo odločitev*. Dejal je, daj ZDA Imajo, da od* poved pogodb i Anglijo «nl veljavna* in tudi «ni v skladu * primernim spoštovanjem mednarodnih obveznosti«. Acheson je v celoti podprl angleško stališče glede področja Sueškega prekopa in dejal, da »čut odgo-vomo*tl» v sedanjih čaiih *za hteva da noben narod ne delt
nepremišljenih dejanj, « Itate-rih ne more priti nič konstruktivnega*. temveč samo «vabijo napadalca*.
Acheson ni hotel odgovoriti na Številna vpraSanja glede načina, kako nameravajo ZDA
podpreti Vetiko Britanijo in
Dejal je s&mo, da ameriška vlada meni. da imajo Angleži »zakonito pravico, da ohrgnijo svoje položaje v Egiptu*. Dodal je, da doslej ni bilo poskusov omejevanja plovbe sKozi Sueški prekop. Končno ni hotel odgovoriti na vprašanje, kaktni angleški ukrepi bi se ameriški vladi zdeli pravični.
Acheson j« nato govorilo predlogih-' Vzhodne Nemčije glede splošnih volitev, ki naj bi bil« uvod v »družitev Nemčije. Ti predlogi, Je dejal Ache. »on, so navadno propagandno dejanje, kateregs, namen je, ovirati vključitev Nemčije v zahodno evropsko skupnost. O-pozoril je, da so z vzhodnonem-veikrat prihajali
LUCCA, 17. — Dopoldne je bil zaslišan Virgilio Pez, bivši ozopovec, ki je kasneje prešel k garibaldincem in ta svoj prehod pošteno utemeljil pred sodiščem. Zastopstvo civilne stranke si je od te priče obetalo podrobno pojasnilo v zvezi z nekim prstanom, ki naj bi predstavljal dokaz več in opravičilo za tisto točko obtožnice, ki poleg umorov očita garibaldincem tudi roparske podvige. Ne glede na to, da je Mo le za obroček iz navadne kovine brez vsake vrednosti in je že a tem izključen kakršenkoli koristolovaki namen, so tožiteljl kljub temu hoteli prikazati primer kot nizkotno dejanje odsotnega obtoženca Lai* Žalne («Nullo»).
Toda Pes je » kratkim po-jaamlom molintl zlonamerno podtikanje ter dokazal prej nasprotno. da so namreč «Nulla» pripr&viiU do tega, da sl je pridržal nedragoceni obroček mrt. vega ozopovca, vse drugačna nagnjenja, nego Jelja po plenu. «Eden izmed o*opovcev«, pripoveduje priča, «s pridevkom «Rapido». zajet nad Porčinjem je nosil kovinski prstan, ki so ga kasneje opazili pri Zaini. Znano pa je bilo veliko prijateljstvo med aRapidom* in Zaino in ravno v znak tega prijateljstva je »Rapido« pok to. nil prstan Zaini, vendar dokaj časa pred porfilnjskimi dogodki*.
Svojo priključitev v garibaldinske formacije pa je priča Pez opravičil s naslednjim po-jasmlom; »V partizane »er« tel z n&menom, da bi se boril proti sovražniku. Toda pri ozopovclh nisem opazil posebne vneme za boje in sem zato že prej razmišljal, da bi se priključil ga-rlbald-ncem. Do končne odločitve me je potem dovedla bitka partizanov proti fašistom in Nemcem poleti 1944. leta, v ka.
ške »trani *e
podobni predlogi vedno pa »o .	■	-	-	-—
b-li tako formulirani, da je bi o, terl i« P«dlo 14 partizanov in jasno, da pobudniki ne telijo f,r*	*>.	»«. *l«»tl junaško
ttkreno resnično svobodifih vo- iv f. ganbaldincl in borci litev v Nemčiji. Acheson je po- korpus*. Po teh bojih so se jasnil, da se Je tako zgodilo j p*opovci raztepdi In pravemu med zajedanjem sveta runanjih “rcu .n* ^»io drugega, nego
ministrov leta 1949. in kasntje še enkrat leta 1950.
O sovjetski noti Norveški je Acheson izjavil, da se ?.di, da
glede ukrepov, ki bi jih ame- gre za nov poskus zaitrajeva-riška vlada utegnila podvrsti. I njti Norveške.
da se je
cem.
pridružil gsribaldin-
med obtožencev februarja 1943. leta zahteval od njega čevlje, za kar mu je izstavil potrdilo. V dokaz sodelovanja in dobrih odnosov med ozopovci in gari-baldinci je obramba na popoldanski razpravi predložila sodišču nekaj fotografij, na katerih so eni in drugi skupno fotografirani.
Na vrsto je prišel za tem priča Cicottini, ki je pripovedoval dolgo, vendar malo verjetno zgodbo o tem. kako so marca 1945. leta vdrli v njegovo hišo oboroženi ljudje z rdečo zvezdo na pokrivalih- Vklenili so ga jn odvedli v Zavrh, kjer se je znašel v skupini drugih italijanskih jetnikov, med katerimi je baje spoznal tudi nekaj ozopov. cev. Vendar ie njemu pono-či posrečilo pobegniti i* ujetništva in kasneje je zvedel, da so bili ostali pobiti, med temi ozopovca Annunzlato Brizzo in Antonio Giurlone.
Zasliševanje prič se bo nadaljevalo jutri ob 9. uri dopoldne.
tek Jih je bil med lastniki zavarovalnic. Občuten odstotek je bil med trgovci na drobno in obrtniki. Precejšen odstotek med državnimi in privatnimi in uradniki občinskih podjetij. Zeiv, visok X intelektualnih krogih, med profesorji, advokati, zdravniki jtd, Brezpomemben med delavci- Iredentizem, najbolj živ in najbolj ognjen, Je prihajal do izraza med mladino. Opreznejši in razumnejši je izostajal med starejšimi.-*
»Zavednih iredentistov — nadaljuje Alberti — je moglo biti povprečno 2 odst, od vsega prebivalstva: okrog 5.000 oseb v Trstu na 250.000 prebivalstva tržaške občine. i0 odst, te iredentistične elite t. j. okrog 500 oseb je moglo biti aktivmn, a okrog 10 odst. t. j. okrog 50 oseb je moglo biti stalnih aktivistov*.
«Torej —- poudarja Mihovilo-vlč — teh a000 oziroma 500, oziroma 50 aktivnih iredentistov, je dalo povod Italiji, je Italijo opravičilo, da z vojno «osvobodi Trst« in »osreči* tistih 245.000 ostalih meščanov, od katenh je bilo Italijanov okrog 160.000, ki niso želeli, da Italija pride v Trst«.
R. R.
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA. 17. — Jutri se bo začel pred tukajšnjim okrožnim sodiščem proces proti 10 vohunom in teroristom, ki so po nalogu četniškega obveščevalnega cenira v Trstu zbirali vohunske podatke proti Jugoslaviji. Obtoženci so Borivoj Vukovič, Milan Jarčič, Nikola Sinih, Branko Nikolič, Milan Ra-dojčič, dr. Slavko Stojkovič. Slobodan Gojkovič, Jovan Kr-njanikl, Djordje Stojančev in Djordje Stojkovič.
Obtoženci sq že med okupacijo sodelovali z okupatorjem, po osvoboditvi pa s0 razen obeh Stojkovičev pribežali v Trst, kjer so se vključili v četniške skupine. Vseh osem obtožencev, ki so zbežali v Trst, je dobilo nalogo, naj zbirajo vohunske podatke. Po naročilu so s>e večkrat vračali v Jugoslavijo, od kocH-r so ilegalno prepeljavgli ljudi čez mejo v Trst. pri tem so večkrat izzivali spopade z obmejnimi organi. Bill so oboroženi z avtomatičnim orožjem in s bombami.
Danes je bila v Unionski dvorani v Ljubljani 32. obletnica ustanovitve SKOJ. O zeodo. vini t« organizacije je govoril sekretar centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije Tine Remšktr. Po govoru je mladinski zbor Tone Tomšič odpel nekaj narodnih in partizanskih pesmi.
MILAN BOLCIC
bo mogla nikoli več delati v Iranu. Perzija ne bo nikoli vtič dovolila tujcem, da bi izkoriščali njene petrolejske vire.
Potem ko }<■ podčrtal, kako nizko odškodnino je debil Iran za dobičke družbe, je dejal, da bi Perzija ibdla pripravljena razpravljati o uslugah s strani tujih strokovnjakov, vendar noče razpravljati o vprašanju lastnin^ in nadzorstvu nad svojo industrijo nafte.
Mossadegh. ki ni bil prisoten na Jutranjem zasedanju, je nato vstal in izjavil, da so leta 1933 postavili v Iranu diktaturo z enim samim namenom, da bi namreč Jčitila interese «Arglo. Iranian«. Izjavil je, da ni nobenega spora med iransko vlado in Anglijo, nato pa je javil, <fe se je njegova misija končala in da mu ne preostan* drugega, kot da se umakne.
Holandski delegat Luna je povedal, da bo glasoval za angleško resolucijo s popravki, ki sm jih predlagali Jugoslavija in Indija, vendar pa proti načrtu Ekvadorja.
Ob koncu zasedanja se je izvedejo iz Mossodeghove bližnje okolice, da Iran ne bo spre.el načrta resolucije, ki ga je predlagal Ekvador. Poudarili so. d^ Perzija ne namerava spr« jtti nobene resolucije, ki bi jo potrdil Varnostni svet.
&
Sir Glwwyn Jebb
CITATELJI !
Jutri bomo začeli na četrti strani našega dnevnika objavljati nadvse zaai:iniy odlomek iz knjige dr. Milana Marjanoviča aDiplomatska borba za Jadram#, ki obravnava pogajanja za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo v leitu 1919.
DoMa z JugosMlo
RIM, 7. — V senatu se je danes nadaljevala zunanjepolitična debata, ki ni prinesla nič posebno novega, izvzamemo senatorja Sanna Randaccja (liberalec), hi je spet zahteval, nai bo tristranska izjava edina podlaga za rešitev tržaškega vprašanja. Zanimivo bi bilo o-mtniti še mnenje misina Franze ki je zahteval, naj tudi Italija pristavi svoj piskrček pri pogajanjih o Egiptu in priporočal vladi, naj bo skrajno nezaupljiva do Zahoda in naj se poveže z deželami Srednjega vzhoda. Danes je podtajnik zunanjega ministrstva Taviani sprejel egiptovskfga poslanika
Edini realistični glas v senatu J« bil včeraj govor senatorja Ferruocia Parrija, ki se te zavzemal za pogajanja z Jugoslavijo.
V zbornici Sr. }e nadaljevala debata o prorečunu vojnega ministrstva, Pred desi trmi poslanci je na nočni »eji govoril minister Pacciardi, ki je pobijal nekatere trditve, di ima Italija preveč generalov,
Vladimir Gortan
17. X. 1929 - 17. X. 1951
Bilo je pred »volitvami*, ki so bile določene za 24. marca 1929. Kakšne so biu tiste fašistične volitve v tako imenovanj »vrhovni fašistični svet* od tisoč kandidatov, od katerih je prišlo potem v fašistični svet 400, se še vsi dobro spo. minjamo. V Istri, v Pazinu je tajnik fašistov Gabrielli (nekdanji Gabrijelič) izjavil:
«Za glasove nas ne skrbi, glasove bomo nabrali mi. Ce jih nf. Jso dovolj, bomo lahko vrgli v volilno skrinjico 3000 glasovnic s «si». Toda hočem videti ljudi! Množ.ce! Da vsemu svetu dokažemo, <ja hočejo Hrvati faiizerr.. da hočejo Italijo! In zato mi morate pripeljati ljudi!«
Fašisti so poklicUi tudi župnike, učitelje, vaške »capo vil-la«, ki so hodili po vaseh in vlačili ljudi v mesto.
Toda mladina je bi]a drugačnega mnenja.
Dne 17. marca je sklical Bruno Camus (Kamuš) yse vaške župane v Pazin na dogovor in jim naročil, kako ir.oia-jo spraviti ljudi na volišče1. Dne 21. marca pa je šel Camus po pazinskem okraju na agitacijo v spremstvu visokih fašističnih funkcionarjev- iz Italije, Biamohija, Mondinija in dir. Na križišču ceste, ki je vodila proti Kaščergi, imenovanem Piloščak, se je zaslišalo nekaj strelov... Camus se ni mogel pohvaliti pred svojimi italijanskimi gosti, da so istrski Hrvati navdušeni za fašizem.
24. marea so bile volitve. Predsednik komisije v Pazinu je bil Camus. Iz okoli kih vasi so posamezni u-itelji ki »capo villa* prignali svpje skupin«. Vasi B.ram in Trviž so morale priti skupaj. Rečeno jim je bilo, da morajo priti Trvi-žanci točno ob 8. uri in četrt pred Beram, cd koder todo odeli skupaj z beramsko skupino v Pazin. Na vhodu v n-.e-sto na Strangi, bi jih bila morala čakati fašistična godba z italijansko zastavo in tako bi z njo na delu mcurali korakati skozi mesto. Skupine so v resnici prišle pred Beram. Bilo je jasno, da jih je nagnala samo sila in teror. Vodil jih je italijanski učiteli Baliarin. Povorka je šla molče do vasi Valiče. Tam, kjer se z'čnedrevored murv je gost berov gozdič o-krog 50 metrov daleč od ceste. Ko je povorka prišla na to mesto se je zaslišala salva iz pušk, v zrak. Povorka se je zmedla. Nato je sledila druga salva, tokrat pred povorko sa. mo. LjUdije so se razpršili, toda dva sta bila ranjena: Tuh-tan in Brajkovič. V zmeišnjavi se je ljudstvo razbežalo na vse strani, v glavnem nazaj domov, Učitelj Bailarin je zagrabil za revolver. Ali je stre. ljaj ali ni streljal, se ne ve. Toda zgodil se je čudovit slučaj: omenjeni streli, ki so padli, so bili izstreljeni z leve strani, rnedtrm ko sta bila Tuhtan in Brankovič ranjena v desno stran. Tuhtan v desno stran treu”ha, a Brajkovie v desno mišico.
Tuhtan je zakričal: «Klime, kume, križan ja! Ubili su me oni iz Pazina!« misleč pri tem n« italijanske fašiste iz Pazina, ki so na podoben način med prejšnjimi volitvami raz-g-anjali hrvaške volivce.
Istočasne se je zgodil enak primer 30 lan dalje pri Brestovici. Taro so na isti način razpršili volivce iz Kaščerge-Toda tam ni bilo žrtev. Iz zasede je padlo okrog 20 s r v v zrak in ljudje so se vrnili domov. Pazin je na ta način ostal brez vclivrev. Grvibe $o zaman čakale, da bi na čelu hrvatskih kmetov ko.akaii z italijanskimi zasUv-nvi v mesto. Ljudje so mersikaj govorili o streljanju iz zasede, iz omenjenega gozdiča. Neki Frane Tuhtan in neki Mišor, ki, sta bila oba v povorki sta izjavila, da lahko prisež ta, da Sta videla, da so strfi sl! »-«-zinski fašisti: Tuhtan je podlegel ranam in umrl. i).i£ 26. marca je bil v Trvižu pogreb in Camus je Tuhtana proglasil za prvega italijanskega narodnega mučenca. Hkrati je izjavil, da so ubijalci znani in
Skozi sito in rešeto
Delavci čakajo
Vldalljev centralni komite Je zsčel zasedati ze v soboto, nato je po dvodnevnem odmoru predvčerajšnjim zasedanje nadaljeval In ga menda ie vedno ni dokončal, temveč je verjetno tudi včeraj nadaljeval m tudi dane*.
morda
Povedali smo že, da razpravljajo tržaški kominformlstl, »ll naj odfcrlto povedo, da so To-gUattijevega mnenja, da mora ves STO in Se kaj prlpjdatl Italiji, ali pa naj je nadalje skrivajo vso to komInortropsko Iredentistično zadevo pod krinko »soluzlone micilore* in polemiziralo z raz. iml ubogimi Urarji, ki niso napisali ivt drugega kot tisto, kar so povedali ppjetta, Togliatti Lon-go in drugi.
Vldall torej Se nadalje pre-glvlja težke trenutke in t njim ves njega centralni komite, katerega elanom med
Dokaj nepomembno je bilo Dričanje Giuseppeja Diminutta
Iz Porčlnja, ki j« vedel povedo-1 italijansko suženjstvo, ves nll-tl sodišču, le to. da je eden iz*l hov kominformovski tisk pa ne
ves njega centralni komite, terega članom med razpravljanjem nenehno lebdi slika tistlii drogov, ki so jim tržaški delavci obljubili za primer, da jih bodo hoteli spraviti ponovno v italijansko suženjstvo. Ves njl-
črhne o razpravljanju centralnega komiteja niti besedice, medtem ko zapeljani pristaši Komlnforma čakajo s stisnjenimi pestmi.
Kominformovski
marksizem
Failstovskl dobrovoljec, kat*, rega umotvor »Bocch« tli donoe • dt (ucIHi, v katerem opisuje, kako je pobijal španske komuniste (In ki ga »Delo* kljub ponovnim pozivom noče objaviti), je kot papiga za Togliattijem v predvčerajšnjem uvodniku v »Unita* katere glavni urednik je že več let najbrž zaradi svojih fašističnih razbojniških zaslug v Španiji, začel po-ngvljstt ImperlaUstline zahtev« in se blagovolil tako Izraziti: «,... Amerika ne bi nikoli revidirala naše mirovne pogodb« In bi nadaljevala * odtrgova-njem kolonij, Brige In Tende In cone B od Tržaškega ozemlja..* Fašistične imperialistične zahteve po kolon! i”h, po Brigi in Tendi po Tržs^em ozemlju hi še naprej, se torej imenujeio v komlrrformovskenv tisku r/J-čistejši marksizem - leninizem...
Več kot 7 generalov na en ital. regiment
Iz govorov v razpravi o vo-JaSkem proračunu prod rimsko poslansko zbornico go prišle na dan »ledeče zelo zanimive številke o generalski in admiralski stnekurl v sedanji Italijanski vojski:
Aktivnih generalov Je v Italiji nič manj kBkor 200, aktivnih admiralov pa 77.
Kot vemo Je z mirovno pogodbo številčna moč ittlljanske vojske občutno zmanjšana. Zato pride n. pr. na štiri polke kar okrog 30 generalov, t. j. čez 7 generalov na vsak polk.
Tudi vojna mornarica Je po mirovni pogodbi omejena tako, da Ima Italija danes samo še: dve ©klopnlcl, štiri križarke In š« nekaj manjš.h enot. To pomeni, da pride na vsako večjo vojno ladjo danes v Italiji več kot 12 admiralov.
Tudi z letalstvom je podobno, kajti tudi ono mora biti z mirovno pogodbo omejeno. Na vsako vojaško letalo prideta skoro dva polkovnika In pod<
polkovnika. Na vsakih šest vojaških leta} In za vsakih 440 mož pa po en general.
Pravijo tudi, da je število višjih aktivnih oficirjev danes cel6 večje — kljub mirovni pogodbi — kot je bilo leta 1939 ko je bila Italija pripravljena za napad na Grčijo. V mirovni pogodbi namreč ne piše, koliko mora biti med tistimi 250.000 ljudmi kolikor jih sme šteti največ italijanska vojska s kara. blnjerjl vred, majorjev, polkovnikov In generalov.
De Gasperl, Pacciardl Togliatti In Nennl očitno čakajo, da bo reviz!ja kaj kmalu uveljavljena in da bodo na ta način vsi brezposelni oficirji dobili delo. Do takrat pa bodo vsi italijanski propagandisti od MSI do komlnformlstov Se nadalje na vso moč kričali: Trst, Istra, Pulj, Reka, Dalmacija, Libija, Eritreja, Briga, Tenda...
Ko bodo po reviziji vsi admirali in generali na ta način zaposleni, bodo gornjim Imenom dodali še: Ljubljana, Bitoraj, Malta, Tunis, Korzika, Nizza...
sicer, da sta to D nilo Vivoda in Vladimir Gortan, Tako je aoljuibU tudi nagrauo 30.000 lir tistemu, ki pokaže prave uibi. j a let. In zgodil se je čudež: Frane Tuhtan in Milon, ki sta vse do tedaj trciila, Ga sta videla, kako so streljali pazinski fašisti, stq začela trditi, da sta streljala Vladimir Gortan in Danilo Vivoda, Pozneje je tudi saono sediio* priznalo, da je ta trditev lažniva.
Ko je Vladimir Gortan slišal. da ga sumijo in to je do. bro vedel, kaj ga čaka če ga aretirajo, je poskušal pobegniti čez m: j o v Jugoslavijo, Toda pri Matuljah je bil aretiran in odpeljali sp ga najprej v zapor v Pulj, nato pa v Rim. Nato so začeli aretirati kar na veliko: Živka Gortana, V jeka. slava Ladavca, Dušana Ladav-ca in Viktorja Baeaca. Vse so postavili preidi posebni fašistič’. ni razbojniški tribunal. Vsi časopisi so zahtevali obsodbo; Na smrt! Na smrt!
Pne 16. oktobra je bila sodna razprava. Prijavilo se je 15 prič. ki so žel:le <Jakaza-ti, da Gort' n ni kriv ter priseči, da je Gortan v t stem času, ko se je zločin izvršil bil na povsem drugem kr ju. Toda niti ene priče sod šče ni zaslišalo, temveč je pckl calo samo priče obtožba na Selu z Brunom Camusem. Nobeno poroč lo, nobena v st ni poročala, ali sq se obtežene) b ani-li in ali so vsaj eno beredo izrekli v svo;o obramb"«. T^o se je zgodilo, da je bila razprava zelo hitro got va,
Vladimir G r;an je bil obsojen na smrt s tem, <Ja mora biti v 24 urah ustreljen,
Viktor Bačac, Vekoslav Lado vac in Dušan Ladovac ter 17-letni Živko Gortan pa so bili obsojeni vsak na 30 let težke jefe. Gorta.nov advokat, kj je sestavil prošnjo za pomilostitev, je prošnjo tudi oidal, toda poveljnik V. korpusa v Trstu prošnje ni oddal drlje; saj to ni bilo niti potrebno, ker j6' dbaodfo« bila že zdavnaj prej izrečena in morala biti izvršsna. Predsednik f šl* stičnega tribun?'a H0-leVi ge. neral Crrtini, je jasro izdavil dva dni ored r^znr-^v dop s-niku »MANCHESTER GUAR. DIANA*:
«Pc<trebno ie istmke Slovane prestrašiti> Zeto hrrio H nla-den (i ob.^^ni po čl- 1 zakona o zaš iti države, t-rej: na smrth.
Podatki, kj so b:li po razpravi zb”ani. d^azu ejo, da je b.la obsrdba že v Rimu s >. stavliena, ki se je glarila za tri obtežen«* na smrt a zs ostala dv-< na 3£) let ječe. Me3 samo razpravo na je -rJej jz R:ma brzojav, naj se izvrši samo ena smri^a o^s d’'** z- a-d> svetovnega javnesa mn-i Ji, ki je v velikem ob e^u nr tl razbojnTk mu pr»-c’‘u nr° e-st mlo. Ko je nrišla brzojavka, sodišče ni vedelo, kate-cra naj ctro^i n« »mrt. Najp-ff nameraveli ustrelit’ T">"8“-a Ladavca, ker na s? H i' r’o-karati onvezan^st J"gos'«iviie Z ob^ož^nci. so i’br !i V!p ::-mirja Gori-i'^> č"š da h:! ^orian or^d tem neko« v 7<>-erebu, kamor odM" d1- bi dobil delo ki g-, v I^tri mo-eel naiti. To-*a t”di v Z«™—■-bu *•> ni našel, pa se je vr-il v T*tro.
O^o^ence so branili advokati Venfer, Da'la Zon^a in Cerleni/ra — no u-sdni do’?-no't.i. Advoka' Cerlenizza na je tako »hranil«, da <e ^nlj mo?no udanl po obtožencih kot sam tožilec...
Obsodba ie bila izvršena 17. oktobra 1929 ob 4. uri ziutraj.
Na vse zeodai so odnehati Gortana iz zanora v kazTiiini-5kem avtomobilu. Vprašal ja, kam ga vodi’o, Od"0'’or<ll so mu. da pre v Trst, On se ie nasmehnil:
«Vi vodite mene na morišče, ne pa v Trst«.
Za starim voiaš'nm pokopališčem proti Sakodžani, na tako imenovanem Bersaliu. se je avtomobil ustavi) in r.o-ta-nu ?o ukazali, da izstopi. Tam je bila že v obliki četverokotnika brez ene stranice razvrščena četa fašistične milicl-je. Na sredi je stalo osem strelcev, za nj'mi pa trije karabinjerji, z ene in druse strani pa oficirji milicije. Se enkrat so Oortanu preMtali obsodbo, ki io je poslušal brez besede. Glede zadnje želje so ga vprašali že dan prej v zaporu, toda ko ie dejal, da bi se želel zadni krat posloviti od očeta in matere, mu je bilo rečeno, da je to nemogoče.
Nato je k Gortanu pristopil neki italijanski duhovnik iz Rovinja in ga pozval, naj z njim moli Boga. Gortan je za. prosil, da bi smel izmoliti pet očenašev ln pet zdravomarij, kot je to navada v njegovem domu. Duhovnik je izmolil en očenaš, nato pa mu je deial, da je to dovolj, da bo že on ostale štiri očenaše izmolil zanj.
Nato je Gortan odšel k stolu, na katerega bi ga morali privezati z obrazom proti morju, a s hrbtom proti fašističnim rabljem. Prej kot s0 ga zvezali je zaprosil za kozarec vode. Poveljnik fašistične legije konzul De Tiirris pa se je zaničljivo zasmejal:
«Dali ti bomo sedaj tudi kosilo, ne samo vode!*
Privezali so ga za stol in takoj dali zntdt za streljanje. Ceti, ki ga je streljala je zapovedoval rovinjski načelnik Devescovi, a milicionerji so bili i* Rovinja in i? Pazina. Izstrelili so v Gortana 28 strelov, od katerih ga je 25 zadelo, Takoj je klonil na levo stran. Streljali so ga v hrbet, kjer se je odprla kot pest velika rana, ig katere je brizgala kri.
Na kraju umora so ostali samp grobarji, ki so o tali Gorianovo truplo in ga takoj zakopali tako .da nihče ni vedel kje.
Toda napočil Je dan maščevanja: prva hrvatska partizan, ska istrska brigada je pod zastavo, ki je nosila ime Vladimirja Gortana kot sestavna enota slavne jugoslovanske partizanske vojske osvobodila zemljo, ki )o j« Gortan namočil * svojo nviičenilko krvjo-.
Slava Vladimirju Gortanu!
2 —	18.	oktobra	WM
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes, četrtek 18. oktobra
Luka Ev., Travica Sonce vzide ob 6.24. zatone od 17.16 Dolžina cineva 10.52. Luna vzide ob 18.37, zatone ob lO-Zl-Jutri, petek 15. oktobra Etbin, Stojgoj
Ne mislimo polemizirati z «Unitd», vendar pa ne moremo preko pisanja tega lista, ki eno. stavno potvarja dejstva in piše po svoje. Hoče pač prikazati, da se tudi kominformisli v Trstu zanimajo za probleme Slovencev, da bi pokazali svojo naklonjenost do tukajšnjega slo. venskega dela prebivalcev. V resnici se tržaški kominjormisti brigajo za nacionalno borbo Slovencev šele takrat, ko vidijo, da ne morejo preko, ker bi jih, sicer njihovi pristaši le prijeli in jim dokazali, da že v dejanjih slede Togliattiju in ostalemu vodstvu na poti v odkrito borbo za priključitev našega Tržaškega ozemlja k Italiji.
Nedeljska aUnudn piše. kako
Potrebe našega kmetijstva
in hlinjeno prizadevanje demokristjanov
l<e Kmečka zveza resnično ščiti interese naših kmetov
Vse kaže. da tržaški demo-1 in jih bodo pravilno In primer, kristjani pričakujejo volitve	j.	■—i  ;
kljub temu, da so bile na nji hovo zahtevo odložene. Pričakujejo jih in vodijo o tem računa ter si skušajo že zdaj pridobiti tudi glasove naših kmetov. Kar čez noč so postali zagovorniki. a samo na papirju, naših kmetov. Pred dnevi smo poročali, kako so vložili pri ZVU prošnjo, naj bi bili tudi kmetje zastopani pri Trgovinski zbornici. Zdaj pa so v skrben za kmete dolinske občine. Kakor poroča «11 Giornale del
so predstavniki njihovih orga- JjUned;« tajništvo DC vložilo
nizacij posreaovali pri šolskih \...	,	.	■
oblasteh in pri ZVU za indu-> davke kmetom strijsko šolo v Dolini. Resnici , ?e’ so zar£dl
..	...	.	:	.	letne	skorai	rrolovir
ZVU,
na ljubo moramo poudariti, da je občinski svetnik Ljudske fronte v občinskem svetu v Dolini predložil že 23. decembra 1950 vlogo, v kateri je obrazložil potrebe dolinskega prebivalstva po industrijski šoli. Se isti dan je delegacija slovenskih staršev iz dolinskega okraja vložila podobno vlogo tudi na prosvetni urad ZVU. (Pri tem bi pripomnili, da piše «Unita» o nekem Stoki in Deklevi češ da nimajo ničesar skupnega z ljudstvom, vloga predstavnika Ljudske fronte v občinskem svetu v Dolini ter istočasna prošnja slovenskih staršev pa
Drugi koncert Oiasbene Matice
GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v torek 23. oktobra ob 21. uri v Avditoriju v Trstu
KONCERT
pianista ANTONA TROSTA in
violinista KARLA RUPLA
Na sporedu so skladbe Beethovna, Mendelssohna, Chopina, Brahmsa, Suka, De Falle in Bravničarja.
Vabila so na razpolago v veži tiskarne, Ul. sv. Frančiška 20 (pritličje) od 11. do 13. in od 18. do 19. ure.
Člani dobijo vabila na sedežu Glasbene Matice v Ul. sv. Frančiška 22, L od 10. do 12. ure.
dokazujeta ravno nasprotno!) Tej prošnji slovenskih staršev so sledile še druge na razne šolske urade, dokler se končne Lavriha, dolinski župan le ni odločil, da je aprila 1951 vložil prošnjo za industrijsko šolo v Dolini. Torej skoro 4 mesece po zahtevi občinskega svetovalca Ljudske fronte in prve prošnje slovenskih staršev!
Toliko resnici na ljubo!
naj bi zmanj-dolinske ob-suše izgubili letos skoraj polovico pridelka.
Razveselilo di nas, če bi se gospodje pri «Democrazia Cri stiana« zares zavzeli za našega kmeta in za napredek kmetijstva naše cone. Toda vse to njihovo nenadno zanimanje je zelo kosmato in spada v njihovo propagandistično saro. Od-ttar so na oblasti in imajo v rokah vse vajeti, niso napravili v korist našega kmetijstva niti kolikor je črnega za nohtem. Nasprotno, škodovali so. kjer so le mogli. Tudi obvestilo v o-menjenem časopisu je le na enem stolpcu in med drugimi vestmi o dogodkih in nesrečah v mestu.
Na ta načm prav gotovo si ne bodo pridobili naših kmetov, ki to gospodo dobro poznajo, pa tudi dobro vedo, kdo se zares zanima za koristi naših kmetov. Mimogrede naj omenimo, da je Kmečka zveza že pred časom posredovala pri pristojnih obla. steh za pomoč kmetom, ki so bili prizadeti ne samo zaradi suše. ampak tudi zaradi toče, ki je ponekod napravila let03 veliko škodo.
Gospodom pri DC svetujemo, če res pošteno mislijo, naj krepko podprejo v vseh pogledih upravičene zahteve naših kmetov. da bodo lahko govorili v svojem materinem jeziku na raznih uradih, da bodo zastopani pri Trgovinski zbornici in povsod, kjer sg ukrepa o našem kmetijstvu. Da bodo pri kmetijskem nadzorništvu nameščeni tudi slovenski strokovnja. ki in uradniki, da bodo po slovenskih vaseh slovenska predavanja. da bo naš kmet dobival stvarno podporo za nakup živine, nabavo potrebnih strojev in zboljšanje Svoje zemlje, da bo ustanovljena v Trstu srednja kmetijska šola za vse ozem. lje in nadaljevalne šole po vseh večjih krajih, da bodo zaščiteni domači pridelki pred tujo konkurenco, da bo vsak kmetovalec lahko neposredno predajal svoje pridelke, da bodo obnovljena vsa v vojni porušena gospodarska poslopja, da bo izplačana vojna škoda, da bo o-, mejena in pravilno plačana vsa vojaška škoda, da ne bodo več tako prisilno razlaščali zemljišč
no plačali, da bodo znižani davki in trošarine, da se bo zboljšala živinozdravniška služba, da bomo'dobili potrebno trsni-co in drevesnico, da bodo postavljeni poljski čuvaji, da bodo popravljene poljske poti in postavljena napajališča, kjer jih še ni, d& bodo naši vrtnarji dobivali ceneje vodo za svoje vrtove itd..
Navedli smo nekaj perečih problemov in potreb našega kmetijstva, ki zahtevajo nujno rešitev in podporo vseh, ki jim je pri srcu napredek našega gospodarstva.
Nereden pouk na kaf narski šoli
V ponedeljek je preteklo že osem dni, odkar se je začelo
nje učiteljstva na slovenskih šolah. Ali rti bilo od zaključka lanskega leta dovolj časa, da se pravočasno razporede učne moči? Ali mar primanjkuje učiteljstva?
2e lansko leto je bila močno prizadeta katinarska šola, ko so med šolskim letom premeščali učno osebje. Nikakor ne želimo, da bi se to ponavljalo tudi letos. Preveč ljubimo svoje otroke in našo šolo, da bi mimo še naprej trpeli take razmere. To naj bi upoštevali gospodje nri Višji šolski upravi in končno vendar enkrat uredili našo šolo, da bo delo na njej normalno steklo in da bodo med letem u-čenci tudi lahko predelali vso učno snov.
Prizadeti starši
novo šolsko leto. Na katinarski Samomor Zaradi cnnra osnovni soli na je bil nrvi raz-	ul, »ul SP0*a
v družini
pa je bil prvi razred do včeraj brez učitelja. Zaradi tega je občutno trpel pouk v vseh razredih. Končno je bila imenovana učiteljica, ki ie prevzela prvi razred, teda istočasno je bila učiteljica iz drugega razreda premeščena drugam, ra njeno mesto pa ni bila še imenovana nova učna moč.
Starši katinarskih otrok se upravičeno sprašujejo, kako to, da Višja šolska uprava ne preskrbi pravočasno za namešče-
V prvih jutranjih urah so potegnili iz morja že mrtvo 42-letno Mario Reguzzi por. Bruco ! stanujočo v Ul. C. Marzid 14. | Zena je pred samomorom napisala pismo in ga pustila v torbici, katero pa je skupno s plaščem, rokavicami in uro "pustila na nabrežju v bližini pomola Fratelli Bandiera. V pismu je nesrečna žena napisala, da je napravila samomor zaradi spora v družini.
VABILO
na redni občni zbor Kmečke zveze
Upravni odbor Kmečke zveze v Trstu, sklicuje redni občni zbor zveze v nedeljo dne 21. oktobra 1931 ob 9. uri dopoldne na stadionu »Prvi moj«, Strada di Guar-diella 7.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
2. Poročilo nadzornega od. bera.
3. Diskusija.
4. Razrešnica dosedanjemu odboru.
5. Volitev novega odbora.
Ce ofcčni zbor ne bo sklepčen ob prvem sklicanju, bo sklepčen uro pozneje ob vsakem številu navzočih.
Člani se lahko dajo zastopati po drugih članih, a jim morajo v tem primeru izdati pismeno pooblastilo, vendar ne sme noben pooblaščenec imeti več kot pet pooblastil.
UPRAVNI ODBOR
Vse županovo hvalisanje
ne bo prepričalo Tržačanov o zakonitosti sklicanja občinskega sveta
Tajništvo Kmečke zveze je za.pros ’i~> več lastnikov kino-dvoran v Trstu, d® bi dobilo kakšno dvorano za občni zbor, toda zaman. Zato se je tajništvo obrnilo n® upravo stadiona «PttH nvajs, Ici je titala K. Z. na razpolago dm. rano pri stadionu, kjer bo v nedelje občni zbor.
Zaposleni, brezposelni, cene in življenjski stroški v avgustu
Zopet je minil mest c dni, odkar smo zadnjič poročali o življenjskih stroških tržaškega prebivalstva. Za julij smo takrat zapisali, dia so teoretično stroški po cioigem času padi*. Tudi v avgustu lahko opazimo istj pojav. Na osnovi podatkov komisije za osne pri vevškem predsedstvu lahko ugotovimo, da so življenjski stroški v avgustu padli za 387 lir ali za 1,08 odst. v primerjavi s prejš. njim mesecem.
Padi; so stroški v poglavju prehrana (1,68 odst.), obleka (.0,26 odst.) in razni stroški (0,29 odst.).
Povečali so se pa .strhški za ogievanje in luč 1,01 Odst., ne-izpremenjeua pz je ostala postavka stanovanje.
Seveda, če primerjamo letošnji avgust z lanskim, ugotovimo U vedno velik skok, Kj j so letošnji življenjski slrošto kar za 7,03 wdst. višji odi lanskih. Raz. lični postavke nam kažejo sledeči porast: prehrana 1,74 Odst., obleka 18.25 odst., stanovanje 57.19 odst., ogrevani* in luč 4 08 odst. in razni stroški 17.30 odstotkov.
Po teh podatkih bi stalo življenje družine, sestavljene iz o-
goriskega
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
100 milijonov lir za gradnjo oroin škili postaj v gonški pokrajini
V torek popoldne so na gori-škem gradu nadaljevali z jes.n-sk.m zasedanjem pokraj i.skega sveta. Prisotnih je b*lo 21 svetovalcev. Najprej so se ustavili Pri tretjj točki cineviiega reda o nakupu gonva za uslužbence pokrajine, katerega bodo uslužbenci kupili in odplačevali v mesečnih obrokih. Odbor je predlagal, naj bi kupci svoj dolg poravnali v petih obrokih. Ker pa je s str-ni svetova-valcev bilo precej ug.-vorov, so sprejeli sklep po katerem bodo nameščenci pokrajinske uprave svoj dolg odplačali v šestih ohrokih. Pod č ko b) iste točke dnevnega reda pa so odobrili 1.340.000 lir za p.pravilo precne ceste, ki pelje skozi Marijan.
Pri naslednji točki dnevnega reda so se ponovno vrnili k vprašanju novega gasilskega doma, o katerega nujni zgraditvi so govorili že na prejšnji seji. Kot je znano, mora pokrajina preskrbeti samo zemljišče, gradnjo pa bo krila država z vojno odškodniro v zn sku 42 milijonov lir. Pri tem sj> prebrali pismo gasilcev, v katerim zahtevajo, naj se jim poleg doma zgradi tudi športno igrišče in drugi objekti. Odborniki in svetniki so predlagali več parcel. ki bi utegnile ustreči zahtevam gasilcev. Med primernimi je ena v Ul. Pavla Diakona, druga na Placuti, tretja v Ul. Vittorio Veneto. Kljub temu da morajo zadevo nagl0 rešiti, ker poteče rok za izdelavo načrtov in ostalih pripravljalnih del v decembru, se niso sporazumeli. Zato so pooblastili odbor, naj izbere Po lastni uvidevnosti.
Izpustili pa so razpravo o prorBčunu za leto 1952, ker_ še ne vedo točno v kakšni viš ni se sukajo dohodki. Vsekakor pa se ga bodo lotili na eni izmed prihodnjih sej jesenskega zasedanja
Županstvu v Ronkah so določili desetino takse na dovoljenje za zgraditev dohodov s pokrajinske cerie k lju 'skim hišam ter pod 11 š•» 11 hieiens'’emu pokrajinskemu laboratoriju pogodbo o taksah za zasebnike in norme o ra’delitvi.
Odobrili so znnisnik pnnrevi-la ceste od podvoza pij Kaminu pa do križišča ceste iz Trsta v Videm. Prav tako p so odobrili gradnjo ceste *z Tržiča v Gradež, ki bo stala okoli 230
milijonov. Od te vsote je država že odobrila prvi del d narja v višini 90 milijonov. Načrt b0 napravil pokrajinski tehnični urad.
V nadaljevanju se!e je bil najvo.žnejši tisti del. kjer je bilo govora o podaljšanju najemninske pogodbe za karabinjerske vojašnice. Se preden pa so prišli na samo obravn vanja. je predsednik Culot preventivno povedal, da je držs.va že odobrila preko sto m lijonov lir za gradnjo 12 karabinjerskih vojašnic v pokrajini, med katerimi so tudi vasi Sovodnje, Standrež, Steverjan, Gabrije Jamlje in Doberdob. Razpisali so tudi dražbo. Ker pa se ni nihče ponudil, bodo ceno nekoliko zvišali.
Med drugimi so podaljšali tudi najemniško pogodbo za do-berdobsko »vojašnico«, ki določa 86 tisoč lir na leto.
Ko so nekateri svetovalci v razgovoru izjav li, da bi morala stgvba služiti za otroški vrtec itd. in da bi se morali orožniki izseliti, je predsednik Culot dejal da ni na ookraj!ni še nihče postavil takega predloga. Vprašamo predsednika, zakai je šp nred razgovorom tako naglo dejal, da bodo tudi v Doberdobu zgradili novo vojašnico, če ne orav zato, ker je 'z listov in delegacij samih vaščanov iz Doberdoba izvedel, kakšna j= želia vaščanov in da jo bodo še enkrat ponovili na seji pokrajinskega sveta samj svetovalci.
Slišali samo tudj «glasek» ko-minformistke Rijavčeve, kako *e 3e zavzela za to vprašanje. Dejala je. da bi prebivalci lahko še počakali, <;e bi vedeli, d-bo v šestih mesecih ali v enem letu vprašanje ugodno rečeno Mi pa pravimo, da je vsako odlašanje vprašanig samo v škodo Prebivalstvu in morajo zato oblasti čimo^ej to vprašanje rešiti v korist Dob»rdobčnnov. Ker ni mogla drugpče zaključiti, ie nanadla še dob-rdo^sko občinsko upravo, češ da je malomarna ker tega vn-aš nia š" ni rmri^vTa pokrajinskem’-oredsedn'ku.
sodniji. Na dopoldanski razpra. vi sta bila oproščena obtožbe pijančevanja 52-letni Furlan Franc iz Ul. Cocevia 7 in njegov prijatelj 51-letni Reja Anton iz Ul. Monache 2. Oba so preteklega julija agenti javne varnosti staknili v neki veži v Raštelu, ko sta se vneto prepirala. Ker sta oba agentom priznala, da sta pravkar zapustila gostilno «Alba» v Raštelu in da sta v nesporazumu zaradi kvartanja, so ju policisti kratkomalo aretirali ter obdolžili vinjenosti. Pred sodnikom sta oba odločno zanikala, da bi bila vinjena in na tej podlagi sta bila oba oproščena, in sicer prvi z utemeljitvijo, da ni zakrivil dejanja, drugi pa da ni zakrivil kaznivega dejanja.
Oprostili so nato tudi 58-let-no gostilničarko Gorjanc vd. Ciuffarin Antonijo, ki je bila obtožena, da je prodajala vino s prevelikim odstotkom kisline.
četa. matere ter dveh otrok (6-7 in 10-14 let) v avgustu 35.448 lir. Ta vsota je seveda dejansko mnogo premajhna In nam daje samo neko'. primerjavo s prejšnjimi letj. Tako je po statističnih podatkih rabila ista družina v tromesečju julij-sep. tember 1946 povprečno 18.548 lir. Zelo iasno je viden velik skok življenjskih stroškov v petih letih, saj so narasli za celih 191.11 odst.
Cen* živilskih predmetov so bile v avgustu v glavnem neiz. premenUne. Tako -vsaj pravi statistika. Zal nam pa vedo go.
spodinje mnogo povedati o stgl-nem porastu cen. Res ie sicer, da one zelo težko občutijo in tudi nekako doživijo vsak skok medtem, ko so manj občutljive za padce. Statistična primerjava cen (kjer vzamejo 1938 leto — 1) nam daie sledečo sliko: junij 1951 68,12- julij 68,32 in avgust 68.65.
je bilo zaposlenih 90.599 ceeb in to,- v industriji 38.543. v trgo. vini 13.374, v kreditnih ustanovah in zavarovalnicah 2.262. v kmetijstvu 9.7. v javnih službah 32.118 jn 4.205 je bilo mor. narjev. V javnih službah je vštetih tudi 6.648 pripadnikovci. vilne policije in 6.188 oseb zaposlenih kot civilni uslužbenci okupacijskih sil.
Brezposelnost k v tem mesecu. vsaj statistično precei narasla in znaša 19.022 oseb (v juliju 17.503). Vendar je porast treba deloma pripisati tudi temu, da pregledujejo spiske vsa. kih 40 dni in ravno v avgustu ne..pregledujejo spi"kov.
Žrtev burje
Ta primerjava bi pomenila, da stane vsak predmet, ki je veljal 1938 leta eno liro, sedaj 68;65 lir. Seveda velja to samo za povprečje, medtem ko je razno blago lahko mnogo draž. j* aili pa tudti cenejše.
Nekako k življenjski ravni, spada tudi zaposlenost in brezposelnost.
2e dolgo vrsto let se ni izpre. menila splošna slika zaposlenost; na našem ozemlju. Lahko rečemo, da je povprečno po 88 —90 tisoč zaposlenih in povprečno ckolj 20 tisoč brezposelnih.
Poglejmo, kako se je iznrf. menilo stanie v preteklem mesecu. Število zaposlenih se je dvignilo iz julija na avgust za 174 oseb ali 0.19 odst., kar pred. stavlja malenkost. Vsega skupaj
Med delom pri gradnji novih hiš pri Sv. Alojziju je 40-letnemu zidarju Giovanniju Sciortinu doma iz Gorice priletel na glavo težak tram, ki je bil naslonjen na zid tn ga je burja prevrnila. Delavec se je zgrudil na tla in ker ni govoril ter je bil v težkem omotičnem stanju je bil potreben prevoz v bolnico. Zdravniki so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer leži v resnem stanju.
Zapuščeno truolo novorojenčka
ne-
Okoli 14. ure so našli v kem grmičku v UL Besenghi mrtvo truplo novorojenčka. Truplo, ki je bilo le na pol zavito v kos črnega platna, je Drvi opazil 32-letni Antonio Primi iz Ul. Capuana, ki je takoj obvestil policijo. Trupelce so odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
Pred nekaj dnevi je bila objavljena v lokalnem časopisju vest, da bo že 29. t. m. ponovno zasedal tržaški občinski svet; ker je bila vest zelo kratka in skoraj pretirano suhoparna, so Tržačani pričakovali, da bodo imeli vsaj v prihodnjih dneh priliko izvedeti za mnenje ZVU v zvezi s tem vprašanjem. To pričakovanje je bilp tem bolj upravičeno, če pomislimo, da je'prav ZVU s svojim ukrepom odložila volitve najprej za krajšo dobo, nato pa celo za nedoločen čas.
Toda, kot bi bila vsa stvar sama po sebi umevna in dovolj jasna ter bi bilo zato tudi pojasnjevanje, 0ziroma ukrepanje s tem v zvezi nepotrebno, se ZVU glede tega vprašanja ni izjavlja niti ni izdala še nobenega odloka, ki bi dajal ponovno mandat že odstavljenemu občinskemu svetu. Tudi italijansko časopisje, ki je pred objavo o sklicanju občinske seje, toliko pisalo prav v zvezi s vprašanji, ki zadevajo tržaško občino, je naenkrat utihnilo.
Ta nenadna tišina pa seveda ni samo slučajna, temveč kaže. da nočejo predstavniki večine v občinskem svetu preveč pogrevati to vprašanje, ker dobro vedo, da ne bi naleteli na razumevanje niti tistih Tržačanov, ki so jim pred dvema letoma oddali svoj glas.
Ce hočejo namreč predstavniki italijanskih šovinističnih strank s svojim molkom o tej stvari ustvariti v vrstah svojih čitatelicv mnenje,da gre za povsem zakonito sklicanje obč n-skega sveta, ki mora «reš svati zelo važna_ vprašanja« se z lo motijo; tržaški prebivale; niso pozabili, da so pred dvema letoma volili svoje predstavnike samo za dobo dveh, po preteku katere imaj0 vso pravico izbrati si nove predstavnike, ki bodo lahko vodili borbo za njih pravice in interese. Zup- n Bartoli ter občinski odb rnito 'e sicer zelo trudijo, da b: prikazali svoje delovanje v kar naj-lenši luči, kot de!ovanje v «ko-rist vsega prebivalstva«. Teda vse te lepe besede ne morejo oričarpti vsega onega. kar. ni bilo storjeno v kori t prebivalstva.
Predstavniki italijan kih šovinističnih strank rklicujejo občinsko sejo z izgovorom, da je treba, nujno odobriti proračun za leto 1952; kako to. da se jim sedaj tako zelo mudi odobriti proračun za prihodnje leto, ko io‘pa bili v tem n; gle-du do sedaj zelo «široVorri’d~;», da ne rečemo zelo poč; sol? Tudi druga vprašanja bi žele1! čim prej r'š’tl. prj tem p seveda »pozabljajo« da ro v gvn. jem dveletnpm delovanju iz-gublialj nešteto srj za Došilje-nje in čitanje raznih poli!ičn’h resolucij, ki z interesi tržaške občine ter njenega orebiv^Mva n;'o imeli prev nikake zveze.
Tržaško nr“-blva!‘tvo je imelo v zadnjih dveh letih pnpko soozoati. kdo šč'ti njegove interese, t°r se bori za n’e-*ove oravice; zato je vsako hv=Usa-
nje župana Bartolija in odbornikov- odveč, saj ne more prepričati Tržačanov, da je sklicevanje občinskega sveta zakonito in pravično.
Hladilnice ali ogrevališča?
V soboto bo na Trgu Garibaldi zopet stal obnovljen kamniti vodnjak, ki je bil prvič postavljen na istem mestu leta 1859. Tudi stari vodnjak, ki je pred leti stal rta Velikem Trgu. mislijo obnoviti in postaviti na Trgu Hortis, Verjetno bo tudi to več ali manj hvalevredno delo. Toda siromašni mimoidoči ljudje se sprašujejo: Kaj nam služi javna hladilnica v zimi? Ne bi bilo bolje, da nam raje uredijo javno ogrevališče?
Nočemo m dolgo komentirati zadeve, a naše mnenje je, da imajo siromaki v Trstu prav, ko se pritožujejo zaradi pomanjkanja javnih ogrevališč, ki so pred leti ublažila zimo marsikateremu manj imovitemu Tržačanu in za katera se kljub vsemu še do danes niso našla ali določila potrebna sredstva.
TD
SLOVENSKO MR0D1V0 GLEDALIŠČI
za Tržaška ozemlje	^^
„ri gostova#
V SOBOTO 20. OKTOBRA 1S51 ob 20.
na KONTOVELU
z dramo Miroslava Krleže
„ GOSPODA GLEMBiUEVI
Za mladino neprimerno.
OF
Danes 18. t. m. ob 20.30 bo na stadionu «Prvi maj« sestanek okrajnega odbora OF za II. okraj ter sektorskih tajnikov. Prosimo vse člane, da se sestanka točno udeležijo.	Tajništvo
I. okraj OF obvešča, da bo odhod izletnikov na Artviški hrib v nedeljo 21. t.m. ob 5. uri zjutraj iz začetka UL F. Severo pred stavbo št. 5.
S TI P Z se preselila
Slovensko - brvatska pro-
svetna zrveza se je preselila iz prostorov na Korzu Garibaldi 4 v prostore v Ulici Roma 15, II.
SINDIKALNE VESTI
Včeraj dopoldne so bila na uradu za delo pogajanja med sindikalnimi zastopniki jn vodstvom thvame Gaslini, ki pa tudi to pot niso rodila nikake-gs uspeha. Zato se stavka v tovarni Gaslini nadaljuje.
Vprašanje podjetja IRCO se je, kakor se zdi. premaknilo z mrtve, točke. Zastopnike delavcev in nameščencev je sprejel glavni ravnatelj za civilne zadeve ZVU general Whitelaw. ki jim je obljubil, da bo ZVU stvar V kratkem rešila. Zato je mnogo upanja, da uslužbepci končno dobe zaostale plače in odpravnino. Sirijo se celo glasovi, da bo podjetje morda poslovalo .dalje pod upravo komisarja,. kar bi zagotovilo uslužbencem nadaljnjo zaposlitev.
češ da delavci niso odvisni neposredno od njih.
Pristaniški delavci so končno dosegli, da so se zvišale tarife za nakladanje in razkladanje v pristanišču ter da se je uredilo vprašanje njihovega pokojninskega sklada.
Dve aretaciji v zvezi
SHPZ
, ki j«
m-
Seja Glavnega °čbou,'“J <*•
la določena za dar.es aae ■ iit
tobra, je preložena.na t .stj„
23. oktobra ob i6. UJ* * r0Ste dnevnim redom v n-ovin . ^
rib Prosvetne zveze v
15-11.	' ..
ma
PROSLAVA SESTDESEJ^
AVA SEč>i“T7 nB^' NICE PROSVETNEGA
STVA #TABOR» ^
Prosvetni društvi .eLj9‘H,rilj pri-zovice in «Slovan» i*	gjitfr
redita ob tej priliki dne
bra 1951 izlet v Lokev
Prijave za izlet se^Jn, n*
v večernih urah na obic-J ^ stih v Bazovici in Padričan še danes 18. t.m.
Izlet motociklist0^
tJft
Pripravljalni odbor v Skednju je podaljša*
van.ja za izlet na Bled,®?, ^ go-
vanja za lziei na	.	v	s-
Vpisovanje in informacij.™ v stilni «Pri belem konJk
in
Skednju.
* * * .-klub«
Simpatizerji	jZ|et
Trst priredijo 28. t. #s v Sežano. Vpisovanj^ ZDTV, Ulica do petka 19. t. m
SaveUi * t. m.
Pevski zbor «lva°
Pevski zbor «lvan danes ob 20.30 pevsko 1 c
čajnih prostorih.	,
Naj nihče ne manjka-
Za danes ob 15.30 so Enotni sindikati napovedali v krožku »Tomažič« protestno zborovanje delavcev prot; odločbi sodišča. da mora Zveza ES zapustiti prostore v Ul. Montfort. V t*. namen so tudi pozvali delavce, naj zapustijo ob tej uri svoja delovna mesta, ds se udeleže zborovanja, kar pomeni dejansko stavko. Tej stavki pa se ni pridružila Delavska zbornica.
Sindikalne organizacije so odgovorile na pismo urada za delo glede rešitve vprašanja odpustitve delavcev v pomožnih podjetjih CRDA. Sindikati so odbili predlog, po katerem naj bi se ta- podjetja ravnala po splošnih sporazumih o odpustih, obenem pa naj bi CRDA bili oproščeni, vsake odgovornosti,
s trčenjem vlaka in jeeua Sprememba r.a avfobusir pr
Kakor smo že javili, -je 8. t.m. brzovlak iz Rima k sreči s-mo I oplazil nek «jeep» civilne po-! licije. Kljub temu, da ni bilo j žrtev je policija uvedla strogo | preiskavo, da ugotovi krivce.
Zaradi del, ki
današnjim enem
ir.emba na avtobusni
po-
ta način, da bo vozil ap0Irtt
UL *-rt ufr
lovico vožnie po u.‘- ‘‘"jjo P',, ostala polovica vožnje. P -;j, «• usmerjena po UJ. I'	5«'*
m.	v.	- ,	..,	sv. Andreja ter na *>)*
le dm so aretirali železniškega ■ nja
čuvaja Ano Giadresehi por. Ca. j
policchio iz Devina, ki je kljub Gji zahvali«i«m° # temu. da je vedela, da prihaja > oni™1 “ Zna kakr^jj vlak. dvignila zapore in pusti-; ragin ^astiU spomin la «jeepu» prosto pot; ter Pie-tra Salvara pravtako iz Devina.
Slednji je obtežen, da ni kljub delom pri nasipu postavil nobenega znaka, kakor predvideno y podobnih primerih.
Požar pri Bazovici
V bl-žini Bazovice je včeraj iz doslej neznanih vzrokov nastal požar, ki je kmalu zajel kakih 3.000 kvadratnih metrov nasada mladih smrek. Policija z Bazovice je telefonsko obvestila gasilce, ki so v sodelovanju z ameriškimi vojaškimi gasilci po dveh urah dela požar pogasili. Zemljišče je last dolinske občine, ki trpi približno 450.000 lir š-kode.
12 ISTRSKEGA OKROŽJA
IZPRED SODIŠČA
Vsi ponesrečenci avtobusne nezgode pri Strunjanu izven nevarnost
Izlet na Krminsko goro
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi na jesenski izlet na Krminsko goro. V nedeljo 21. t. m. bo avtobus čakal na izletnike ob 13.30 na Travniku. Prijave sprejema Darko Šuligoj . urar na Travniku. Voznina stane za člane in nečlane 150 lir.
Padec s kamiona
Včeraj se je na delu ponesrečil 54-letni delavec Karel Kras-nič iz Ul. Duca d’Aosta 32, ki je zaposlen pri tvrdki Sila v isti ulici. Pri nakladanju lesa je bil Krasnlč na prikolici natovorjenega kamiona in urejeval naložene deske. Ko je z delom skoraj končal, je neprevidno stopil na rob in se v trenutku znašel na cestnem tlaku. Pri padcu si je zlomil desno stopalo. Pripeljali s0 ga v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v štiridesetih dneh.
KAPELA V PLAMENIH
LASTNICA PRED SODEČEM Obnova cest na Koprskem
yčeraj smo na tem mestu poročali o težki avtobusni nesreči, ki se je pripetila na cesti med Portorožem in Strunjanom, ki ja zahtevala dve smrtni žrtvi. Pisanje nekaterih listov v Trstu, da so štirje ponesrečenci umrli, ni resnično. Vsi ranjenci, ki se zdravijo v bolnici, so izven nevarnosti in na poti okrevanja.
Vesti za trgovce
h sodnih dvoran
Vsi oproščeni
Srečen dan je bil včeraj za obtožence, ki so morali dopoldne pred sodnika na kazenski
Zveza tigovcev za goriško pokrajino opozarja vse trgovce, uvoznike in izvoznike na ministrski odlok z dne 8. decembra 1934. Omenjeni odlok odreja, da morajo vsi uvozniki in izvozniki vpisovati uvozne in izvozne operacije v kronološkem redu y poseben register, uporabo katerega jim mora do. voliti sodišče.
Nenadna smrt njene 16-letne hčere jf„ 59-letno Lucijo Cipolla por. Marcari iz UL Vasari 20 tako pretresla, da je ženica kmalu postala naravnost versko blazna. V eni izmied njenih sob v II. nadstropju stavbe, »i ie uredila pravcato hišno kapelico s podobami svetnikov in lesenim oltarjem. Okrasne zavese. umetn* in sveže cvetlice ter sveče, ki so medlo razsvetljevale ttmno sobo, so dajale izraz pravcatega skrivnostnega templja. Zenica si je celo dala narediti obleko, podobno redovniški. v kat-iri je čepela zatopljena v molitev v svoji kapelici. Nekega dne, bilo je pel enih popoldo; 2. februarja lanskega leta, pa so plan. en j sveč dosegli zavese, ki so se vnele in kmalu j* bila vsa soba v plamenih. Poklicani gasilci so ogtnj sicer pogasili v nekaj minutah, vendar niso mogli preprečiti škode, ki je dosegla višino 200.000 lir. Ker je obstajala nevarnost, da hi neprevidna vernica zažgai-lg s svojim dejanjem celo po-slopje. so jo prijavili sodišču, ki je o njenem primeru razpravljalo. Zenica se nikoli ni odzvala vabilom in so jo morali izročiti direktorju umobolnice prcrf. Costantimidesu, da jo preiskal. Končno je ta poslal sodišču svov mnenje, kjer paavi, da sicer ženica ni nevarna niti sebi niti drugim, vendar
te podvržena «parafreniji». Ker Marcarijeva kljub vabilom ni
prisostvovala razpravi proti sebi so jo sodniki na podlagi zdravniškega pregleda oprostili vsake krivde zaradi popolnega pomanjkanja razsodnosti.
Predsednik — Picciola; javni tožilec — Grubissi; zapisnikar -- Pivk; obramba — cdv. Sblat-tero.
Eno leto pogojno razširjevalki netočnih vesti
Decembra 1945. leta prav v trenutku, ko je 52-letna Agnese Vigini por. Valenta stanujoča pri Sv. M. M. Sp. 273, hodila po cesti pn Zavijali, je iz zasede padlo nekaj strelov in pobilo na tla nekega angleškega vojaka. Ztr>a se je hitro obrnila in zdelo se ji je, da je videla nekega Giuseppeja Bemba, njenega hišnega lastnika, ki je stefcl čez travnik in kateremu se je še kadilo iz samokresa. Kljub takojšnjemu piregledti po okoli, ci, niso krivca nikoli izsledili. Valentova, ki je pTed dnevi da. bila odi gospodarja odlok naj zapusti stanovanje, je začela raz-širjevati vest, da je vojaka u-n.oril Bemtoo. To je potrdila tudi uradno prvič pred poveljnikom policijskih sil pri Sv. Soboti in drugič pred britansko policijsko oblastjo. Berribo je bil na podlagi tega aretiran in se je moral — ker so našli pri njem neto star samokres — zagovarjati pred zavezniškim sodiščem, ki jf moža obsodilo zaradi nedovoljene posesti orožja na 9 mesecev zapora, cd katerih je samo tri odsedel. Užaljen nad Vdevetništomi trditvami Valentove, je Berr.bp končno vložil tožbo in žena s« je morala zagovarjati. Bembo je zahteval zadoščenje, vendar je Valentov« vztrajno zatrjevala svoje in ga dolžila umora vo-aka. Sodišč* je po dolgi debati končno 1* obsodilo, čeprav pogojno, Valentovo na eno leto zapora in to zaradi olajševalne okolnosti v prid obtoženke, ki verjetno ni pri popolnoma zdravi pameti.
V zadnjih treh letih je bila glavna prometna cesta, ki veže Istrsko okrožje s Trstom od bloka na Škofijah pa do Sv. Jerneja pri Portorožu kljub po. manjkanju potrebnega materiala, orodja in strokovnih delavcev popolnoma popravljena in na več krajih Obnovljena. Naravno je, da površina te' ceste še ni popolna, kot bi morala biti, kar se lahko doseže le s stalnim vzdrževanjem. Vsa ta vzdrževalna dlela so bila za časa borb,*, popolnoma opuščena tako. d!a ie: bila cesta ob osvoboditvi v skrajno zapuščenem stanju.
Ta cesta je bila na več krajih potrebna temeljitega popravila in obnov* cestišča. Tako st je nasip ceste na cvinlku nad Strunjanom, kjer se je v torek dogodila prometna ntsreča, usedel, da je bilo trelba cesto dvigniti za do 50 centimetrov, obenem pa j«, bila cesta na novo asfaltirana. Enaka dela so bila izvršena tudi na sektorju Portoroža.
Velike vsote denarja je ljudska oblast potrošila v zadnjih letih tudi za popravilo in vzdrževanje drugih stranskih cest. To dokazuje tudi dejstvo, da danss lahko pride avtobus do vsafce vasj in imajo vse vasi dnevno zvez» s Koprom ali Bujami, lci stai središči okrajev.
* * *
Ne bomo odgovarjali dopismL ku lista »Giornale d’i Triestts. ki v včerajšnji številki pravi, da 90 bile ceste «nekdaj skrbno negovane puščene v žalostnem stanju s strani ljudske oblasti.« Resnico Je da jih je ljudska oblast dobila — v takem žalostnem stanju ob osvoboditvi. Kdo pa, jih je tak* zapustil, pa uGiornalov« dopisnik zelo dobro ve. Tisti, ki bi bili dolžni skrbeti za ceste, so takrat rajši lovili in zasledovali bore« za
svobodo. Moramo poudariti, da je bil bdoep cest;, ki odi nekdanje postaje v Škocjanu pri Kopru pelje v mesto, v takem stanju, da smo ob prvem obisku močno odskakovali. Skoro nič boljše niso bil* druge ceste. Za prvo silo so jih ljudje popravljali s prostovoljnim delom. Pri eni sami taki akciji je sodelovalo samo na Koprskem nad 5000 ljudi.
Radi pa verjamemo dopisni ku, ki pravi, dia so prevozi «quanto mai difettosi f perico, losi«, le s to razliko, da to morda velja zanj osebno. Najbrž nima čiste vesti, pa vidi povsod, koder se vozi, nevarnost.
Piran
Prejšnji teden je priplula v PJran ribiška ladja, na kateri st bodo vadili v ribarjenju naši irladl ribiči iz ribiške šole v Pi. ranu. Ladja je bila zgrajena v ladjedelnici «Martinolič» v Maletn Lošinju. Ime ji je «CIPAL» in je za novoustanovljeno šolo velike vrednosti, saj gojencem ne bo treba več hoditi na lov s piranskimi ribiči temveč bodo lahko s svojo ladjo lovili in se usposabljali za svoj bodoči poklic.
Ladjo so si z zanimanjem, o-gledali vsi gojenci ribiške šole, pa tudi oni iz Pomorskega teh-nikuma so se zelo zanimali zanjo. Sedaj še nima ribiških naprav, ker bodo odpluli ponje prihodnje dni v Jugoslavijo. U-rejtna je zelo lepo in ima tudi primerne prostore za posadko. Ima močan stroj, ki jo žene s 80 konjskimi silami, tako <Ja je r.ajhitrejša ladja v Istrskem o, kiožju. Tudi po velikosti prekaša vsf druge ladje. Ima lep in visok poveljniški most, raz katerega bodo gojenci ob prostem ča®u lahko uživali lepote našega morja.
Ker bo ladjla služila le kot sredstvo za poučevanje, nima tolikih obveznosti za oddajo rib ker je razumljivo, da učenci ne bodo mogli toliko naloviti, kot bi nalovili že izkušeni ribiči.
Lad ja bo služila kot učno sredstvo tudi gojencem Pomor, skega tehnikoma, to bodo z njo napravili več izletov vzdolž i istrske obale.	I
* * •
V soboto zvečer je priplula v Piran nova potniška ladja
nBudva«, ki bo namesto parnika «Vida» opravljala prevez potnikov na isti progi. Novi parnik jf. nekoliko manjši od «Vide» in fco prometu bolj u-strezal kot dosedanji, ki je imel več stroškov za vzdrževanje kot Pa dohodkov. «Vida» bo odplula najprej v Pulj, kjer jo bodo v ladjedelnici prenovili, potem Pa bo izrečena Jadranski linij, ski plovidbj ter bo opravljala prevoze ob dalmatinski obali.
Fr-en
dragega	,
MILKA EUPSJ>
Prosek 18.10.1951
ROJSTVA, SMRTI IN j( 1
Dne 17. oktobra l95,'
Trstu rodilo 9 otrok <* ofoK r jen), umrle so 4 oseoe• y f je bilo 8.
_ CERKVENE
Gastone Giosento in dia Favretto, uradnik ,ucia m Blaschi in gospodinj® ^diijV gris. agent CP Licio^1 gencv -
grafična delavka Lic'a , in &
ul tiro rlnib A lfrtflSO * . I šjOl
ga, podinja
uradnik Alfonso -'r,i . .„ iinja Savina °&e_ h3&riecir am. voj. Jack Euger.e ,^\ e gospodinja carmela VLjmjs* {S* mano CoPauto in	M‘oj-
mano
bislava
Jauto Passero,
šofer ‘'j Val** ,t- i*1
Pusnar in prodajalka	sCo6%,
rini, mizar Giov*nni„,„a
grafična delavka	jiu-
UMRLI SO: 42-letn li, 61-letna Elisa Schl1 g3-ld na Rosa Moliz vd. L06a Maria Krazel.
Koper
V okviru tedna pregleda bo priredil nocoj ob 20.15 uri italijanski kulturni krožek «A. Gramsci« v Kopjju v-, čer godbe.
V prvem dlelu bodo nastopili pionirji osnovnih šol in osem. letk podi vodstvom dirigenta Er cola Parenzana z G Puccinija «L’uccetl1no» in J. Brahmsovo »Nina Nana«.
V drugem delu bo nastopil orkester solistov pod vodstvom dirigenta L Milossija z J. Jonesa »Geisha«, igral bo orke-
. nadhlv- z A. Boitovim «Mef]stofele)>. poj* G. Verzi er, G. Puccini «Bahen>e».’poje Sil va C a st elani, F. P. Tosti; «Ma. la«, romanca, poje Bruna Ur-bani in E. Partosovo «Soo1o« igra orkester.
Praznik narodne zaščite
ADE X
1. NOVEMBRA 1,s1 izlet y
ItcnČB
Postojno
Itihaniherk
Uornbcrg
j 18 t
Vpisovanje do pri «Adria-Expfe te). 29-243.
Narodna zaščita v Istrskem okrožju in v Jugoslavji slavi dne 20. oktobra 10-letnico svoje ustanovitve. Za dostojno proslavo tega dneva bo v soboto zvečer v Ljudskem gledališču v Kopru svečana akademija. V klubu narodne zaščite v Kopru bodo v nedeljo predpoldne odprli razstavo o delu narodne zaščite od njene ustanovitve do danes.
Tudi v bujskem okraju bo narodna zaščita praznovala to obletnico v nedeljo.
ADEX________
 ——
dvodnevni ^ «
4. in 5. nov*
enibrJ
Ajdovščino Vipavo Ljubljano Cerkno Idrijo
TRIDNEVNI
3., 4. in 5. °°ve'
Plllj
Poreč Rovinj Maribor Celje
Vpisovanje
«Adria
NOVE
SLOVENSKE KtMlv
Henri Barbusse; Ivo Sorll:
Milan Vidmar;
3
OGENJ, polplatno •
ZADNJI VAL, polplatno • * ' MED EVROPO IN AMERn< ^
platno.................*	*	j
ANGELIN HIDAR, polPIat,n° PIONIR V NARAVI, brošir
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNA11 IN GORICI
700 1
510
U 00 1
4*0
Ivan Lah:
Pavel Kunaver:
— 3 —
18. oktobra 1951
HgJA VATIRAMfl PO GOVORU MARŠALA TITA V BANKOVlCBVEM j
UGEMERSTTO VATIKANSKEGA
glasila “Osservatore Romano66
bi bil° IRislHi P° •fcbiu ’1 1° i- Jugoslavija Francije L r1Afflerte. Anglije, živ d n *V8lh zapadnih dr.
^tefjsko eh, ,dež.tlah- ki so H. tui .naklonjene FLRJ, Vw	sovražnikov.
& potrebna. ^tikMsko glasilo lio n^. re ^^nanoi) se je č>l prizadet° 3 tistim ^2"** maTšala Tita v ^ršji	v	katerem je
tenkof if ta »žigosal Vati. «koy tu eP naJive-čjih sovraž. feTBtg0SlaWje- Beseda mar. *> 4. Tu s?VTa*’osti Vatika-
^ svetni ’1''6 80 ob^avile agencije, objavili
"* Napadu virvaVni &soPhi ®at>o Vatikanu je dobre
'kpatiio r>- u**va Jugoslavija
med ^no?yi milijonov lju-
^ičanr^-^4 lUd‘ roiliionov
Npof. *3 nudijo moralno
S v ^oronskim naro-vi.w j nJovi. borbi za neod-^ ie Vst;vS0Cial’zeni- Dejstvo, odi^osih do Ju. °*va t ? h Pozic‘jah kot > Mosk«, a objektivno po.
Ju?Oslav- Prav v žasu* 11X5 Ja ^žena naj-"	Pntisfcu z Vzhoda,
^'etu j . S°<&io odmevati v •1W» tnA,e «Osservatore Rc-a! dif? Y*^ in zato po ^®iišče v^r^tirati sovražno ^	ana do Jugoslavi.
•»- eni, k resnico in dej
Je y socialistični Jugoslaviji prepovedano širjenje verstoe strpnosti, fanatizma in šovinizma, ker je vera privatna stvar vsakega posameznika,
toli-ške cerkve V inozemstvu in katerih cilj je, da bi škodili Jugoslaviji. To je praktični odi sev gesla: spodnesti noge Jugo. slaviji kjerkoli je mogoče! Za
stvar vesti vsakega državljana ta namen lahko uporabljajo vsa
va on*i resnico kOsj v‘l na glavo. 10 r®ervatore- R_.
i 0^cbra T? Romano» piše
jNn «NeuV' {?.anek F«! na. ^Itdnie. Pravicene obtožbe# V^.( «S tem, posl Vatikan
od-
"? i«SMiJCatero nos'‘ izključ-tlsWju . anski režim.« Po
I^fcnje^V ^ ne gre za Nviji ; abkana proti Ju-
ž •*» «tariu poien rd
h.'5 50 kzčr? ' temv«;č o tem 'lrienj	v	svetu	vzne.
waviii, wafi ate,izrma v Ju-ni v službi pravo-y*ht£°Xk*i^ Komuni-L*jo ^ -ds se verniki pod.
S 5s■ •»«*>%»k-
>'1 Prini*i- maKa> Tito, je ‘«e druo? Vključno FLRJ. %t0r ,?”■» Zdi se, da «Os-^ja o, ?mano» ali hitro po
VU°-kar * še
iVe « !15j Pisal, ali zavestmi b . 9- septembra 1.1. (Xje asoPis med drugim
in^u«s	J<) 2a nas vedno
L^UtVg' ria blišče Vatikana w ° ^mmizma ne iz.
samim
i4;C,*:it0 v vsej jasno.
> kana do Jue°-t, Tez Posebnih ko-v *e ia<l z tega sam« ga stav.
VWI, kdo je «ne-»s^st “ na koga pada od. )C„N ~ nenormalne odno.
in državo v 01} 'g otia ne samo to,
1 Pisan •SepteTObra ie na* nOVtoLJe- znane«a anveri. fcy 8» Spi,*. a in publicista Sck.^^talnr,'53’ ie razkrin-l;s,Jo Vatit Protijugoslovansko a ana v ameriškem vj^av M r;deni stavek je slu. °£>ravičevanje tega
Vvj ^<muL°Vfnja- <<Ju"°3k>-
kj	- ostajajo za
- vzkli-
{ki^Uje .? ,re Romano« in ^ n«Z ^ Popolnoma lo.
Z\ C?".t,no-da se Vati-
%► aviii ^nnii bori preti
ir ^i v pfnV™0 1)0 svo-’‘ n,>Sh	’ temveč tudi
^ la r^jturah v ostalem ^ ^narodni areni.
Ko'? nena*>ma «Osser. 1« .Pejv	jezuitsko umi-
tr<j j , roke kot Ponči j PL % ^ rilICfraeTr‘° in lažnivo: »k^Scsli, Vatikan sovra-'ik!1. 5Po(fcV,J)•. ni res’ da Va-s*.!fe n& op;uje napore Juga. i'!,#	medharodnem ped-
lV-VS,ian>!'lr'0- ^a Vatikan l*lavij; ,#Tla vsak človek v Ta ^vpbodo veroizpo.
fc* ^WV1a' ne le da jo v ■ temveč Sc izva-^ l^Vlv; ^aksi. Nikormir v Otral Veraka svoboča, da Ijp j,	obrede,	obi-
^V^Žih Ve,.in izpolnjfva-•V^i dbK,-678^ funkcij. Du.
Xrv°^	V	JUgoslavii:
^ •»..	tpf	ca	er\
\ or»aers^a svoboda, da 'k.Hjo	razvijajo
^ sv^i	aktivnost, iz-
j * ° tem so se S?*.!*«*?« Pisali mnogi in ^iki raznih or.
Ni '> raznih^liti6ni funkcio-fcU^-drŽav' ko so ob,.
t v delp h^jgijski par. S Jugo-,	ki	je	bi'
V,	sep^tembra)
^Lt?Mnlrii katoliških ^5,^‘h da,Pr- v nekaterih Kl«V,liki^ gacijah) tudi
S vk^VM so1?"™1'. v’tTSidh
Ncu4 V JugotlaeSini v tem’
^j^^di31 r'opolna
Sil-tik«nu ?eWo doka,o.
<^h tehVd Cl,'3bro. ve tudi Slf^v v^«>) in jav-
Kfl'i ^ Ju^iavljo >iSi^*Wa*	’	7akai	so-
6 *ȣ? FLRJ?	Va-
Jugosia.
O^V^ujejJ “ ,vel,:lzP'-vl.^ed kaJ svo' ^nu	.	i so	vsi
ni	prav,	ker
Jugoslavije. Vatikanu ni prav, ker se državna oblast v FLRJ ni stavila v službo Vatikana, da bi izvajala pritisk na svobodo vesti posameznikov in končno, ker ni diržavna oblast pustila pri miru cerkvenih ve. leposestev saroo zato, ker so cerkvena, temveč jih je, prav tako kot druga vrnila pravdni lastnikom- ljudstvu, kmetom.
Tu je treba iskati izvor vatikanskega sovraštva do Jugoslavije’. Todg, še so razlogi, Jd so vezani na današnje razdobje socialističnega razvoja v Jugo. slaviji sami. Gre tu za tradicio. nalno roržnjo Vatikana do jugoslovanskih narodov, mržnjo, ki ni usmerjena samo proti no. vi socialistični Jugoslaviji. Ze prve avtentične vesti o Južnih Slovanih iz 13. stoletja govore o papeškem neprijateljstvu. Va. tikan je vedno podpiral sovrai. nifce jugoslovanskih narodov, italijanske in avstrijske izkori. ščevalce in končno celo usta-ške zločince. Rimski pontifikat od 18. julija 1941 j’e pokazal, kakšen <tprijatelj» jug*oslovan-skih narodov je, ko je. sprejel v avdienco največjega krvnika jugoslovanskih narodov in ene. ga izmed naivečjih zločincev na svetu, kvizlinga Paveliča ter mu dal svoj «sveti blagoslov«, prav tako tudi zločincema Ar-tukoviču in Budaku.
Skoro neverjetno je, toda resnično, da se protijugoslovan. ska aktivnost Vatikana čuti ce. lo v predvolilni kampanji za bodoče volitve v Veliki Britaniji. Katoliški škof Heenan iz Leedsa se je vmešal v predvolilno kampanjo, da bj pozval svo.ie vernike, naj ne glasujejo za laburiste. Po njegovem je v laburistični stranki leva frakcija, ki je po vsem drugem razen po imenu, komunistična in v kateri Sc nahajajo politiki, ki nimajo spoštovanja do svoje, ga lastnega naroda niti ljubezni do svoje rodne zemlje, ki kritizirajo Stalinov režim, a izjavljajo, da niso «prosovjeti», istočasno pa hvalijo Jugoslavijo in maršala Tita. «kjer svoboda in krščanstvo smrtno krvavi«. Na osnovi tega poziva škof Heenan Angleže, naj ne glasujejo za laburiste, kajti glasovati zanje bi pomenilo isto kot glasovati za komuniste. Torej — proti bogu.
Ni vse to slučajno. Tudi to je odsev vatikanskih navodil, ki jih dobivajo funkcionarji kat
sredstva, celo osebna napadanja na tiste ljtudi na Zapaau, ki se pozitivno izjavljajo o Jugoslaviji in na volivca, ki bi za nje glasovali!
Ni nam treba iskati primerov sovražnosti Vatikana do Jugoslavije daleč po svetu. Ta. ki primeri so tudi v sami Jugoslaviji. Vsak sovraini izpad predstavnikov Mera v FLRJ proti ljudski oblasti, proti pri-aobitvami revolucije, vsak poskus širjenja šovinizma in podtalnega rovarjenja lahko pripišemo Vatikanu. Vso to so-vražno politiko inspirira, orga. nizira ter z vsemi sredstvi izvaja Vatikan, Najboljši doka* za to je dejstvo, da preganjajo
vse liste poštene pripadnike katoliškega duhovništva v Jugoslaviji, ki se nočejo slepo pod-vreči odredbam Vatikana in ki so lojalni do oblasti Jugoslavije, ker menijo, da se, ne morejo odreči svojemu narodu in obvezam, ki jih do ljudstva imajo. Ne le posamezni duhovniki, temveč tudi visoki fumkcio narji katoliška cerkve y Jugoslaviji so podvrženi, zaradi svo. jega stališča db domovine, pre. gaajanju Vatikana. Na njihovo mesto postavljajo odkrite ljudske sovražnike, eksponirane ustaše iz časa okupacij«; take celo, ki so komaj prišli iz zapora.
Zaradi tega zveni pisanje aOsservaitore) Romano« o tem, češ da Vatikan ni sovražnik Jugoslavije, prav pošastno. Z lažmi se tth dejstev ne more ovreči!
Iz «Norodnega lista*
Včeraj j« bila slavnostna otvoritev nov« kinodvorane v UL Bosco na vogalu Trga Garibaldi, Jrt Je dobila ime «Au-roran. Nova dvorana je že četrta te vrste, ki so jih v zadnjem letu odprli v Trstu, ter po zunanjri kakor tudi notranji opremi nič ne zaostaja za ostalimi dvoranami. V novem kinu Je 740 udobnih sedežev, vendar Je vstopnina za vse prostore enaka.
GOSPODIRSTVO
{^TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET~*>~FINA NCE |
TUDI «A8IA« r~r:/
bo registrirana ¥ Genovi
STANJE ITALIJANSKEGA LADJEVJA na dan I. julija 1951 po uradnih podatkih ministrstva za trgovsko mornarico
Ladje na strojni pegon, Id očtfivajo več koi sto ton	število	ton
V službi	963	2.853.935
ladje v gradnji	16	48.614
ladjie posojene španski državi	2	9.881
ladje izpod sto ton	239	11.090
skupaj ladje na strojni pogon	1.230	2.923.520
jadrnice vseh tipov	#	3.146	113.440
4.366	3.036.960
vsega skupaj
V kiraittoem bodo splovili v Trstu novo veliko potniskobla-govno ladjo «Asio». Ta ladja je, kot smo že poročali, namenjena za tržaški Lloyd in grajena, kot so ibile že zgrajene vs.s do sedaj splovljen® ladje, iz treh finančnih virov. Eno tretjino je prispeval Tržaški Lloyd, druga je iz fonda ERP za Trst in tretja, ki spada po svojem bistvu v tržaški proračun, to je pravi prispevek
KAJ MISLI SLOVENSKI NOVINAR JOŽE SMOIE O SMRTI PISATELJA ADAMIČA
UM MUZIIJEJL H a IDHti IIMI
Čeprav trdi uradna izjava, da je Adamič napravil samomor, detektivi o tem niso prepričani. Seveda so nekatere stvari, ki dajo misliti, da je pisatelj reg napravil samomor. Kot prvi argument navaja policija dej-stvo, da ni zgorela Adamičeva hiša, medtem ko je bila garaža popolnoma uničena od ognja (garaža je 15 metrov od hiše). Adamičeva hiša je sicer bila polita z bencinom in zažgana, toda ker je grajena iz kamna in ker so bila okna zaprta, se ogenj ni mogel takoj razširiti na notranje prostore. Gasilci so še pravočasno pogasili ogenj in našli v spalnici Adamičevo truplo. V sobi je bila strašna vročina, tudi polna dima je bila. vendar ogenj še ni prodrl vanjo.
Policija postavlja vprašanje: če gre za umor, zakaj se niso morilci pobrigali, da bi zažgali hišo in z njo vred Adamičevo truplo? Ali, zakaj niso vrgli trupla v ogenj, da bi tako zabrisali vsako sled za seboj? Do sedaj so v večini primerov mo. rilci najprej poskrbeli, da je truplo :zginiIo v plamenih požara. Tu pa imamo primer, da je zgorela garaža, hiša pa ne. Policija sicer dodaja, da je hiša bila že v plamenih in če bi gasilci prišli le nekaj minut kasneje, ne bi mogli požara udušiti, kaj šele rešiti Adamičevega trupla.
Zaključki Smo etovega raz*skovan|a o dogodku v Mlifordu -Avtomobil z morilci Je bli več kot dve url v b ižinl Adamičeve hiše
NA CEM TEMELJI POLICIJ* kod dve luknji na Adamičevih
I '
Pisatelj Louis Adamič
SKA TEZA O SAMOMORU
V začetku je policija poleg drugega jemala kot indikcijo o samomoru tudi to, da je bil Ada mič pozno V noč (med eno in tretjo uro) še buden. Zakaj ni bil v postelji? Toda pozneje so ugotovili, da j*, bilo v Adamičevi navadi delati pozno v noč, pa zato ni nič čudnega, če je bil Adamič tudi usodno noč buden.
Toda zakaj ni Adamič poklical policijo! Saj je imel vendar telefon in v času ko so prišli morilci bi lahko alarmiral policijo. Kaj to dejstvo ne potrjuje teze, da je Adamič napravil samomor? Toda nadaljnja preiskava je pokazala, da tudi to dejstvo ni dokaz. Za Adamiča se je vedelo, da običajno dela ponoči in da gre od časa do časa iz hiše na 6veži zrak. Morilci so ga torej lahko napadli izven hiše pa je jasno, da ni mogel poklicati po. licije na pomoč.
Policija je ugotovila, da je Adamič izdihnil na svoji postelji. Položaj blazine in razli ta kri po njej — to dokazujeta. Prav tako je ugotovljeno, da je Adamiča ubil naiboj iz njegove puške. Ne moremo si predstavljati — tako pravi policija — da bi pri tem zapustili nikakršnih sledov. Policija je iskala take znake na pisateljevem truplu, ki bi o tem lahko pričali. Nič niso našli. Prav tako je ugotovljeno, da ni bil uporabljen niti strup, niti kakšno drugo sredstvo. Vse to bi dalo misliti, da je Adamič napravil samomor.
DVE POŠKODBI NA SENCIH, ENA OD STRELA . A DRUGA?
Toda obstaja dejstvo, ki vse te domneve demantira. Na Ada-mičevih desnih sencih so ugotovili dve poškodbi. Ena rana je od izstrelka. V policijskem laboratoriju so točno določili pot, ki jo je napravil izstrelek: ustavil se je v sredini možganov. Druga luknja na desnih sencih je plitva. Absurdno je misliti, da bi izstrelek, ki je ubil Adamiča, lahko napravil še drugo luknjo. Poleg tega je ta luknja čudne oblike ter prav nič ni podobna rani, ki jo zapusti izstrelek od puške. Podobna je veliko bolj vdrtini, ki je nastala vsled udarca s težkim predmetom po sencih.
Policija si še danes ne zna odgovoriti na vprašanje:	od
desnih sencih?
Adamič prav gotovo ni mogel napraviti dve luknji na svojih sencih ali — kar je isto se dvakrat ubiti! On se prav gotovo po naši logiki — ni mogel z nekim težkim predmetom najprej močno udariti po sencih, se onesvestiti, pa šele potem prijeti za puško in z njo napraviti samomor.
KDO JE IZBRISAL PRSTNE ODTISE?
Je še več drugih stvari, če sprejmemo teorijo o samomoru, ki se lahko pojasnijo samo tako, da je Adamič po svoji smrti izvršil še celo vrsto kompliciranih operacij. Na primer, na Adamičevi puški niso našli prstnih odtisov. Adamič torej ni mogel, ker se je že usmrtil, izbrisati s puške svojih prstnih odtisov.
Stvar s prstnimi odtisi je sploh zelo karakteristična in indikativna. Odtisov ni bilo ni. ti na puški, niti na bencinskih posodah, niti na sekiri* s katero so bile te posode odprte.
Kdo je torej tako pazljivo pazil, da niso ne na puški, ne na bencinskih posodah, niti na sekiri ostali prstni odtioi?
Ali so kakšni dokazi, ki bi trdili, da so v tej tnoči prišle k Adamiču neke osebe in potem zopet odšle? Taki dokazi obstajajo.
KAJ SE JE DOGAJALO MED ENO IN TRETJO URO PONOČI
Neki sumljiv avtomobil se je ob 1. uri ponoči spuščal po cesti proti Adamičevi hiši, a deset minut po tretji uri je nekajkrat zalajal pes na farmi Lipinkota, ki je ob cesti, ki vo. di od Adamičeve hiše navzdol proti glavni cesti. Ob pol štirih so gasilci opazili ogehj.
Dve uri in deset minut je dovolj časa, da se ubije Adamiča, polije njegovo garažo in hišo z bencinom ter se vse skupaj zažge. Dve uri in deset minut je dovolj časa. da se Adamiča ulovi v trenutku, ko je stopil iz hiše, da se naužije svežega zraku. Dve uri in deset minut je dovolj časa, da se človeka udari po sencih in se ga onesveščenega prenese v spalno sobo, kjer se ga položi v posteljo, ubije in položi pu-
ši, ker je ta daleč od Liplnko-tove farme, razen tega je pa pes samo nekajKrat zalajal. To pomeni, da je nekdo šel po cesti.
To so dejstva.
GRE ZA UMOR
Prepričan sem, da go Adami-jo cesto, ki je povezama z glav. I ča ubili. V avtomobilu, ki ga
di cesta skozi gozd. Adamičeva hiša je na sredi hribčka, medtem ko je sosedova hiša n3 vznožju. Drugi sosed, hiša farmarja Bekerja je na vrhu hriba. Pot se spušča strmo od Be-kerjeve farme navzdol do Adamičeve in naprej do Lipinko-tove, potem vodi na malo več-
Pogled na del Adamičeve farme v Milfordu. Spredaj so gospodarska poslopja, zadaj stanovanjska hiša
no cesto. Be-kerjava, Adamičeva in Lipinkotova hiša so na mali podeželski cesti, po kateri se zaradi strmega vzpona zelo trž. ko vozi navzgor. Ce vozi avtomobil od Lipinkotove ali od Adamičeve farme proti Beker-jevi, tedaj mora šofer voziti skoraj ves čas v prvi ali drugi brzini.
Treiba je pripomniti, da je predel tako osamljen, da po tej podeželski cesti ponoči sploh ni avtomobilov. Zato običajno farmarji vstanejo, kadar pes zalaja in pogledajo, kaj se dogaja.
Gospa Beker je izjavila, da je njen pes lajal ob eni ponoči in da je vstala ter skozi okno videla avtomobil na cesti. Iz varnostnih razlogov je prižgala luč v sobi in pred hišo, toda v tem trenutku je avtomobil ugasnili svoje luči, ven-dar je gospa Beker jasno slišala, kako se je voz brez luči spuščal navzdol proti Adamiče, vi farmi.
V tem času gospa Beker ni dogodku posvetila prevelike pozornosti. Vrnila se je v posteljo. Njen pes ni več lajal.
Gospa Lipinkot je izjavila, da je njen pes lajal 10 minut po tretji uri. Potem se je vse
ško tako, da se zdi, kakor da pomirilo. Farmarjeva žena trdi, gre za samomor.	da je njen pes lajal zato. ker
Adamičeva hiša je popolno- je nekaj opazil na cesti, ki vo-ma osamljena. Do najbližjega di od Adamičeve hiše. Izklju-soseda, do farmarja Lipinkota | čuje možnost, da je pes lajal je pol kilometra, poleg tega vo- zaradi ognja na Adamičevi hi-
je opazila gospa Beker so bili morilci, ki so odhajali na svoj krvniški posel. V dveh urah in nekaj minutah je bil umor izvršen. Ker se podeželska pot strmo vzpenja, se morilci niso vrnili po isti poti. Zato so se na nasprotni strani spustili proti glavni cesti. Deset minut po tretji uri ko je nekajkrat zalajal Lipinkotov pes, so se morilci vračali, zavili s podeželske ceste na ono večjo in se potem izgubili na avtostradl
Do sem pismo slovenskega r.ovinatrja v Ameriki, Jožeta Smoleta. Da so njegovi zaključki pravilni, dokazuje tudi dogodek, ki bi ga lahko imenovali prvo pripravo za žaloigro, ki se je odigrala v Milfordu. Poleti se je Adamič nekega večera sprehajal p0 Kalifornijski obali, K njemu sta pristopila dva neznanca in ga vprašala, če je on Adamič. Na pritrdilni odgovor sfta ga vjnušala, če piše knjigo o Titu in ali piše dobro ali slabo o njem. Ko je Adamič odgovoril, da piše samo resnico, sta neznanca planila nanj in ga c-o nezavesti pobila na tla. Od takrat je Ada-mič čutil, da je njegovo življenje v nevarnosti.• Prav je imel. Kdo so morilci, pa ni težko uganiti.
1 italijanske vlade1, ki ga je obvezana dajati po mirovni pogodbi za kritje deficita tržaškega proračuna.
V Trstu grade precejšnjo količino novega ladjevja za Itali jo. O tem nam. pričajo statistični podatki italijanskega la-dijskega registra za drugo trimesečje 1.951. leta. Od celotnega števila 43.857 začetih tcxn ladijskega prostora so v Trstu pričeli graditi 30.000 ton. Od celotnega števila 315.994 ton v gradnji pa grade v Trstu 146.295. Kot vidimo, gradi Italija večino svojega novega ladjevja, prav v tržaških ladjedelnicah. To bj sj težko razlagali, če- ne bi pomislili na onih 14 milijard lir ali 94 odst. celot, nega fonda lir ERP za Trst, ki so bile že uporabljene v ta na. natn. Praktične stane italijansko pomorsko družbo vsaka ladja do sedaj zgrajena. ali v gradnji v Trstu celo tretjino ceneje, kot bi jo stala ista ladja v Genovi in La Spt zii.
Iz zgoraj abjarvljerri.fr statističnih podatkov je razvidno, da se italijanska trgovska mornarica zelo intenzivno krepi in da je dosegla že precejšnjo višino, ki ne zaostaja dosti za predvojnimi stanjem.
V Trstu je žal položaj druga, čen. Se pred drugo svetovno vojno je imel Trst vpisanega pri tukajšnjem luškem poveljstvu 529.812 ton brodovja ali 143 ladij. To kljub temu, da je izgubil precejšnjo število ladij odpeljanih v Italijo in da je 1913. leta imel registriranih 680.000 ton. Pri tem ni upoštevano, da je avstrijdea statistika toekžila samo ladje na motom; pogon in ni upoštevala čolnov, jadrnic in podobnega drobnega ladjevja.
Sedaj je vpisano v tržaškem pomorskem registru okoli 142 tisoč ton, kar predstavlja za Trst izredno nizko število. Ce prj tem upoštevamo, da trža-Ske ladjedelnice grade precejšnjo število ladij za italijanska pristanišča, nam postane’ absurdnost položaja še bolj očitna.
Cez nekaj tednov bodo splovili novo ladjo «Asio». Zadnjič, ko so splovili (cViktorio#, njenp sestro, je Trst obiskal italijanski minister trgovske mornarice on. Cappa. Tokrat bo
Ladja »Victartas, ki »o Jo nedavno splovili, je sestra oAsie*.
prišel pa njegov podtajnilB Tamburini.
Tako Cappa kakor tudi Tani. burinj ne bo prinesel Trstu nič, temveč mu bo odpeljal še eno ladjo, ki po vsej pravici pripada našemu mestu.
IZDELKI BRITANSKIH LADJEDELNIC ZA TUJINO
V tem mesecu bodo splovil« britanske ladjedelnic*, vež ladij, ki so jih izdelale za tuj« plovbne in trgovske družbe Tako bodo na primer na reki Clydle splovili prvo izmed šestih petrolejskih ladij, ki jih izdelujejo Laidjedielnice Vickera. Armstrongs za grško tvrdko S. Niarchos. Druigo petrolejsko ladjo, prav tako za neko tvrdko pod grškim nadzorstvom^ bodo splovili ta mesec iz ladjedelnic na reki Wear. Istotam bodo dogotovili Ul splovili ta mesec neko tovorno ladjo za Nizozemsko in trup petrole jske ladje «Rondefjell», ki bo imela 23.000 ton in je namenjena za neko norveško podjetje. Norveška tvrdka Thor Thoresen pai j*, naročila pri ladjedelnici «Shipbuilding and Engineering Company Ltd.« v Govami petrolejsko ladjo 16.000 ton.
«Sfcotska, zveza za morsko biologijo« pripravlja zdaj V zvezi s «Skotsko komisijo za raz voj ribištva* in neko radijsko tvidko posebno snemalno kamero za podvodno televizijo, ki bo imsla velik pomen "e samo za znanost, marveč tudi za ribolov. Prve poskuse s podmor, sko televizijo so napravili pred dvema letoma in so se obnesli. Izkušnje bodo izkoristili pri iz. delavi nove kamsre, ki bo izboljšana televizijska kamera tL ste vrste, kakor jo uporabljajo pri televizijskih oddajah BBC ob slabih vremenskih prilikah in pri slafcli osvetljavi. Dokončana bo do spomladi, 'nakar jo bodo namestili na raziskovalni ladiji «Calan-us». Najvtčjo težavo, ki jo bo treba premagati, predstavlja temina v morskih globinah. S pomočjo podmorske televizije bodo lahko znanstve. niki preučevali podmorsko življenje. v praktičnem smislu pa tudi delovanje raznih vrst ribiških priprav v globinah in vpliv kemičnih in fizikalnih sprememb morske vode na ribe.
FLORIDA - DEŽELA ORHIDEJ
Florida je med vsemi južnimi ameriškimi državami zaradi svoje toplote in vlage najbolj privlačna za gojenje orhidej v trgovskem obsegu. Gojenje orhidej je 1u mnogo lažje kot v severnih državah, kjer je pozimi treba skrbeti za umetno toploto. Poleg tega pa je prav lahko iz Floride pošiljati orhideje na obširna tržišča ameriških mest na severu in srednjem Zahodu.
Prvi ‘je začel gojiti orhideje v Floridi v večjem obsegu J. Small. Njegovi nasadi so značilni za porast industrije orhi-
Petar Petrovič Njegoš in Trst
Jutri proslavljamo stoletnico smrti Petra Petroviča Njegoša velikega črnogorskega pesnika in državnika. Prav je, da tudi Slovenci izluščimo one stične točke duhovne in materialne narave, s katerimi se je Njegoševo življenje ali delo povezalo z našo preteklostjo. Eno takih vprašanj je Njegošev odnos do Trsta, velike severnojadranske luke. Ta odnos zadeva enako Njegoša-državntka in Njego-ša-pesnika. — Črnogorski vla. dar je namreč izredno globoko dojel pomen Trsta, začutil dinamiko njegovega razvoja in njegove vzroke. S takimi občutki je črnogorski ustvarjalec napisal na Trst pač najlepšo pesem prve po-lovice 19. stoletja, ki jo je navdihnil ritem tržaškega mesta.
Povezanost z morjem je imel Njegoš za nujnost črnogorskega ljudstva. Prizadeval si je, da bi utrdil zveze z velikimi silami kot oporo proti turški državi. Velika pokroviteljica črnogorske svobode je bila Rusija, mladi vladika pa se je trudil, da je ostal v dobrih odnosih tudi z AvsVijo, katere meja se je ob morju stikala s črnogorsko. Polilična potovanja so ga v<v dila proti Trstu.
Njegoš je prvič obiskal Trst v juniju 1833, ko je skozi Avstrijo potoval v Rusijo. V Trstu je bila močna kolo-
OB SIOLEINICI SMRU VELIKEGA ČRNOGORSKEGA DRŽAVNIKA IN PESNIKA
nija srbskih, dalmatinskih in grških trgovcev, s katerimi je imel stike že Dositej Obra-dovič, in ki so vidno kazali zanimanje za kulturni razvoj balkanskih dežel. Njegoš je našel tu občudovalce in prijatelje; obiskal je slovanske cerkvene in prosvetne ustanove. Na povratku se je v oktobru istega leta ustavil v Trstu kar za mesec dni. Ko se je poslavljal, ga je v luki pospremilo okoli cVe sto oseb iz vrst tržaškega meščanstva in intelektualcev, kar je vzbudilo posebno pažnjo avstrijske policije. V Trstu so živeli tedaj nekateri vidni predstavniki srbskega kulturnega življenja, med njimi zdravnik Dimitrij Frušič, nekdanji u-rednik srbskega časopisa na Dunaju, in učitelj Dimitrije Vladisavljevič, ki se je zanimal za književnost. S prve poti v tujino se je vrnil Njegoš s sklepom, da bo vpeljal med svojim gorskim ljudstvom najpotrebnejše prosvetne ustanove, zlasti prve šole, stari sen svojih predhodnikov, in tiskarno, kar je res kmalu tudi izvedel. Drugič je Njegoš potoval skozi Trst kasno v jeseni 1836. leta, ko se je vnovič nameril v Rusijo, da poravna napetosti, ki so
nastale zaradi spletkarjenja proti načinu njegovega vladanja v Cmi gori. Tudi tedaj se je na povratku ustavil v mestu. Iz Trsta je odšel za njim na Cetinje Francoz, ki ga je vladika tam našel in najel za svojega učitelja francoskega jezika.
Tudi tretje Njegošievo potovanje skozi Trst je imelo politično ozadje, bilo je v zvezi z ureditvijo črnogorske meje. Cima gora je proti Turčiji mejila na hercegovski, bosanski in skadrski pašaluk. Na skadrski meji so bili nemiri, v katerem so Turki iz-
trgali Crni gori dva mala otoka v Skadrskem jezeru, ki sta ščitila črnogorski del jezera z njegovim odličnim loviščem rib. Njegoš je poizkusil, da bi s pomočjo pritiska Rusije in Avstrije na Turčijo vnovič pridobil navedena otoka. Tretji obisk v Trstu med 20. in 23. januarjem 1844 je važen mejnik v Njegoševem literarnem delu. Politična dejavnost je v predhodnih sedmih letih potisnila ob stran književno: v tem času je nastalo malo njegovih pesmi. Veliki črnogorski epik je doživel Trst v tem januar-
Pojled na vas Njeguši pod Lo včenom, kjer se Je rodil Petar Petrovič Njegoš
skem času tako intenzivno, da so se vnovič, in to izredno močno, odprli izviri njegovega ustvarjanja. Ko je zapuščal Trst, je izročil svojim tržaškim prijateljem rokopis pesmi na njihovo mesto, ki so ga nato v italijanskem prevodu objavili v lokalnem tržaškem listu, a Njegoš sam kot samostojen tisk v originalnem jeziku na Dunaju v tiskarni armenskega samostana, ki je razpolagala s cirilskimi črkami.
Naslov Njegoševe pesmi Trstu je «Tri dni v Trstu v januarju 1844». Pesem ima 84 stihov, deloma v šestnajster-cu in deloma v desetercu, sorodnih priljubljenim pripovednim oblikam črnogorskih ljudskih pesmi. Cetinjski samotar, ki je bil po značaju polna, široka narava z izredno kulturno žejo, pa se je moral v črnogorski odrezanosti od sveta odpovedovati mnogočemu, je v obmorskem mestu doživel pravo nasprotje življenja, kot je bilo usojeno njemu samemu. Pesem Trstu spada tako med one važne izpovedi, ki nam odpirajo vpogled v Njegoševo duševnost in odkrivajo nasprotje med njegovim življenjem, določenim z družabnim polo-
žajem cerkvenega in političnega poglavarja ter težnjami njegovega uma in čustev, človeškega bitja. Nazorno pa nam predočuje obenem tudi vlogo Trsta v gospodarski organizaciji Srednje Evrope, način njegovega življenja ter polnost njegovega utripanja. Zanimiva je končno politična stran pesmi, ker kaže, kakšen je bil postopek najvišjih nosilcev avstrijske ob-lasti v Trstu do črnogorskega predstavnika.
Njegoša je v zgodnjem jutru prebudila sirena ladje «Stiirmer», ki je s signali zaplula v luko. Vstal je in stopil na balkon. Morje spl mit no in diha veličastvo narave. Na krovu nagli, nemirni koraki mornarjev, ki so veseli, da so pristali ob kopnini. Zora propušča prve žarke svetlobe. Slika je s svojo tišino, prelivanjem barv. pritajenimi zvoki kovinskih glasov, prvimi zvonovi in spečim mestom prevzela pesnika. Tedaj je vstalo delovno jutro v luki;
Ah kartine nesravnjene! vidi Trijest cvetajuči, Trijest gordi i bogati na div-nome brijegu morskom! podanj ladže akupljene, dže u dugom stoje redu.
Petar II. Petrovič Njegoš po sili.
In dunajskega slikarja J. Bossa
barjaci se razni na njih po duvanju vjetra smiju; svud je narod iskipio, na bro-dove i na suho, svak prodaje, svak kupuje, svak mijenja, svak trguje.
Njegoša je od vsega najbolj prevzel delovni ritem Trsta, zlasti duha, ki je gnal ljudi, da je bila obala videti naenkrat kot mravljišče; ladje so neprestano prihajale in odhajale.
(Nadaljevanje sledi)
dej v Floridi. Small je začel pred r.ekaj leti z malim rastlinjakom pri svoji hiši v Sant Petersburgu. Danes ima rastlinjak s površino 930 m, v katerem raste 100.000 orhidej, od katerih je 5000 zorečih, cvetočih rastlin. Zdaj gradi 2 nadaljnja rastlinjaka v bližini mesta, s čemer bo svoj obrat povečal desetkrat. Small pričakuje, da bo leta 1952 prodal 50.000 orhidej.
Orhideje je treba negovati 5 do 7 let. preden dobi svoj prvi cvet. Semenski čebulček orhideje, kj ga umetno vzgojijo, dozori v enem letu do velikosti limone. Čebulček ima milijon drobnih semen.
Semena pregledajo pod mikroskopom, da določijo njihovo plodnost. Nato jih pomočijo v posebno tekočino, ki jih sterilizira. Iz tekočine vzamejo semena s hipodermično iglo in jih vdenejo v steklenico, v kateri je želatini podobna snov, ki se imenuje agar. Steklenico zaprejo z gumijevim zamaškom, v kateri je steklena cevka. Cevko zapro z bombažem na svojem zunanjem koncu, da preprečijo s tem okužbo semen iz zunanjega zraka.
Male rastlinice rastejo približno 8 mesecev. Nato jih prestavi v drugo steklenico, v kateri ostanejo 4 do 6 mesecev. Potem jih pr; sadijo v lonček in ukoreninijo v zme« narezanih praprotnih korenin, ki služijo kot rastlinska hrana. Leto dni kasneje .ih presadijo v druge lončke s premr-rom 5 cm, Nadaljnje leto jih preMt. dijo v večje lončke, kjer ostanejo rastline, dokler r.iso stare pet let.
Ker potrebujejo orhideje mnogo vode, skrbijo s posebnim škropilnim'sistemom za to' da je sistje rastlin skoraj vedno pod lahkim vodenim pršcem. Ker rabijo orhideje samo okoli 25 odst. floridske sončne svetlobe, je steklo rastlinjakov piimerr.o opremljeno, da filtrira svetlobo.
ODLIKOVAN KINEMATOGRAFSKI PIONIR
Te dni so odkrili mannomo ploščo na pročelju hiše, v kateri je bival Wllliam Fries-Green, pionir angleške kinematografije. Na vrtu te hiše je koliba, v kateri je ime] Fries-Greene od 1907 do 1910 prvi kinematografski studio. Genial-r.i pionir je umrl leta 1921 v starosti 66 let brez vsakega de. narja. Na letošnjem britanskem festivalu so predvajali film n njegovem življenju.
l/nmr	Področie Visokega zračnega
Vlirfl/ir	pritiska nad Poljsko,	še
f I » LItI L	vedno vzdržuje hladno	in
Danes vreme brez Snto^prememb.	j‘je
paa!6.8 JfoptaTjm temparatura 10'4; npjvišja
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
18. OKTOBRA 1951
POKOPALI SO Uaauat Ali Kana
Pogrebnih svečanosti se je udeležilo nad 100.000 ljudi - Besede indijskega predsednika Nehruja - Morilec je afganistanski državljan
KARAČI, 17. — Danes so po* kopali ministrskega predsednika Pakistana Liacjuat Ali Kana v bližini groba Mohameda Ali Jinaha, kamor že ve4 let romajo Pakistanci.
Truplo pokojnega ministrske, ga predsednika so prepeljali zgodaj zjutraj v Karači z istim letalom, s katerim je Liaquat Ali Kan odpotoval 24 ur prej v Rawalpindi, da bi tam v bližini meje s Kašmirjem, miril razburjene duhove.
Rakev s0 prepeljali na sedež ministrskega predsednika in prebivalstvo Karačija se je v dolgih sprevodih poslavljalo od pokojnika. Mnogi so jokali. Rakev je bila pokrita z rožami. Vdova je nepremično stala pred truplom svojega moža.
V prvih poooldanskih urah so prenesli rakev na igrišče za polo. kjer ie 14. avgusta Li-quat Ali Kan pregledal pakistanske vojaške sile ob priliki četrte obletnice neodvisnosti države. Dolge Ure je pod žgočim soncem množica nad 100.000 oseb čakala na prihod pogrebnega sprevoda in molila. Med muslimanskimi verniki se je razširilo prepričanje, da si je Liquat Ali Kan zaslužil mesto med mučenci in nasledniki preroka, ko je žrtvoval svoje življenje za stvar ljudstva v svetem mesecu Ramadanu,
Pogrebni sprevod So otvorili Parzi. oblečeni v belo v znak žalosti. Sledili so jim ministri, voditelji muslimanske lige in končno častniki in vojaki pakistanske mornarice, ki ?o vo-rtilj lafeto, na kateri je bilo rakev. Ko so prišli na pokopališče, vrh hriba nad Karačijem, je Liquatova žena s svojima obema sinovoma stopila k odprtemu grobu. Sled la ji je mati pokojnika. Vojaki so ustrelili tri salve in od daleč je bilo sliSati grmenje topov.
V Karačiju so danes javili, da je guverner Pakistana Khwaja Nazimuddin prevzel funkcije mmistrskega predsednika in ministra za obrambo.
Obenem pa je danes popoldne pakistanski radio objavil rezultate policijske preiskave glede morilca pokojnega ministrskega predsednika. Ugotovili so. da je to bil Sved Akbar, član plemena Jadran iz južnega Afganistana in tudi afganistanski državljan. Akbar je prispel pred časom v Abbotta-bad, mesto v okrožju Azara, v pokrajini Punjab, kjer je izjavil, da je trgovec. Pri njem so našli 2000 rupij. Pakistanski radio je dodal, da je mogoče zločin spraviti v zvez0 s sk lv-nostnim izs?inienjem afganistan. skega konzula v Peshawarju. Kakor se je zvedelo, je konzul prekoračil mejo z Afganistanom ob 14. uri včeraj popoldne, v trenutku torej, ko je bil ubit Liquat Ali Kan.
Indijski ministrski predsednik je izjavil, da mora predstavljati umor pakistanskega ministrskega predsednika opomin ljudstvom obeh dTŽav da «napravijo red v svoji hiši«, preden j0 bodo uničili proti ljudski elementi. Ko je govoril pred odborom indijske kongresne stranke je Nehru izrekel željo, da bj ta incident, »spametoval vse ir> prispeval k izbolj-šnnju odnosov med Indijo Ul Pakistanom*.
Z vseh indijskih javnih poslopij so danes visele zastave na pol droga. «Indian News Cronicle# je ob te; priliki zapisal; »Obžalovati ie, da je surova roka ubijalca končala življenje voditelja, s širokim razgledom in državniškimi lastnost, mi, kateri je poskušal obrzdati na konstruktiven način, slabo svetovana čustva#.
Tud; Truman je poslal poleg drugih vidnih predstavnikov držav vsega sveta scžaln0 brzojavko generalnemu guvernerju Pakistana in vdovi predsednika. Izrekel je sožalje v imenu sebe, svoje žene in hčerke in poudaril, da je Pakistan pod modrim vodstvom pokojnega ministrskega predsednika p e. magal polno ovir in pripeljal državo v svet" imo skupnost na-
rodov. Z njegovo smrtjo je Pakistan doživel težak udarec.
Trygve Lie pa je poslal naslednjo brzojavko:
Novica o grozovitem umoru pakistanskega ministrkega predsednika me je globoko užalostila.... Z Uaquatom Ali Kh<jnom sem se večkrat srečal v zvezi z zadevami Združenih narodov in vedno je napravila name velik vtis njegova vdanost koristim njegove domovine jn njegova odkritosrčna podpora prizadevanjem za miroljubno poravnavo mednarodnih sporov po Združenih narodih. Njegova smrt pomeni veliko izgubo za Združene narode. Sila ni še nikoli rešila nobenega problema. Globoko upam, < bQ pakistanski na-od še naprej sledil zgledu svojega velikega v>ditelja Ali Khana v prizadevanju za napredek stvari miru, s tem, da bo prav tak . podpiral, kaker je to dslal on, miroljubne postopke v obliki pogajanja, posredovanja in poravnave*.
BSS-SM
llliflffP
sp : m
>•<...	•■•is*
1
lillit; BEfHS
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 14.00:
Priljubljene melodije:	19.00:
Pesmi jugoslovanskih narodov.
— Slovenija: 13.30: Igra veseli kvintet; 1830: oia> • ni tenorji pojo arije iz oper Verdija in Pum*)
— Trst II.: 12.10: Mozart:	Koncert v »-duru, 12.30: Priljubljene melodije. - Trst I.: MelodiiM mavrica; 23.35: Nočna glasba.
MINISTER ALDISI0 V SENATU o škodi zadnjih neurij na Siciliji
Nad Catanio se je utrgal oblak - V treh dnevih je padlo toliko dežja kot v pol leta - Posevki uničeni, proge prekinjene, prve žrtve pod porušenimi hišami
Komisar Združenih narodov za Libijo. Adrian Pelt (sedi na levi) sprejema visoke komisarje _	• Njegova naloga je. da pomaga tej bivH italijanski koloniji, da postane v na.}kraifjem
casu suverena in neodvisna država. Libijci so se odločili, da naredijo iz svoje dežele federativno demokratično državo, sestavljeno iz treh delov: Tripolitanija, Cirenajka in Fezan.
RIM, 17. — O včerajšnjem in dlanašnjem neurju nad Sicilijo, SaTd/inijo in Kalabrijo so razpravljali tudii v italijanskem senatu. Na vprašanj,senatorjev je odgovoril minister Aldisio, ki je dejal, da so vesti, Jci prihajajo iz prizadetih krajev zelo resne. Neurju sip je pridružila velika plima, ki je prav taiko povzročila veliko šlkodo, ki jo doslej še ni bilo mogoče končno ugotoviti. Vlada je naročila krajevnim organom, naj dajo prizadetim na razpolago vso pomoč.
Aldisio je potrdil, dia u- bilo v Catamiji 20 smrtnih žrtev, ko so se porušile privatne hiše.
Podtajnik: za prevoze Mattai-rella pai je dfejal, dia j*, neurje povjročilo v Siciliji škodo pri železniških napravah v višina 250 milijonov lir. Žrtev ni bilo. Železniška piroga med Messino in Catanijo te bil®, štirikrat prekinjena, Na; dlveh krajih io bodo morali popravljati pet dni,
Danes zvečer se je zvedelo if, nekaj pocirobnosti o neurju, ki h' divjalo 48 ur nad vzhod-
nim delom Sicilije. V Catamiji je voda tekla po glavni cesti Via Etana, ki je dolga preko 3 fen in široka 15 m- Zakadi tega je bU promet po mestnem središču popolnoma prekinjen. Včeraj od 18.30 do 23. ure je bila Via Etna en sam hudournik. Voda je vdrla v trgovine in na sredi ceste je ostalo veli. ko motornih vozil. Poslopje kemičnega laboratorija pokrajinske uprave se je zrušilo. Plima je poplavila velik del mesta, prav do višiiv.. občinskega poslopja. Voda je segala tudi 80 cmi visoko. Gasilci so morali s posebnimi splavi rešiti 200 družin. Številne lad^, v pristanišču so se.potopile ali pa raabile.
Gasilci so morali izprazniti tudli mestno gledališče, za katerega se zdi, da Sf, bo porušilo. Med Milo in Fornazza je hudo. umik Fontanelle odnesel dva opornika mostu in poškodoval cesfto v dolžini 30 rrj.
Na katanjski ravnmi, ki je1 popolnoma pod vodo. 30 bili uničeni vsi posevki Vlak med Siracuso in Palermom je estal
■ :
mm.
• . .v
največia telovadiva prireditev leta
Maribor 1 - ZDTV (ženske)
'
Telovadna vrsta gostov je sestavljena iz mladih telovadk, ki pa bodo zelo nevarne - Pričakuje se izenačen in napet dvoboj
. Sm
tako, da kar največ uspavajo ' nasprotnike in zelo rade zamol- 1 čijo svoje najboljše točke. Zato je moč telovadk, kt se bodo borile proti Misculinovi, sestrama Lavrenčič, Baučerjevi in Lapa j. ne jev i, neznana. Vemo samo, da vestno, trenirajo, da so na moč talentirane. Vrsta bodočnosti, torej, ki pa j« le danes nevarna. Oglejmo si jo:
Stromer Remta, rojena v Zagrebu leta 1937, kljub temu je število njenih tekmovanj že znatno. Je najmlajša, vendar Enakovredna ostalim.
Poleg telovadbe Tomažič Irena tudi smuča in je navdušena
Tomažič Irena
V nedeljo bo končno orodna telovadba prišla na svoj račun. Po dolgem času bomo lahko gle. dali na stadionu uPrvi majo mednarodni dvoboj. V goste bo prišla ženska vrsta severne slo. venske prestolnice — Maribora.
Dekleta pridejo v Trst verjetno šele v soboto, za predhodnico pa so poslale svoje fotogra. fije, vodja vrste pa je še dodal podatke in kratke karakteristike telovadk.
Fotografije in datumi rojstev nam dokazujejo, da je vrsta mlada, saj je najstarejša, Bele Zivana, rojena poleti 1934, in ima torej šele sedemnajst let. Manj lahko zaupamo karakteri. stikam; te so vedno sestavljene
Mediteranske igre s polno paro
Boiteux zmagal na 400 metrov prosto Egipčani in Italijani najboljši v boksu
Bele Zivana
za vodne športe. Je Mariborčanka, stara šestnajst let in pol ter brez dvoma nasprotnica, na katero bo treba posebno paziti.
Dopolnilni športi koristijo mnogo tudi Korošec Božidairi. Ona je prav tako iz Maribora,
m
Korošec Uožidara
Jugoslavija B • Južni Tunis 5-0 (3 0)
Jugoslavija B je danes premagala v Sfaksu reprezentanco južnega Tunisa z rezultatom 5:0 (3:0). Sam rezultat kaže, da je bil današnji nasprotnik slabši od prvega. Komentatorji pa še pripominjajo, da bi rezultat lahko bil mnogo višji. Jugoslovani so igrali neurejeno in lahko rečemo - naravnost slabo. Zlasti je bil neefikasen napad.
Hudales Zora
rojena Z. decembra 1934.
Zadnja in najstarejša, vendar še toliko mlada, da je beseda starost ne more plašiti, je Bele Zivana. Kdor jo je videl na delu ve povedati, da je njena prosta vaja odlična, in da baje ne zaostaja niti na orodjih.
Več bodo povedale same. Pričakujemo z nestrpnostjo prvo letošnjo večjo telovadno prireditev v Trstu in srno prepričani, da bo vsakdo, ki bo v nedeljo ob 15. uri na stadionu pri Sv. Ivanu priča zelo zanimivemu in izenačenemu dvoboju. Da za boste ne bo lahko, bodo poskrbela naša dekleta. O jtjih več prihodnjič/
Stromer Renska
ALEKSANDRIJA. 17. — Kon. čarna so tekmovanja v plavanju. Na 400 metrov prosto je zmagal Framcoz Boite,ux s časom 4:47,5 predi rojaikonr, Bernardom (4:53,3) in Spancem Granado-sem (4:57,0). ki ponovno veselo presenetil. Bernardo je bil prvi do 250 metrov, tedaj ga je prehitel Boiteu* jn votill do konca,
Sozon, Lusien jr» Jany so amagaii v mešani štafeti 3x100 metrov v času 3:17,2. Italija je bila druga s 3:23,0, tretja S pari ja s 3:23,9, četrti Egipt. Ce*-Italijanov (Massaria, Grilz. Pe-dersoli) ^ nov državni rekord, prav tako so postavil; rekord tudi Egipčani.
V waterpolu je Egipt premagal Grčijo 6-1 (2-0).
Bougnol, Courtot, Camilleri (Francija). Younes. Rahman, Fediel (Egipt), Paveši, M. Man-giarotti, DelTAntonio (Italija)in Zintzos (Grčija) so se plasirali v finale sablje.
Boksanje — Finale; rrv.išja kat.; Aristide Pozzali (Italija) - El Sayed' Kalash (Si rija) k. o. v tretji rundi.
Petelinja; A bde Rafobo (E-gipt) : Venerio Iranocenti (Italija) na točke.
Peresna: Sak h Abtoas (Egipt)
: Mohie El Hamaki (Egipt) na
točke.
Lahki welter; Aly Zaki (E-gipit) : Mohamed Said Gazairl (Sirija) prekinjeno v drugi rundi.
Welter; Ruggero Penzo (Italija) ; Fathi Abdel Rahman (Egipt) na točke,
Srednje lahka; Gharib Afiffi (Egipt) : Joeph Habts (Liba-m-n) na točke.
Srednja ; MustafS Fahim (Egipit) ; Mohamed El Aktaa (Sirija) na točke,
Srtdnjetežka- Giovanni Bat-tista (Italija) ; Mohamed El Minnibawi (Egipt).
Teika: GUcomo Di Segni (Italija) : Abdel Moneim El Mlnnlbawi (Egipt) na točke.
Košarka; Egipt - Italija 41-24 (21 . 15).
Lfbanon ; Sirija 41:32 (18-14).
Še o Žerjalu
Končno je dala o primeru Žerjal« svojo izjavo še Lahkoatletska zveza Slovenije. Med drugim pravi:
... Izvršilni odbor Atletske zveze Slovenije je še pred tekmovanjem v Beogradu podvzel
potrebne korake, da bi Žerjal nastopil v reprezentanci, ker smo zvedeli, da je bolan in da obstaja verjetnost, da ne bo mogel nastopiti n? tako važnem meddržavnem tekmovanju. Ker Žerjal ni pravočasno odpotoval v Beograd, je Atletska zveza Slovenije poslala na lastno iniciativo svojega zastopnika na Žerjalov dom v Dutovlje, da bi se prepričal o njegovem zdravstvenem stanju in ga tudi v primeru njegove bolezni prepričal, naj odpotuje v Beograd, čeprav tam ne bi mogel nastopiti. Žerjal se je zastopniku Atletske zveze Slovenije opravičil, da ne more odpotovati, ker je pri poizkusnem metanju ponovno občutil takšne bolečine v kolku, da ni misliti, da bi se podal v Beograd. Pri tem je posebej poudaril, da se je tri dni prej, t, j. 20. avgusta 1951 itak pismeno opravičil ASAJ s tem, da je sekretarju ASAJ Djukiču poslal pism0 in priložil zdravniški izkaz oziroma recept, izdan od zdravnika dr. Ambrožiča v Postojni, kjer je bil 18. avgusta 1951 na pregledu. Kasnejša preiskava
ni prejel in da je bil zato ASAJ tik pred tekmovanjem v negotovosti glede Zerjalovega nastopa. V teku preiskave je disciplinski odbor Atletske zveze Slovenije zaslišal tudi tekmovalca Janka Milerja, ki je nastopil na tem dvoboju v državni reprezentanci. On je izjavil, «da je ob svojem prihodu v Beograd dne 23. avgusta povedal po naročilu Žerjala funkcionarjem ASAJ, da Žerjal zaradi bolezni verjetno ne bo mogel nastopiti«. Žerjal je v teku zaslišanja predložil disciplinskemu odboru Atletske zveze Slovenije v celoti štiri zdravniška potrdila o pregledih v zvez; z njegovo boleznijo..,
... Pripominjamo, da je suspenz izrekel disciplinski odbor ASAJ dne 30. avgusta 1951 po členu 74 disciplinskega pravilnika in je Atletska zveza Slovenije to samo prenesla na 2erjala preko njegovega društva. Izrečeni suspenz traja en mesec oziroma največ tri mesece, če je pravočasno podaljšan. Disciplinski odbor ASAJ, ki je postopek uvedel, bi moral suspenz podaljšati, če je to smatral za potrebno. ASAJ pa tega ni storil. Službena trditev ASAJ, priobčena v «Našem športu* dne 13. oktobra 1951, da je Atletska zveza Slovenije izrekla Žerjalu suspenz z dostavkom, da ta traja «dokler ne bo kazen izrečena«, ni resnična. Vodstvo Kladivarja je iz vsega navedenega sklepalo, da je suspenz potekel 4. oktobra
na progi. Se vedno so prekinjene zvez* Ali-Giapilieri Cata-nia-Mesblna. Muglia-Liberti in Priolo-Siracusa. Tudi telefonske in telegrafske zveš* ao še vedfto prekinjene.
Dež je padiail vso noč. Zjutraj je prenehal in popoldne znova pričel padati.
Na<J Catanio se ni utrgal o-Mak. da bi napravil toliko škode že odi L 1908, Dež ki je pade] v zadnjih treh dneh, odgovarja polovici dežja, ki pade v enem letu. Samo v zadnjih 24 urah ga je padlo 303 mm.
Iz številnih vasi manjkajo vesti, ker so prekinjene zveze. Avtobusi niso vozili zaradi nevarnosti zemeljskih plazov.
Tudi v Messini in pokrajini Je povzročilo neurja številne poplave in veliko starih zidov s«’ je porušilo. Gasilce so pokli. klicaii v Camero in Giosoro. Struge refe in hudournikov so polne. Zlasti nevarna je reka Alcantara. Žrtev ni bilo. vendar je škoda ogrormua.
Isito je v pokrajini in v m«-stu Ragu sat, kjer so posevki na področju Vittoria delno uničeni. Železniški zvezi Ragusa-Gella in Ragusa-Pozzallo sta prekinjeni na več mestih. Reka Irmino je odnesla tudi živino.
Iz Reggio Calabria pa so javili danes pozno ponoči, da neurje še vedno traja. Pridelek oliv je v nevarnosti. Poškodovana je tudi električna centrala v Hižini Oppida.
Iz Sardinije so javili zjutraj, da je tam deževje prenehalo. Imajo 5 žrtev. Številne hiše so se porušile, isto se je doeodilo z mostovi in ceste so zasuli zemeljski plazovi. Danes zvečer je dež znova pričel padati in se bojijo, da se bo položaj še poslabšal. Oblasti proučujejo možnost, da bi predele, s katerimi ni nobenih zvez, oskrbovali z letali.
KINO
V TJI8TH
nossetti. 16.30: «Noč bra** D. Farrar, N. Gray. ^ Excelsior. 16.30: «Eva P™
B. Davis, G. Sanders. ^ Nazionale. 16.30: dedek«. S. Tracy. O. p» Femce. 16,30; «RapSO<ilj?■ » vem«, R. Alda, J. t**® Filodrammatico. 16.30: «1U ^ me uničuje«, W.	k
Arcobaleno. 14.30: »FUfli* Coray, B. Stanwyck.
Astra Rojan. 16.15: «SkP ^ čitev«, C. Gable, W. Alabarda. 14.00: «Saga o G. Garson, E. Flyno. ^ Armonia. 15.30: »Veliki B. Hope.	pre*
Aurora. 15.15: Otvoritven*^, stava: «Proces Mary R. Young L. Dav- ^ Garibaldi. 15.00: «Pr«!
tanskl obali«. J. ^ Ideale.. 16.00: «Zgod»>a ženske«, Dolores Dd 1 ^ [l Impero. 15.15: «SeviljsJot G. Tenorio, AnnabeM, j* Italia. 15.30: «Nofiem te '
B. Stanwyck,
Kino ob morju. 16 00.	^
dolžen«. S. Sidnejr. «• ^ Moderno. 16.00: *VeltM ^ John Wayne. -u*«®1 Savona. 15.30: «Trlje L. Turner, J. AllV«*- ^ V Viale. 16,00: «Dve zaSt^JJ, padu«, J. Cotten, «• Vittorio Veneto. 16.00: li gozd), L. Honvart, “iaiml Azzarro. 16.00:
U. Ferrari. E. San««!^ p Belv«lere. 16.00: linom«, A. L a dl e, S. je9# Marconi. 15.30: «Izdajal»"
D. Morgan, V. Lin® '; ^ Massimo. 16.00: «Dvol‘«n
E. 0’Brien, J.	g, Novo Cine. 16.00: «Stan ^
Cisco«, J. Payne, J- u vl5|i,» Radio. 16.00: «Cudei v Hutton E. Bracken. ^ Vittoria. ’ 16.00: «NoetoV» Gianni, Pinotto.
RADI?
JUUOSLOVA*^
C« Sl K	l«L
oktobra lSjj,
ČETRTEK, 18.
Poročila ob 7.00,
13.30.
italijansko lovsko letalo ubilo ženo na koruznem polju
VICENZA, 17. — Italijansko lovsko letalo «Hunderbolt» je moralo pristati na polju, kjer je rastla koruza. Na polju pa sta bila zakonca Pietro in Regina Castellani. Letalo je s krilom zadelo ženo. ki je bila takoj mrtva. S strojnicami pa se je zaplelo v voz in ga vrglo daleč. Pilot je bi! lažen ranjen.
je
ugotovila, da je bilo to pismo  ____________________________
oddano nepriporočeno in Žerjal I (pravilno celo 30. septembra) o njem nima potrdila. Naslov- in ker ni bil podaljšan, je do-ljenec izjavlja, da tega pisma I volilo Žerjalu nastop.
Žoga potuje v mrežo
sod trik žvižga konec tekme
Prometna nesreča v Bielll
BIJSLLA, 17.	—	Do	cestne
nesreče je prišlo na cesti Pie-dicavallo-Biella. Motociklist se je zaletel z vso naglico v avto, v katerem sta bila dva karabinjerja. Ob udarcu ga je odneslo preko avtomobila in je bil na mestu mrtev. Avtomobil pa se je zaletej v drevo in se preobrnil. Prvi potnik je bil težko ranjen, drugi pa je bil skoraj nepoškodovan.
Povečano število žrtev
Savin: Klavirski trlo
  ..............
17^40 Po razniih pla^h U stvareh (za pionirje)- j ij bene slike in Slavni tenorji poJo.ff liju VtrcS.ja in Puccinlj3^ harmon iko igra ^vs ^
19.40 Zabavna glasba. venska ljudska Pc5e,, i j P. ef letja (Bela Krajina-. ko noč igrajo znana kestri.	.
T It S ^ th jl,jOi 7.30 Jutranja vsskega nekaj,	,	v %io!-
po tajfunu na Japonskem 1210 Mozart; KO -’27 ^15
23.05. 7.15 Jutranja *•-piljUDi^r. Zmerni ritmi. 14.°° melodije. 14.30 Od	g
nes. 14.35 Hindemith- ^ r k operi «Slikar M’ - ipA Skladbe za čelo. 18-J5 ga ozemlja. 18.30 Na 8 (j n igra Rajmund Hrova ’v Ji-
smi jugoslovanskih nan'”"
Glasba za lahko nof-
« l. O V E * 1 J t i*f
12.00 Opoldanski k®n jr«^ Zabavna glasba. 13;* ,, iz oper. 13.30 Igra V<S»‘ poje Vera Dolenc. »*• r9jirj ske narodne za ples JZmTb bavna
poslušajteJ,
lo. 15.10 Zabavna Želeli ste — poslu*«--- pv želite biti kritik... 2
Incident na mednarodni nogometni tekmi Irska-Nemčija, ki se je končala z zmago domačih (3:2)
DUBLIN, 17. — Irska je v nogometni tekmi premagala Nemčijo s 3:2 (2:0). Tekmo so igrali y Dalymount Parku (Dublin).
Trideset tisoč gtedlalcev je pioslkalo nogometnemu «čudiu» sezon«. Kljub terreu pa so Nemci protestirali, ker mislijo, da b; sodnik moral priznati njihov tretji gol.
Dogodtk je bil zares tjuiften: mnogo gledalcev in igraloes, je mislilo, da ie tekma neodločena. Waltvr ]e lektl po iesneji: krilu, ko ga je spotaknil nasprotnik. Kazensiki strel, para-
i«l žogo in jo z glavo pognal v mrežo. TovariSi so ga začeli ob-j^-miati. sodnik pa je izjavil, da je odižvižgal konec tekme, med. tem, ko ju žoga potovala v mre. žo.
Po tekmi je predsednik nemške federacije in bivši mednarodni sodnik dr. Peco Bauv/eng izjavil., da še nikoli ni vi«kl tako pogrešen^. odločitve. S'v dil je mnogo tekem in bi brez oklevanja priznal n*miki gol. Sodnik med drugim ni podaljšal teknv za nekaj zamujenih minut, ko so ob tretjem irskem golu udrli na igrišče otroci in
bola. Nemški napadalec je u- | skakali okoli igralotv
TOKIO, 17, — Število žrtev po tajfunu, ki je v teh dneh divjal na Japonskem se je povečalo. Po zadnjih poročilih je bilo 448 mrtvih, 1755 ranjenih, 371 oseb pa pogrešajo. Preko 12 tisoč hiš je bilo popolnoma porušenih, približno 35 tisoč pa poškodovanih. Obenem javljajo, da se je potopilo ali pa je bilo poškodovanih a tisoč manjših ladij.
Lesene kljuke so iznašli
v Romuniji
DUNAJ, 17, •— Listi iz Bukarešte trdijo, da so romunski strokovnjaki iznašli lesene kiju. ke, tako da odslej ne bo treba več uoorabljati kovinskih. Po tej Iznajdbi naj bi v Romuniji prihranili 170 ton nerjavečih kovin na leto.
* * * |
LONDON, 17, — Skrivnostne »ovjeUke ribiške ladje, ki so deset dni od daleč prisostvovale angleškim pomorskim manevrom ob otokih Shetland, so dar- zjutraj dvignile sidra.
1 „
za fagot in orkester- K| ju ^ na glasba. 13-°°	nvors^i (T
harmonika. 13.20 Jr. slovanska plesa.	claSt)'" pjO®
S?
19-33
kestri. 17.30 P!«n* *'
Glas Amerike. 1 vesela predavanje. 18.45 ' , p J 19.20 VVagner: Cdlpt?33 «Mojsiri pevci«. ‘^.gsaJi- nJ Strauss: Pemenltl Pestra operna • !(S#|, j, v svat. 20.45 LshK* * ip 1VJ Radijski Oiier	Patf;UpUr
Domen, ljubka f ^ raznh narodov, 2<; ne in znane melofl J •,
pln: II in III StaV„c,K33“ ^ št. 1. v e-molu. i Ulasba.	u
Tit«1' ‘‘ 8.15 ,1,1,
7.45 Jutranja	i	A
Amerike. 12.15 Gle««^ rf W.S5 Melodična
Videle pesmi, '■•■•''poje Spored BBC. 17-fp 'gen'V no G'gU. 18.00 G_ n- ^
19.00 Glas Amerik«- ,po4 J Sen orkester.	,	£t
:tom» komično-S^'ieonCert.®
šče. 21.50 Klavirski j,
uGovoreil
oravena moža« ra {,^ Zanimivosti. 23.35	j
 ..................................................  m..................................................................................................................................................................................................................    im..............................................................    mi'11""""'
50
23.
•lolin
URO lili
PREVEDELVLADIMIR BREZOVNIK j
Življenje teh Šestih ljudi, ki so nekdaj v HlroSiml zelo srefno živeli, se je za vedno spremenilo. Vsak izmed njih je po svoje presojal svoja doživetja ln uporabo atomske bombe. Vseh gest pa je občutilo eno stvar. Poveaavalo jih Je vzvišeno Čustvo, pri. blUnc kakor je «Blitzkrieg» povezal Londončane- Bill 60 ponosni, da so skupno preživeli sodni dan. Gospod Tanlmoto je ob obletnici eksplozije pisal nekemu Američanu takole pismo: «Kako strašna je bila ta prva noč! Okoli polnoči sem veslal k bregu reke. Toliko ranjencev je ležalo po tleh, da sem gredoč hodil po njih. Neprestano sem ponavljal: «Oprostite» in sem stopal naprej s posodo za vodo v roki. Napajal sem žejne žrtve. Počasi so se vzdignili z golim gornjim delom telesa, poklonili so se ln so tiho, do zadnje kapljice, Izpili vodo. Njih od so bile polne srčne hvaležnosti. Rekli so: «Svoji sestri, ki jo je hiša zasula, nisem mogel pomagati. Moral sem se brigati za mater, ki je bila na očeh hudo ranjena in sem jo komaj reftl iz požara. Glejte zgubil sem hišo ln rodbino in 6e hudo ranjen lem Zdaj sem sklenil, da žrtvujem, vse kar Imam, da pomagam svoji boreči »e domovlnl-> To so ml govonll mo»kl ln ženske pa tudi otroci. Ker sem bil
utrujen, sem se vi ege 1 med nje, spati pa nisem mogel. Mnogo ljudi, ki sem jta prejšnjo noč prinesel vode, zjutraj ni več živelo. Nisem pa slišal niti enega krika, d asi so umirajoči hudo trpeli. Umirali so molče, brez nejevolje ln s stisnjenimi zobmi. Za svojo domovino!
Eden mojih vernikov, profesor za literaturo ln njegov sin, študent na tokijski univerzi, sta bila zasuta pod dvonadstropno hlio. Pod podrtinaml se nista mogla premakniti. Hiša je gorela. Sin je rekel: «Oče, posvetiva poslednje misli svoji mili domovini. Zakličiva 3anzaj’ cesarju!* Oče Je ponavljal za sinom: «Teno-helka, banzal, banzai, banzai!»
Pozneje Je doktor Hlraiva povedal: «Verjemite, vzklikanje tenu banzai me Je pomirilo.* Sinu se je posrečilo pntl izpod razvalin. Odkopal je očeta in ga potegnil na varno.
Ko je doktor Hlraiva pozneje govoril o tem svojem doživetju, je pripomnil: «Kako smo srečni, ker smo Japonci. Prvikrat v življenju sem spoznal, kako sladko Je umirati za svojega cesarja.*
Gospodična Kaj oko Nobutoki, študentka na hlrošimskl ženski visoki soli Jazabuin, hčerka pripadnika naše Cerkve, je s svojimi prijateljicami počivala ob težki ograji Budhovega svetišča. Ograja Je zaradi eksplozije padla nanje. Pod težko ograjo se niso mogle ganiti; skozi odprtino med zemljo ln zidom se je valil dim, ki jih je dušil. Neka deklica je začela prepevati narodni koral «Klmi ga jo*. Druge so v zboru prepevale za njo in umrle. Ena od deklic Je našla mesto, skozi katero se je z veliko težavo re&lla. Ko so Jo prinesli v bolnišnico Rdečega križa, je pripovedovala, kako so, prepevajoč v zboru naš narodni koral, umirale njene prijateljice. Deklice sc bile start trinajst let.
Da, hirošimski prebivalci so junaško umirali od atomske bombe; prepričani so bili, da umirajo za svojega cesarja* Tako Je pisal gospod Tanimoto.
Cudo ljudi iz Hlrošime se ni kdo ve kako zanimalo za etično plat uporabe atomske bombe. Morebiti zaradi prestanega strahu niso hoteli o tej stvari razmišljati. Mnogi se niso niti trudili, da bi zvedeli, kaj Je pravzaprav atomska bomba. Gospa Nakamura je imela o njej čuden pojem ln se je je zelo bala. ce Jo je kdo vprašal, Je rekla: «Atomska bomba Je tako velika kakor škatlica za vžigalice. Vroča je za Sest tisoč sonc. Eksplodirala je v zraku. V nj8j je nekaj radija. Ne vem, kako deluje; 6e pa se radij v njej združi, eksplodira*. Dalje sl ni belila glave; navadno je še pripomnila: «Vojska je bila in morali smo nekaj takega pričakovati* Končala je: »Sikata ga nai». Japonci povedo s temi besedami kar Rusi z »Ničevo*, ml pa s svojim «Nlč za to*. Tudi doktor Pujil je tako mislil o atomski pogubi. Nekega večera Je pripomnil očetu Kleinsorgeju: «Da lst nlchts zu machen — nič za to!»
Mnogi Hirošlmčani so tudi sedaj sovražili Američane. Doktor Sasakl je nekoč izjavil: »Slišim, da pravkar sodijo vojne zločince v Tokiu. Bolje bi naredili, če bi sodili tiste, ki so zapovedali vreči bombo. Te naj obesijo!*
Oče Kleinsorge ln drugi nemški Jezuiti so dostikrat razpravljali o eti. ni plati uporabljanja atomske bombe. Oče Slemes, ki je bil takrat, ko je bomba eksplodirala v Nagatsuki, Je takole poročal sveti stolici: «M1 vsi mislimo, da spada ta bomba v isto vrsto kakor bomba s strupenimi plini. Obsojamo tiste, ki so jo uporabljali proti civilnemu prebivalstvu. Drugi zopet poudarjajo, da Je bila na Japonskem totalna vojna ln da zato ni bilo razlika
med
vojakom in civilistom. Bomba je bila tista sila’ z namenom, da končajo strašno klanje in da Posvar‘tc'} 0 preden bo razrušena cela zemlja. Zato se zagovori	^ p jf!
vojne ne smejo pritoževati, če trpijo tudi civilisti- vp	‘	J
moramo, če Je totalna vojna tudi takrat, ko služi zakonita ln opravičljiva. Saj vendar povzroča	'
ne ln duhovne Škode. Materialno in duhovno zl° ^e. da so nlčevne vse morebitne dobre posledice. Kdaj	,	^
moralisti jasno odgovorili na to vprašanje?*
Nemogoče Je povedati, kakšno grozo Je b0IJV duše otrok, ki so preživljali in preživeli tiste strašne veS^( dni. Nekaj mesecev po nesreči so se je spominja'1 boJjit)9' d dogodka. Toslo Nakamura je bil takrat, ko je Pfd ® deset let. Pripovedoval je gladko ln veselo, kar je ° n0i?or v>t-tednov pred obletnico je napisal šolsko nalog0 sel P(e ji* ljudski soli. Glasi se: «Dan pred bombardiranjem s ,0 pie Zjutraj sem jedel burske orehe. Zasvetilo se Je- ^aiflc{ 0%c' rogoznico, k mlajši sestri. Ko smo se rešili, nisem n ft0di» ‘Jji Z mamo sva začela zavijati nase stvari. Sosedi s gj# krvavi in ožgani. Hataja-san mi Je rekla, da naj\	^ pr ^
Rekel sem Ji, da čakam na mamo. Odšli smo v P $
t
muj ji, aa casam na mamo. uasn 5“lu . no^" ir Je strašen vihar. Ponoči je gorel neki plinski tan oarKu'
■ - ■
dal4u» j<
mamica Je bila ranjena m, ojoj, Murakamina 10
kako se Je svetli ogenj v reki. Eno noč, smo osta.n	S\0V .p
dan sem odšel k taikoSkemu mostu, kjer sem sr lci. #! teljicl Kikuki in Murakami. Iskali sta svoji 1,13 ^jpics 1
mrtva.*
KONEC
UREDNIŠTVU: ULICA MONTECCHI St. b, til. nad. Teleton Stev. tfii-BOB ln S)4-t>38. PoHnl predal m - UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St, iO. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30 • la ln o9 15 . 18. • Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm vlSln* v Širini 1 stolpca: trgovski 60, linantno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din,
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TrlaSki tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. PeUico l-ll., Tel. 11-32. Koper, Ul, Battlsti 30ia-l Tel. 70
1 .......................... 1	  1	1	IMII.I...I.	eCflO	lir
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, tetrtletna #00. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Con* B: livod 6, mesečno ISO din FLRJ: izvod 6. ‘r,f jKega PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: ZaloSnUtvo trtaSkega tiska, Trst 11.3374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega in0*"" -	"
Ljubljana Tyr5eva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7, — izdaja Založništvo tr2aSke*a t*sKa
i.ZO-5