ŠČffiTomr buy3 , jwrnrwoT S\ STATES •WAR rBONDS )AND( ' i STAMPS AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER No. 2ST CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 3, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. a delo za vojno, ali v armado! — ukazala družinskim očetom, da morajo do aprila dobiti delo v vojni industriji, ali pa oodo klicani v armado Izgovor na odvisne °sebe ne bo pomagal nič. Iz vojne industrije odpuščajo delavce, o katerih lojalnosti napram Ameriki dvomjio l0. J-et.ie, ki so v vojaških letih (18 do 38) in tisoči drugih '°jno R° (lo,>ili ukaz, na-i si (1olt>e tako tiel°' ki ima zvezo sz Pa. bo^o klicani k vojakom. Tako je naznanil Paul • cNutt, komisar za dfelovno silo v Washingtonu. ■ c^utt je izjavil, da bo do konca tega leta 10 izmed vsakih m0i*ih. ki so ukni v vojaških letih in ki so sposobni za vojaško ■ ■ armadi. To pomeni, da bo-do konca leta tri četrtine POs(^ih, ki so v starosti med 18 in 38> leti in ki so fizično v armadi ali mornarici največjih bitk za ^one divja te dni *h*«ton, 2. febr. - Ja-izvedli ponoven poskus, izvini nazaJ južnozahodne Ameriške če- ! So <;e "'•»Re, ijvefjiLP°erabile ž njimi v eni itk „ Pomorskih in zračnih tbe so ifiku do danes. Iz-poro J obeh straneh, zatrjuje n; toda kaj natančne- -ali (j še zadnji teden po- 1(j'VeahSo Potopili Amerikan- r ter n |ni lad-ii in tri križar- jn0 it'd° odovali neko drugo i tem' d'10 in neko križarko. n0 l0 .a 80 sami izgubili pa jg. letal. oddelek je na h^Z /rdltev »viU da >ah Ve, e "'ditve o naših iz-h last,!0 Pretirane. dočim so «orha e. Prenizko poročane. "afUjek p0veljstvo ne (loc'im raja' kjer se vrši bit- na otoTokio kraj b0" adaiCa , 100 milj južno od a "»aia. »ti n t, poveljstvo noče še ker b-CKejSih poročil 0 te'i Wile o,/ to v škodo za i. eracije ameriške boj- i^eryjes boj v 1» J Vj & ''ji z Je.vzplamtel tete ,.,Vec;'° silo in zavezni- cet7s0dbile naskok nem-^ OusL?0st°Janke vzhod-li Nemci so na- N s n e n topniški LJ*li od'?kih bateriJ' da ^asno 2 napadom °Stne JeP«roča, da so ^ipodiit \leške armade, ki Dri i iz Libiie- jnafi( Jemati sovražnika. Poveii^ general Motgo l 8- ang,eške ar- Juga. Od za-nSke ** skaj0 na Nemce Cot Rp te- )0&T* ^ b°d0 V kratkem Afrik7e2nižke čete v se-pod Poveljstvo to McNutt je ukazal, da morajo biti vsi taki moški do 1. aprila v vojni industriji, ali pa bodo poklicani k vojakom. To se pravi, da morajo moški, ki so v starosti med 18 in 38 letom in ki nimajo zdaj dela, ki bi bil v zvezi z vojno, pa naj bodo oženjem ali samski, do 1. aprila prebrati delo. Od tega dne bodo začele klicati naborne komisije take moške, ld' nimajo dela v vojni industriji, v armado, tudi če imajo otroke. Toda dobili bodo po tem dnevu še 30 dni čas dobiti delo, ako so se prej registrirali za vojno delo v vladnem posredovalnem uradu. McNutt je imenoval listo del,, ki niso v zvezi z vojnim naporom. Naborne komisije bodo lahko napravile izjemo v slučaju bolezni, ali kjer bi bila prememba dela v velike težko-če za registriranca ali od njega odvisne osebe. McNutt je svetoval, naj tudi oni, ki so nad 38 let stari premene dela, ker je lahko letnica 37 let, ki je zdaj najvišja za vojaško službo, dvigne j ena vsak čas. Da omenimo samo nekaj izmed obrti ali zaposlitev, katere vlada ne smatra potrebnim za vojni napor, torej morajo oni, ki so v teh poklicih spremenili delo: Trgovina na drobno ali debelo: z vinom, pivom, žganjem, krojači in kožuharji, konfekcijo-nerji, slaščičarne, floristi, zla tarji in prodajalci tobaka, uslužbenci na plesiščih, v glasbi, glediščih, nočnih klubih, bartender-ji, čistilci, vratarji .vrtnarji, privatni šoferji in številni drugi. •o Armada je pazno na delu, da izloči iz industrije, ki izdeluje naročila za armado, vse take osebe, katerih lojalnost do Zed. držav je v dvomu. V Clevelan-du, severni Ohio in Indiani so dozdaj odslovili že 30 takih delavcev, med temi tudi eno žensko. V vsakem posameznem slučaju se je vršila tajna preiskava od strani vladnih agentov. Vladni agentje so tekom preiskave pregledali samo v Cleve-landu 500,000 odtisov prstov onih delavcev, ki so zaposleni v vojni industriji. Te delavce, o katerih tajna policija ve, da simpatizirajo s sovražnikom, so vzeli od dela na tako miren način, da največkrat niti sodelavci niso vedeli, kaj se je zgodilo ž njimi. S tem hoče vlada odstraniti iz važnih industrij vse one, ki simpatizirajo s sovražnikom, ker jih smatra nevarne, da ne bi sabo- i tirali na en ali drug način. To-, da nikogar ne odstranijo, dokler zadevo natančno ne preiščejo. > Potem se pa delayec lahko prito-, ži na armadno poveljstvo v i Washington. Taki od-slovljeni delavci vprašajo potem lahko za kako drugo delo pri vladnem po-' sredovalnem uradu za delo. Kot sumljive smatrajo na primer take, ki se norčujejo iz' drugih, ako kupujejo vojne obve-J znice, ako se preveč ženo pri delu j in jih nagovarjajo, naj večkrat' ostanejo od dela doma, ali si vzamejo počitnice. Vmes pa ne pozabijo dati kako dobro besedo za Nemčijo, ki da želi biti v prijateljskih odnošajih z Ameriko, pa cla mi Nemčije ne razumemo. V vseh 30 slučajih odslovlje-nih delavcev se ni noben pritožil cla se mu godi krivica. » #! FJa , T «eneraia Eisenho-Jo, da Por°čila obenem •i ' no T— , , .ra« d o emCe' ne bo lahk° delo * Bedaf Tuni vizije, kot f^j^ovin " Jerry B?JVCa J«hn Sus- in k na 6104 St. Vlanii!" Vodil trgovino 7e»om, Nor-& Furniture, '19 * bo KH l8°5Pas^dil trgovino Pne *** ftSt pod imenom Wa>relS.and Service. oli*1 Ohijski senat je glasoval za stari čas Columbus, O. — Senatna zbornica je včeraj sprejela predlog, da gre država Ohio na predvojni čas, to je, da se pomakne čas za eno uro nazaj. Zdaj pride pred log še v poslansko zbornico na glasovanje. --o- Lepa slavnost je bila Mr. in Mrs. Joe Stare iz 1096 Norwod Rd. sta praznovala sre brno poroko na 23. januarja. Številno sorodstvo je bilo zbra no, da so čestitali slavljencema. Med temi je bil Mr. Jack Karish iz Biwabik, Minn., oče Mrs Stare, dalje sestra in svak Mr. in Mrs. Stanley Lecatsas iz Reading, Pa. številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in slavljencema kličemo: še na mnoga leta zdravja in sreče. Selitev v Chardon Mrs. Mary Kenik ter Mr. in Mrs. Norman Creek iz 6301 St. Clair Ave. so se preselili na 316 South St., Chardon, Ohio. Bi Med odmorom. — Ameriški avijatičarji na Novi Gvineji navijajo gramofon, ali igrajo, karte, ali pn kibicirajo. Toda vsak trenutek so pripravljeni zasesti letalo in napraviti Japoncem dostojen sprejem. S l marcem prične racioniranje živil pvt. Herman Meglich, ki je služil v Ft. Sam Houston, Texas, je bil premeščeni v novo garnizi-jo in njegov novi naslov je: Pvt. Herman Meglich, Hq. Det. 2nd pon. 9th Inf., Camp McCoy, Wisconsin. sa Pe ts Charlie Hočevar, sin Mr. in Mrs. Charlie in Mary Hočevar iz 155916 Raymond Ave. Maple Heights, O. odide jutri v službo Strica Sama. želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. sa »t m Mr. in Mrs. Ignacij Novak iz 15303 Holmes Ave. sta prejela od sina Ignacija pisiino, da je bil premeščen iz Fort Bliss Texas, v Los Angeles, Cal. Obenem piše, da je bil povišan v korporala. čestitamo! Piše tudi, da z veseljem čita Ameriško Domovino, katero mu starši redno pošiljajo. Pohvali se, da so vojaki z vsem dobrim preskrbljeni in da tudi redno zahaja v cerkev. Njegov novi naslov je: Cpl. Ignatius Novak, 35321149 Hdqtrs. Btry., 448th Ca. Bn, (A. A.) A. P. O. No. 6, Desert Manouvers, U. S. Army, Los Angeles, California. Na dopust je prišel Joey Prešeren, sin Mrs. Perne, 1007 E. 62. St. Joe služi pri marinih v Lnida Vista, Calif. Nazaj se bo vrnil v nedeljo. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Mr. in Mrs. Anton Luzar iz 1035i E. 69. St. sporočata, da je bil njiju sin Frankie povišan v Second Class Petty Officer pri mornarici. Njegov naslov je: Frank Luzar, M. O., M. M. c/o Amphibious Force, Group A, Barracks A-8, Dorm 3, North folk Navy Yards, Porthsmouth, Virginia, čestitamo! We M Emil Murgel, sin Mrs. Mur gel iz 6114 Glass Ave. je prišel domov na dopust zadnjo soboto. V nedeljo gre zopet nazaj v Great Lakes, 111. Ri Ki Marven Ross .je odšel 27. januarja v Great Lakes, 111. k mornarici. Marven je sin Mrs. Angele Rossa iz 814 E. 156. St. Vso srečo in pa zdrav povratek. » to ^ Iz West Parka so odšli 27. januarja trije slovenski fantje k vojakom in sicer: Johnny Lun-der, sin Mr. in Mrs. John Lun-der, 12602 Carrington Ave., Rudolph F. Zupančič, sin Antona Zupančič iz 12520 Carrington Ave. in Louis Intihar, sin Mr. in Mrs. Geo. Intihar Sr., 12536 Bennington Ave. Vso srečo, fantje, in pa zdravi se vrnite! i® la I® Frankie Sterle, sin Frank Sterleta iz 12828 Kirton Ave., West Park, je odšel v soboto k letalskemu koru. Vso srečo in zdravja mu želimo. ra P3S Ba Corporal Frank L. Krnc iz 1220 E. 74. St. je prišel za 8 dni na dopust iz Aberdeen Proving Grounds, Maryland. A »04 PS Corporal Louis Milavec je prišel iz taborišča Chaffee, Arkansas za 14 dni na dopust k svoji ženki na 18603 Arrowhead Ave Obiskal bo tudi svoje starše Mr in Mrs. Anton Milavec, 1243 E. 61. St. A isa »a Za 6 dni je prišel na dopust Staff Sgt. John A. Melle, najstarejši sin poznane Melletove družine iz 6806 Bonna Ave. Mladi nai-ednik je bil povišan, ko je končal treningo v Topeka Base, Kans. čestitamo! -o---— Bistahor pride tudi v Washington V četrtek bodo tudi v Washingtonu prodajali za počlcvšrijt) k d nj ako rnvs o: Okrog 1,900 funtov najfinejšega konjskega- mesa bo poslanega tje za prodajo. Narezan bo na ta način kot je goveje meso, prodajal se bo pa polovico ceneje, okrog 17 do 19 centov funt. Za davčne pole Kakor prejšna leta tako tudi letos izpolni pole za dohodninski davek poznani Steve F. Pir-nat, 7403 St. Clair Ave. Nanj se lahko z vsem zaupanj en? obrnete. Boj za Stalingrad je končan, Nemcev ni tam zdaj več Moskva, 3. feb.—Ruska armada je počistila Stalingrad sovražnika, se je sinoči glasilo poročilo vrhovnega poveljstva. Cvet nemške armade, ki je štela ob napadu na Stalingrad 330,000 mož, je zdaj ujeta ali pobita. V zadnjih treh tednih so Rusi pobili tukaj več kot 100,000 Nemcev in jih ujeli najmanj 91,000, med temi enega feld-maršala, 23 generalov in nad 2,300 drugih oficirjev. S tem so bile oproščene na-daljne ruske divizije, ki bodo lahko odšle na fronto drugam. Poročilo vrhovhega poveljstva se glasi: "Danes so naše čete končale delo na donski fronti in do zadnjega moža uničili fašistične armade, ki so obkrožale Stalingrad. Naše čete so strle odpor sovražnika severno od Stalingrada in ga prisilile, da je odložil orožje. Na 2. februarja 1943 ob štirih popoldne je bila zgodovinska b\t-ka za Stalingrad končana s popolno zmago naših čet." Rusom je padlo v roke ogromno vojnega materiala in zalog. Vsega dozdaj še niso mogli prešteti. -o-. Stroga kazen za pijačo Sodnik Silbert je obsodil voznika Charlesa Kuschmiderja na $100 globe, 10 dni zapora, na izgubo "A" in "B" gazolinskih kart in za eno leto izgubo avtne licence. Voznik se je v pijanem stanju zaletel s svojim avtom v nekega drugega. Washington.—Urad za kontrolo cen naznanja, da bo pričela vlada z racioniranjem prezerviranih živil (v kantah) s 1. marcem. Zato je ukazala, da nehajo grocerijske prodajalne o polnoči 20. februarja prodajati te vrste živila. Prodajati jih bodo smeli zopet po sistemu racioniranja. To je Vlada dovolila trgovcem, da se bodo lahko založili s temi komoditetami, jih zaznamovali s cenami in pripravili vse potrebno za "point rationing, kot se bo imenoval ta novi sistem racioniranja. Začenši 22. februarja in potem šest dni se bo moralo registrirati za to racioniranje vse civilno prebivalstvo v deželi. Registracija bo večinoma v javnih šolah kot je bila registracija za sladkor lansko leto. Pri tej registraciji bo dobil vsak, ki se lahko izkaže, da ima knjigo št. 1 (ki je za sladkor in kavo), knjigo št. 2. Ta knjiga bo za nakupovanje živil v kantah in pozneje tudi za meso. Toda predno boste dobili to knjigo št. 2, bo morala dati vsaka oseba izjavo, koliko kant teh živil ima doma z dnem 21. februarja. Za vsako osebo v družini je dovoljenih 5 kant.. Za vse kante nad tem številom, bo odbor za racioniranje odtrgal kupone iz knjige. To pa ne velja za doma prezervirano sadje in sočivje, enako ne za olive in jellies in za vse kante, ki imajo manj kot 8 unč vsebine. Ena oseba iz družine bo šla lahko po te knjige za vso družino. Toda s seboj bo morala vzeti vse knjige št. 1, ki jih Suhači so že vložili predlog v Ohio Columbus, O. — Državni poslanec L. H. Myers, republikanec iz Lima, O. je vložil v poslanski zbornici predlog, ki prepoveduje prodajo žganja in piva na kozarce v državi Ohio za časa vojne. Predlog tudi prepoveduje vsako oglaševanje za žganje in pivo. Dalje govori predlog, da se zapro vse gostilne, beer parlorji in drugih prostori, kjer se prodaja opojna pijača. Samo državne prodajalne žganja bi smele prodajati žganje na steklenice in pivo na zaboje. Pivo bi se ne smelo proda-. jati drugače kot.v državnih prodajalnah in agencijah. To bo še vojakov! Vile rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. Adolf Perdan, 19303 Shawnee Ave., krepkega sinkota, že tretjega v družini. Mati in dete se dobro počutita v Booth Memorial bolnišnici. ----------. _ Mamica je hčerka poznane imajo zdaj doma ter izjavo za'družine Mr. in Mrs. Frank Ru-vsako osebo, koliko kant je do- pert jz 19303 ghawnee Ave., ata je pa sin poznane trgovke Mrs. Helen Perdan iz 185. ceste. Naše čestitke vsem skupaj ! ma v shrambi za vsako osebo. Nemčija ne more dobiti te vojne Santiago, čile. — Polkovnik''Cleveland je preplavljen Osvaldo, bivši čileanski vojaški z ncvjmi bankovci ataše j v Nemčiji in Italiji je javno izjavil, da Nemčija izgublja in da ne more na nikak način zmagati v tej vojni. o Vojaško letalo je ubilo dve letalca Tucson, Ariz. — Mornariški patruljni bombnik je treščil v jedilnico taborišča Monthan. Dva letalca ,ki sta bila v jedilnici, sta bila ubita in pa nek vojak, ki je bil zunaj poslopja. Cleveland bo dobil kmalu za $60,000,000 novih bankovcev po $5, $10, $20 in $50. Te bankovce je vlada tiskala še leta 1933, pa ni bila potreba zanje. Zdaj pa, ko ljudje bolj delajo in je več denarja v. prometu, je prišla zahteva po več papirnatem denarju. Dozdaj je prišlo v mesto že novih bankovcev za $1,800,000. Ako dobi kdo nov bankovec v roke, pa je v dvomu, če je pristen, naj vpraša na banki. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 3, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •U7 St. Clair Ave. JAM«« DKBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid,-po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _____Posamezna številka 3c__ SUBSCRIPTION RATES: Onlted States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $750 per year CJ. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months 0. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months; Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months ____Single copies 3c__ Entered as second-class matter January 6th. 1900. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.__ No. 28 Wed., Feb. 3, 1943 Kako važna je ruska ofenziva? Na to vprašanje dajejo Nemci najboljši odgovor. Preko noči se je njih slavospev o zmagah spremenil v priznanje o porazih. Težko je to priznati takim, kot so Nemci. Pogrebne pesmi so zdaj nadomestile bučanje fanfar, kadar poročajo o dogodkih na ruski fronti. Časopisje je očividno dobilo ukaz, da slika nevarnost v najbolj črni barvi. 'Kar preko noči so začudeni Nemci videli v svojih dnevnikih z velikimi črkami tiskane naslove, kot: "Zmaga boljševizma!" Ali: "Usoda rajha je na tehtnici!" Dnevnik "Voelkischer Beobachter" je svaril narod, da bi poraz zapečatil usodo Nemčije za bodočnost in priklical narodu v spomin temne dneve iz leta 1918. Nek člankar je v tem uradnem glasilu nacijev zapisal, da je "prvič v tej vojni, ko stoji Nemčija nasproti porazom gotove važnosti." "Rim," je zapisal dalje, "je bil nekoč v nevarnosti pred Ha-nibalom, toda končno je triumfiral. Anglija se je obdržala kljub resnim porazom, skoro tik pred katastrofo. Nemci bodo dokazali, da so močnejši, kot so Angleži." Nemci so upravičeno v skrbeh. Sedanja ruska ofenziva je še skoro v povojih, pa so Rusi iztrgali Nemcem že več ozemlja, kot so ga v vsej ofenzivi lansko zimo. Takrat so prodrli Rusi največ 250 milj daleč v nemško linijo. Danes so prišli že 200 milj daleč in kompleks ozemlja, ki so ga Rusi vzeli do danes Nemcem, presega že za 75,000 štirjaških milj onega lansko leto. V ofenzivi 1941-1942 so zavzeli Rusi samo eno važnejšo postojanko, Možajsk, danes poročajo o številnih važnih in strategičnih točkah, ki so jih že vzeli Nemcem. Leningrad, ki je zdaj oproščen nemške zadrgaliee, postaja oporišče velike ofenzive. Stalingrad bo vsak čas popolnoma oproščen nemške zalege. Na tisoče milj oproščene železniške proge je zdaj zopet na razpolago Rusom. Prošlo zimo so zajeli Rusi samo pičlo število nacijev. yZa letos poroča Moskva že 200,000 ujetnikov in 500,000 ubitih. V zadnji vojni so bili ranjeni štirje nemški vojaki za vsakega ubitega. V takem sorazmerju so bile takrat nemške izgube. Ako zaznamuje nemška armada danes isto povprečnost, potem so imeli do 19. novembra že 2,000,000 ranjencev, ki so morali iz bojne linije. Pa še bolj kot Nemčija so bile tjepene njene priležnice v tej ruski zimski ofenzivi. Madžari so že izgubili na ruski fronti šest od svojih devetih divizij. Od romunskih 30 divizij (okrog 500,000 mož), jih je bilo 16 razbitih pred Stalin-gradom. Z izgubami pred Odeso in na Krimu, so izgube romunske armade pred Stalingradom skoro popolnoma izbrisale pomoč Nemčiji. Tudi Italijani so doživeli strašne izgube v bojih pod Voronežem, kjer je bilo od 52,000 ujetnikov, ki so padli Rusom v roke, 27,500 Madžarov, 22,000.Italijanov in samo 2,500 Nemcev. To dokazuje, s kakšno "hrabrostjo" se bore /madžarski in italijanski plačanci za Hitlerja. Tudi izgube na' bojnem materialu so bile letos za osišče večje kot prošlo leto. Moskva poroča, da je zajela 6,000 tankov, 12,000 topov, 3,500 letal, in to vse v prvih dveh mesecih ofenzive. Posebnost, sedanje ruske ofenzive je ta, da so jo pričeli Rusi na celi črti obenem, kar bo imelo najbrže za posledico, da se bo spremenila vsa'fronta. Lansko leto .so izvajali Rusi samo lokalne'ofenzive in tako doprinašali samo zmage lokalnega pomena. Danes so ruske kolone v napadalni bližini na Rostov, Harkov, Kursk in na baltiške province. Okupacija vsake izmed teh navedenih točk bo velikega pomena za nadaljno bojevanje. Letošnjo zimo je pokazala rdeča armada tudi to udarno moč, da okupirane točke tudi obdrži, dočim lansko leto ni mogla pokazati te moči. Rusija je pokazala letos ogromne rezerve v moštvu in veliko moč v tokovih in tankih. Njena dobavna linija deluje brezhibno prav v bojno linijo. Rusko vrhovno poveljstvo se je pokazalo v manevriranju veliko bolj prebrisano kot so pa nemški generali. Hitlerjev generalni štab jo je zelo zavozil s tem, ker ni pravočasno umaknil svojih čet izpred Stalnigrada in iz Kavkaza. Morda bo ta napaka odločevala pri totalnem porazu nemške armade na ruski fronti. TO IN ONO Pravijo, da so Nemci pojedli romunski konjenici pred Stalingradom vse konje. To je bil en način preprečiti Romu ncem beg domov. * * * Ameriški unijski voditelji so v skrbeh, kaj bo napravil sedanji kongres v škodo delavstvu. Sicer ni nobenega znaka k;ike nevarnosti še, pa bosta dve največji uniji, avtnih in jeklarskih delavcev poslali v Washington svoje zastopnike, da bodo na straži. . * * * Suhači so vedno bolj aktivni v Washingtonu. Kmalu bomo slišali o novi ofenzivi, da se odpravi prodajo piva iz bližine vojaških taborišč. BESEDA IZ NARODA j Pozimi na Hubbard Rd. na viata in kmalu ^ treba začet sejat, sadit in obdelavat. Vse to se jako lepo sliši, a kadar pa bo treba začet kupovat semena in če denarja ne bo in poleg tega pa je še vse tako strašansko drago, potem pa človek že prične malo bolj premišljavat ali bi sploh kaj sadil in ali ne. Saj v največ slučajih je skoro delo zastonj. Ker nam vedno tako toplo priporočajo, da naj bi farmarji več pridelali in ker imajo za vse različne stvari denarja na kupe, mislim, da bi bilo dobro, da bi tudi farmarju kaj pomagali v tem oziru, če je farmar res tako potreben in da je vse od njega odvisno. Samo dobro premislite, pa boste videli, da je farmar največji revež na svetu, za vse mora biti navezan sam na se in potem pa če je letina dobra, že tako napravijo, da farmar nič ne dobi, če je pa letina slaba, pa zopet ne dobi nič in naj potem kar sam na prste gleda, kako se bo preril naprej. Najprej si mora farmo kupit potem pa ž njo se ubijat, to se pravi, najprej mora dobro plačat, da se sme potem "rnar-trat" za žive in mrtve. Seveda za industrijske ljudi pa je vse drugače. Oni imajo dobre ljudi, da jim postavijo tovarno, preskrbe dobro in potrebno orodje, da potem lahko denar služijo in še je "kikanje" da to in ono ni prav. Ubogi kmet si mpra pa delo sam kupit in v slučaju slabe letine in revščine se nima pa kam obrnit, ker bi skoraj rekel, da je od Boga pozabljen in od narave odvisen. Pravijo, da bodo ustanovili posebno armado za /v pomoč farmarjem in sicer bo ta ar- Vreme ima pa res veliko opraviti pri poročevalcu novic, vedno mu prav pride. Skoraj navadno vselej začne poročilo z vremenom in če mu novic zmanjka ali pa .da se mu poročevalskega talenta ne ljubi ubijat še za nadaljne novice, katerih je vedno dovolj za poročat, pa dopis kar lepo skonča in vzrok zvrne na slabo vreme ali pa na Hoo-verjeve slabe čase, kateri pridejo ravno tako prav, da se dopis lahko skonča. To je prav tako kot "amen" v očenašu, da ni treba naprej molit. Vsak letni čas ima svoje zanimivosti. Zimski čas v našem krajiu bi še ne imel toliko zanimivosti, če bi ne bilo največ radi kolin. Klanje ščetincev in krvavice vse to privabi precej zanimanja in seveda tudi dobrot. Drugi letni časi imajo pa zopet svoj pomen. Posebno pa je lepo poleti, ko so cvetlice v najlepšem razmahu. O tem bi se dalo veliko napisat in pa o tistih, katerem se dele lepi šopki. Saj veste to so tista prijazna dekleta, katerih je bilo vsako leto toliko v teh naših krajih. Vse pa nekako tako kaže, da letos jih pa ne bo. Temu je krjva ta nesrečna vojska in vsak se bo moral držat bolj doma. Vsled tega bomo jako vsi prizadeti in dolgčas bomo prodajali, posebno pa mi podeželski ljudje, ker bomo morali misliti samo na delo. In ker jaz nisem preveč lakomen na delo, mi bo to delalo velike preglavice. Vem, da se bodo naši sosedje z vso silo zaganjali v delo in s tem pa mi bodo delali samo ska- zo, češ, kako so oni delavni in da •je vsak za kakšno, korist, samo1 mada obstojala iz trgovcev in jaz da sem vedno pri ta zadnjih, j nJih Pomočnikov, menda po-Vse tako in podobno bom moral Item- ko -"m bo blaga zmanjka-poslušati dan za dnem. | lo za prodajo. Plačo pa bodo dobivali normalo, kot je v ti- Vsem čitateljem in posebso pa našim sosedom je znano, da sem jaz strasten ljubitelj lepih cvet-Ijic in bi rekel, da prekašam ves Hubbard Rd. s temi lepimi rožicami. Sedaj, ko je bil sneg vsaj malo odnehal, to je, toliko da sem mogel do prsti, sem že posadil nekaj koreninic tistih lepih rožic, ki delajo vse poletje veselje meni in drugim ter upam, da ko bo prišel čas za posadit juh zunaj, da bodo že vse lepo v cvetju. S takim in podobnim si preganjam dolg čas v teh zimskih dnevih. Tako sem se obredil, da mi je vsa ta zahmašna obleka premajhna in že sem se bal, da niti v cerkev ne bom mogel več. Pa so se me usmilili naši tam iz Clevelanda in mi prinesli par bolj obširnih hlač, da grem vsaj lahko k maši, kadar je pot primerna. Ker se pa doma vedno držim bolj v temi, spodaj v kleti pri furnezu in.primišljujem, zato se tudi v cerkvi vedno spravim bolj v zadnjo klop, da bolj lahko firbec pasem in potem jezik stezam. Tudi mašno knjigo držim v roki, pa moram kar po pravici povedati da le bolj radi lepšega, ker itak ne vidim brat brez očal, pa magari če bi sedel še pri boljši luči in to je vzrok, da se usedem vselej v zadnjo klop. P o m 1 a d se nam kaj hitro približuje. Mesec februar je že itak precej kratek in Bog da je, saj ni itak nič prida in če bi bil še polovico krajši pa bi jaz prav nič ne paraj tal,, ker zamudil itak ne bi nič, posebno pa ne na dohodkih. Prejšnje čase, ko sem imel še kakšne dohodke, sem vedno želel, da bi bil vs.ak mesec še daljši kot je bil, a sedaj pa krajši ko .je, rajši vidim. Ker denarja itak ni od nikjer, da bi se protal, zato je pa vsak dan predolg, čeprav ga največ prespim, pa vse eno komaj čakam noči. Torej, pomlad že skoro trka stih krajih, kjer bodo delali. Torej pri ;nas je navada, da ima oziroma da zasluži po 60 minut na uro, prosto pijačo pri vodnjaku, tobak, če ga rabi si mora kupit sam, čevljev pa v poletnem času ne rabi, ker ni kač v našilh krajih itd. To vam bo pridelek, če bodo taki prišli na njive pod tisto pekoče sonce za motiko držat in jo po njivi ves božji dan premetavat. Res bi jih rad videl, kako bi se kaj obnašali. Vse to menda lahko kar sam po sebi sodim, ker sem že vso to "tre-ningo" prestal. Ko sem prišel na farmo, sem se nekoč nekaj štulil vmes, da bi bil pomagal seno nakladat, pa mi je sosed rekel, bil je Amerikanec, Frank le vstran stopi, da nam ne boš delal napotja in nas pri delu za d rž a val in kadar boš tisto veliko prtljago zgubil, potem se pa le oglasi. Saj veste bil sem "štacnar" in zato tudi nisem bil takemu delu vajen. No res lepi časi se nam še obetajo. Pa nikar ne mislite, da sem danes kaj boljši, saj mi še vedno roji tisto po glavi, da naj se od dela držim nazaj in da naj tisto delo, ki bi ga moral storiti danes, odložim za jutri. Če je pa kaj dobrega za pojest in popit, pa vselej raje danes storim kot jutri, ker ne vem če bom jutri sploh še med živimi. Ko sem šel oni dan pomagat pred sodnika hvalit Mrs. Matevž Mauko iz Dock Rd. v Painesville, ko je šla po državljanske pravice, sem jo tudi na vse mile viže hvalil kako fest ženska da je, no saj se pa tudi nisem nič zlagal. Saj če samo malo pogledate v hišo in krog nje, pa boste videli, kako je vse lepo v redu in kako je lepo v poletju vse z rožcami ob-sejaho na vrtu, p,a boste takoj vedeli, da je pri hiši dobra gospodinja. Zato pa ni bilo tre- ba pred sodnikom prav nič pretiravat, samo povedal sem po pravici ,kakor v resnici je in ker je tudi izpit napravila v splošno zadovoljstvo, ni bilo nobenih težav in vse ceremonije so se izvršile v najlepšem redu. Ko smo srečno vse dokončali pred sodnikom, smo se pa podali v najboljšo restavracijo v Painesville, kjer smo se navži-li vseh dobrot. Ker je pa te čase ravno pomanjkanje mesa, zato so nam postregli s pečeno teletino, ki je bila pa že tako slastna, da je bilo veselje. Naš šofer za dotični dan pa je bil Matevž. To pa vam je šofer, saj vem, da bi bil rad zapodil avto od veselja, da ima Ameri-kanko za ženo, pa tega ni storil, ampak je lepo počasi vozil in večkrat ustavil, da smo se lahko pokrepčali. Matevž je pa kadil fino debelo cigaro samega ponosa. Končno smo pa še ustavili na njih domu, kjer tudi ni bilo brez nič. Potem me je Mrs. Mauko obdarila še tistimi nebeškimi dobrotami. Saj pravim, s takim ljudmi kot so to, je pa res: lepo imeti opravka. Pred dobrim letom smo bili ili pa hvalit Mrs. Sterle iz Ben-net Rd., ki je sestra naše Mrs. Mauko. Takrat smo bili šli pa v Cleveland, kjer smo se tudi prav imenitno imeli. Mrs. Sterle je bila tudi sedaj z nami, da nam je delala korajžo in da je bila bolj vesela družba. Res imenitno smo se imeli in skoro bi želel, da bi vsaj še enkrat skale državljanske papirje. Pa naj bo za sedaj dovolj in pozdravljeni. Frank Leskovic. -o- Berlinski škof izpodbija nacijeve nazore Washington. — V božičnem pastirskem listu, v katerem je pobijal nacijslče nauke o plemenski superjornosti in o sili nad pravico, je grof Konrad von Preysing, rimsko-katoliški škof berlinski in načelnik narodne organizacije katoliške hi-jerarhije, posvaril nemški narod proti nacijskim teorijam in ga pozval, naj "spremeni svoj način mišljenja." Ta katoliški prelat je odločno branil pravice posameznika, družine in plemenskih manjšin proti pretenzijam nacijske države in poudaril, da "le, ako pripoznamo in spoštujemo pravico, smemo upati v boljšo bodočnost za vsakogar in v pra-/ičen mir za vse." Polna vsebina tega pastirskega lista, datiranega 12. decembra 1942 in izdanega pod podpisom škofa von Preysinga je ravnokar prišla v to dežele potom nevtralnih zvez. / Dasi je bil list posebno naslovljen na vernike berlinske škofije, je dobro znano v uradnih krogih Washingtona, da prepisi izvirne vsebine krožijo na tajnem po vsej Nemčiji. Katoliški škof je izjavil, da "sedanja načela so imela za posledico le bedo in bridkost" in prorokoval je, da "vsak odpad od pravice in pravičnosti se prej ali slej zlomi proti temeljem božjega gospodstva." V odstavku, očitno naperjenem proti ubijanju talcev s strani nacijev in proti takozva-nim "milostnim smrtim" v Nemčiji sami, je škof izjavil: "Življenje nedolžnega posameznika, naj bo nerojen otrok ali star človek, je sveto in nedolžen človek ne sme biti kaznovan skupaj s krivim človekom ali pa mesto njega." Nemški škof ni le zanikal trditev nacijev, da se pravice sme presoditi "po merilu, da-li je kaj koristno ali ne," marveč je tudi izrazil svojo, protivnost proti nacijskemu nacijonaliz-mu, ko je izjavil: "Pravica je nekaj, kar se mora uveljavljati celo proti in- teresom posameznika in države." Kar se tiče zahteve nacijev, da je država vrhovna nad posameznikom, je božični pastirski list izjavil, da "se ne more in se ne sme dovoliti, da bi država oziroma narod ali pleme popolnoma absorbiralo posameznika." Brez ozira na različne ideje o svobodi v raznih narodih in v raznih časih je škof posvaril, da "nikaka sila na svetu se ne more drzniti, da bi prisilila posameznika, da bi dal kako izjavo ali storil kako dejanje, ki bi bilo proti resnici." Poudarjajoč demokratično idejo "svobodne zveze," je škof dodal "Tudi vsa skupina bo dobivala le korist od take svobode, kajti le svobodna zveza s skupino bo na vse zadnje v stanu prenašati težke neugodnosti." Škofov list je potem prešel na pravice družine in zlasti poudaril, da izmed "predpravic in dolžnosti" staršev je "verski poduk in vzgoja otrok." Potem je nadaljeval: "Starši imajo pravico in dolžnost vzgajati svoje otroke kot kristjane in vsako prizadevanje, znotraj ali zunaj družine, da bi se ta pravica otežkočala ali razveljavila, je krivično." Končni odstavek dokumenta je vseboval protest berlinskega škofa proti brutalnemu zatiranju premaganih ljudstev. O pravicah inozemcev, ki, kakor je izjavil, so zajamčene po mednarodnem pravu — o katerem naciji pravijo, da sploh ne obstoja — je škof izjavil: "Češčeno poglavje v zgodovini človeštva tvori okolščina, da so se pravice tujcev razvile v večji ali manjši meri in da zakoni narodov definirajo in ustanavljajo te pravice. Vse prvotne pravice, ki jih je človeštvo uživalo, namreč pravice živeti, mirno obstojati, imeti kaj rajše, sklepati poroke, obstoj katerih ni odvisen od samovoljne odredbe vlad, se ne smejati nikomur, ki ni naše krvi ali ki ne govori naš jezik." Škof je dodal, da "vzkratiti slabše narode ... ali plemena, ki dejanski ali navidezno ne vživaj o istih koristi, kakor zmagovalni narod je strašen nazor." Škof je dvakrat naslovil svoj poziv direktno na vernike, prvič, ko je rekel: "Resno vas moram svariti proti takim teorijam," in zopet: "Spremenite svoj način mišljenja! Ta je moj' poziv na vas!" -o- Položaj na Balkanu ——_ t številni časopisi poudarjajo vedno iznova, kako nezadovoljnost in nemiri, izgredi, gerilski boji in sabotaža nacifašističnim gospodarjem na Balkanu delajo vedno nove in čedalje hujše preglavice. Upljivni "Weekly News Magazine Time" je natisnil v svojem izvodu od 25. januarja naslednji članek: Pred izbruhom viharja Bojazen, da bi utegnila Nemčija izgubiti vojno — ali celo, da jo je že izgubila — je stresala zadnji teden ves Balkan; oddaljeno grmenje je oznanjalo bližajočo se nevihto, revolto proti nacizmu. f Madžarska V Budimpešti je bila organizirana protinacistična narodna fronta, v kateri so se združile vse stranke opozicije pod geslom . . . "združenje v svrho osvoboditve." Cilj: — takojšen izstop iz vojne z odpoklicom vseh madžarskih vojaških oddelkov, ki se še nahajajo na ruski fronti; pretrganje odnošajev s silami osišea, svoboda govora, časopisja in zborovanja; preklic vseh protižidovskih zakonov; agrarna reforma. Berlin je poročal, da je bilo aretiranih 664 komunistov. Bolgarija Oborožena vstaja širokih ljud- skih mas je bila to pot zati'ts, 25,500 ljudi je bilo arfitir" in ustreljenih takoj Prve. Uporniki so bili Rusom Prt in mnogi celo naklonjeni ^ liizmu. Podtalni časopis ^ skih komunistov, Rabotnif delo, je tako dobro urejevC razširjen, da ga švedsko pisje pogosto citira v st 0 člankih. la Uporniki so napadali pr ške proge in policijske P03" yc Skozi sedem dni so bile vse fonske in brzojavne garije z inozemstvom pre" Ta izbruh ljudske nevolj6 sujejo poročilom, da je Boris privolil v to, da Sre vizij pomagat Hitlerju fronto. Grčija Pod vodstvom bivših častnikov in nekega vaš^-JNi hovna drže grški gei'f gorato ozemlje in so 25 metrov visok jeklen ški most na progi, ki .ie važnosti za nemške voJa vore. Načelniki gerilc^ večini člani republika"5 mokratične stranke, ki odločeni, protiviti se,.. uvedbi monarhije v G^jjj lo jih je sicer, toda ven' jo Nemcem velike zapf^. dan ju utrdb in letališč,s. mi nameravajo zastraži'1' Rumunija Ministerski predse^J Antonescu se je zadnj'{t nil iz Hitlerjevega •i] lo ra 'bi ol o lOli ro voJj s« ee Pve Po cah | var Ntio »al« »m, Kal piki ob zar je e> H; tia 'Si] "i glavnega stana, kjei' dan pogovarjal z AdotfJI^I katerimi njegovih naj generalov. Iz ■Ja je Hitler Berna odloč«0' olajšati svoje zahteve f munskih pomožnih čet no, Hitler je baje še več rumunskega P1 čet, toda manj lcriča® teden je prišel v rumunski zunanji ril'11'8 gore Gafencu, ki ,ie naklonjen in bi bil P1** ; nest za začetek poga.la' z zastopniki zaveznik0, Turki v skrb^j dn. Ankara je v skrbe" |Se ^ vo gleda preko Bosp^. l^ ^ je, da je Nemčija izgl'5J v6gt. ativo, toda mnogo nih problemov v o!l 'u ' bi izbruhnila na E>a ' šna revolucija, bi . najbolje, da tam naSj« imenu zaveznikov dal' j aj," ;2ačt Je . to p se; B'io v W in m 1C s tel Ne] J5S 1 Po? zv© ■bi tra voj*fl |CI" Pri tem bi se pa p° nost, zaplesti se v čijo. Zavezniški in osi*1 ti v Ankari so opazi'1' nji teden ambasado1 Papen odšel v Berli" to van je s Hitlerje"1- eš d Nit Aa F*o , —o- Od leta 1919 so i* že 18 revolucij. M Stari Su,small P1"1' "A1 s tole ponudbo: .j imam telico, pa pasla z. vašimi kra\ senožeti par zahteval, ti bom P!1 ^ "Kar pripelji j°> bil pri volji VikJe- čez par tednov P1 po telico in vpra^ "Koliko, misliš, & ' zajedla?" , "Sem že izračm1*'' Vikle, ki je bil v^ "Telica se je prav ^ kolikor je vredna, j sti jo, pa bova bot- r % . v eij " J' vi "ov( e»lsl "Kal se ti , Susman. "Saj to ^ po oderuško. AmP3^ bo za oba prav, 'lil1 . »eit! faj K ,v Ao.!; V? 118 eJca se ti obdrži telico še se pase pri vas, V° tvoja, da ne boš ^ zastonj redil. pa ne dam, da bos 0j. 1 i t> i1: nego kedaj je mislil na 11 ^ Nj bilo dovelj časa več 1ovM?ati' trije dnovi ^i"6" lah ^kovih žalostnih okolišči Tihli»°? bi trenil- Noč se je • za'a in Aleš je ležal v e r v'ojei 0 v.- J vse j 2 vedno ukvarjaj 'eze i r# nikj rezef] dom'slim. kako bi se pripla-obzidja, da ne bi ga stra- iie§io"J5apazili-' Pa to bi že še ganit P°tlej priti čez zid in Xl Pravo pot, da ga ne bi je i so r °bili tn n^Folitv«, Je bll° najtežavnejše, no sk r kn-)igo, katero je ve-lolilKlt)no skrival in vsaki dan # jroke2 nje: vzel J'e tudi noco-i 0 tuj b|- Čeravno ni mogel v ilci! iče j. ^ molil je vendar go- tf )ve °8u> da bi ga rešil ta-J Doff,OVi,te s™ti. Večkrat 1 $ cah iri Zlati križec na plat- varSfv Se goreče priporočal ev i Inožj ° angelju varhu. Proti lain i6 nekoliko zadremal, 'm. Pa kot bi prebudi lahen se na tihoma kdo Pri oknu ki ni imelo e >; Žal. takšne 7a di>( 0Ska osPore' Pokaže se ■ek«i obst„! ' ter nekaJ časa ti- lane obstj žitij je'Xl'p"6 Z roko' ko vidi- da 2am&bn m posluša' P°tem naff Vzdigni1' v zname-itia s, J° tjho in skoči nemu-"Si jj 21 ok«o v stanico. VO)1 »oma J1" • ' praša prišli po-"i kai se ogledbvaje, ^varnosti. s«' ir pd ,10 e v M # ni tov ™vv0 s'Sam; dru&i sužnji že fiaj» , razun straž tukaj ter ogledu- N! }\ k p]a-; —muz v arab-se imSt'U s ^urbanom (tur- *»• jt> v v!iuie kapa> kak°r§ne i, 'Vi in knndnjih deželah) na »ti jhi/? Qr Je mogel spo- otdeneČ v temi na nje-ni bil Arabec. ; Sl slišal, kiaj meni Pr» tov-bel1 5*» poi'a: A ie . idi"' bil° ■ stof (lili J' ,da sem slišal. Čez se ne e bodo jeli mesariti, k druiPravižim' ali iaz ni-Vest.-r priče. kot svoj o do- 'otej u '' Posi'eg- pr^Prav'ljen; ako n !fsim te pojutra- • Ta č -oj"5 (Čtli S' >r lin n- P iifl1 V J •ide r»< al J la' tol" -jo' J rej i V1 Je ze nenadno osebo. m nf.^^ten mož 8ecJe k°Aft0ritir pravi mož •°ln0^ Su' tako da je bil ■aj v temi. Pri 111 sam ne posku-trašn'fver to bi ti nakopalo Nutr. smrt-" Ales dv,nj?m zvečer?" djal "k0 bi si pa ^Učiti,,, bl me že Jutri fega ' t0liko 7J ni bati> ker še Le m>i »ad tvojo kri-111 ti i! ? bodi- Jutri ve- ' °slal Pripravno ob-fcJ^ebL °Žja tudi dru-Jkrbe!. e ^či 2a beg bom ll^ila'" Ji večer bova pa cas pa moras )ri od ta- ' rat bi b ^ niSi Priše"1 O' pa ni bi? rad g0V°- 4 W 10 Vče- ti natiho ma tu sem Pazij6, • m°ram' da Slcer bi bila obadva izgubljena. Lahko noč —! jutri večer zopet pridem." In zopet je skočil skozi okno ter zginil po dvoru. Aleš je bil kot na noyo prerojen. Upanje rešiti se grozovite smrti, prevzelo ga je tako, da bi bil kmalo na glas zavris-nil, ko ne bi se bil bal izdati se. Celo noč ni zatisnil očesa, vedno je premišljeval, kdo bi bil ta človek, ki je njegov rojak, in kako je prišel tu sem. Spomnil se je tudi svoje knjige, katero je našel v tolovajski ladi-ji in bil je prepričan, da bo brž ko ne tega moža, ki jo je morda pozabil v ladiji, ko so ga prodali tolovaji tu sem. Drugi dan je minul Alešu v grozovitih skrbeh. Bal se je, da bi svojemu tovarišu kaj ne spodletelo in ga zadržavalo v njegovem sklepu. — Prišla je noč in ta je trpela še delj. Aleš je menil, da mora že kmalo dan biti, a pričakovanega prijatelja le še ni bilo. Vedno je stal pri oknu in vlekel na ušesa, ali se kaj giblje. Polastila se ga je že grozna misel, da so morda moža zalezli, ko je šel od njega. Slednjič se priplazi po dvoru sem varno v plašč zavit človek in Aleš je koj spoznal svojega rešitelja. Molče se je približal oknu, podal mu veliko culo ter dejal "Na, tu imaš potrebne reči za beg. Skrij je dobro čez dan, zvečer pa bodi' pripravljen proti polnoči" — Aleš bi ga bil rad še marsikaj po-prašal, ali mož je zamahnil z j reko, naj bode tiho, ter urno' zginil za palmovimi drevesi na: dvoru. Sedaj pregleda prineseno cu-1 lo. Bila sta v njej dva samo- j kresa, arabska obleka in nekaj jedil. Vse to skril je v emen kot pod slamo, ki je bila njegova postelj. Ko se je približala tretja noč, osodepolna ura, ko je viselo Aleševo življenje na tanki nitki, oblekel se je brž, ko se je stemnilo, v arabsko oblačilo, vteknil samokresa za pas in pričakoval pri oknu svojega rešitelja. Še veliko počasneje, nego prejšnjo noč, tekle so mu nocoj ure. Oziral se je vedno na nebo in spoznal je, da mora biti zdaj zdaj polnoči. Vsako per j ice zunaj, ki ga je poma-jal veter na drevesu, oplašilo ga je, ker je vedno mislil, da bodo nemara zapazili njun beg. Sletfnjič se je približl zaželje-ni trenutek in njegov tovariš je prilezel k oknu. "Sedaj pa le urno," šepnil je, "le minute ne smeva izgubiti." Pomagal je Alešu iz sobe, potem pa sta urno stopala po dvorišču vedno v senci visocih | palm. Ko se približata obzid-ju, sedel je ondi zamorec in tr- j dno spal. "Ta clqbro stilaži," djal je spremljevalec Alešu ter ga urno potegnil seboj v neko zatišje, kjer so bile narejene iz kamenja in prh'lih tnal nekake stopnje na zid. Bila sta kmalo | na vrhu, ali sedaj bila je pot težavneja. Zid je bil precej vi-! sok in na vnajnej strani strm. Dobil.a sta nekaj grmičevja in j z veliko težavo splazila sta se l na tla. Kakih dvajset korakov od ondot je stala majhena slamhata uta — stražnica — in | dva zamorca sta ondi slonela j na svojih dolzih sulicah ter se pogovarjala. Naša dva beguna nastopita nasprotno pot vedno ob zidu se plazivši, kjer ju je senca zakrivala. Stopala sta j tako varno, da nobeno suho br-1 stiče ni počilo pod njunima nogama. — Ob nekateri minutah sta že imela mesto za seboj in prišla do majhene koče, ki jej bila opuščena. Alešev tovariš stopi vanjo, in pritira ven čvrstega konja dobro osedlanega. Neko popoludne meseca ki-movca se je solnce prav prijazno smehljalo na malo pivško vas Radovino. Ljudje so sušili in spravljali otavo, obirali sadje in se veselili obilico božjih darov. Kdor je mogel, je hitel pod vedro nebo, hitel na prijetno solnčno gorkoto po tolikih deževnih dneh. Sredi Radovine stojita poleg studenca dve košati lipi; na njih so-se to popoludne podili preširni, vsled dobre letine presiti vrabci. Voda je sicer šumela in vršela po žlebu v korito precej glasno, a vrabčji vrišč je bil glasneji. Lipi so pa nekdanji Radovinci vsadili za to, da hlade po leti s svojo senco trudnega popotnika, ko si je utolažili žejo z bistro studen-čnico, in ne samo za torišče prepira j očim se vrabcem. Vsako leg starega Klančarja vačev črni maček. Maček zatisne obe očesi, zadovoljno prede in uživa dobro-dejne solnčne žarke. Klančar-.iu zleze brada na prsi, trd in zamazan klobuk pomakne na čelo, da skoro ni mogoče videti z redkimi, osivelimi ostanki brk že davno obritega lica. Nekoliko zadrmelje navadno tudi on, še raje pa mižeč sanja na bliščečem solncu o prošlih, vse-kako boljših časih in o človeški nehvaležnosti. Smrči pa glasneje kakor poleg njega prede domači maček. Včasijh Klančar vsled visoke starosti pozabi, da kaže koledar vroče poletje, tervzlic temu položi svoje ude na solnce. Muhe ga nadlegujejo in solnce noče umeti starčeve pozabljivosti o premembi letnih časov ter ga vztrajno ogreva z vso ljubeznijo svojih toplih žarkov, da zapusti celo maček priljubljeni kamen; tedaj zarožlja poleg Klančarja zakrivljena javorje-va palica, zvesta mu spremljevalka, ter mu pomaga meriti korake za mačkom na sadni vrt, kjer si potem izbereta popoldne dosega lipova senca tudi precejšnji del bližnje Ko- počivališče v senci sadnega dre-vačeve hiše. Zahodni konec sj vja. Starček tam zložno sedeč skednjem in hlevom proti vrtu'ali ležeč tudi zadremlje, pa ga se po leti peče in druge čase greje na zlatem solncu. Tam zraven zida je take čase zelo prijetno; na kamenu, ki je ostal zidarju od neznanih vrat, sedi navadno take popoldneve po- najmanjša mušica zopet vzdra-mi, da začne zabavljati vsi nadležni mušji zlegi in človeški nerazsodnosti, ki noče umeti, da je on, dasi obnemogel, tudi še za drugo delo. Zaradi tega se Ko- mu pa vendar na desno in levo pripogibljejo s sadjem obložene veje, v solnce se ozirajo pisane cvetlice, šume bučele in frfotajo metulji, hrošči, žvrgo-le ptički. Toda Klančar je že več ko na pol gluh. Saj rad pove, ko je dobre volje — kar pa ni vsaki dan — da pomni .vse rodovine svoje rodne fare v Gorenji vasi in na Radovini do tretjegai rodu nazaj. Osemdeset jesenij! Mnogo let! Lepa starost! Ali starost je tudi težka. Danes si je Klančar izvolil navadno mesto poleg mačka na kamenu pred hlevom. Solnce ga je kar obsulo s toplimi žarki. Odpodil je še jedino muho, ki mu je nekolikokrati bez-nila pod nosom, dvignil bracfo, pomaknil klobuk nekoliko s čela in odprl trudne trepalnice. Veliko, medlo modro oko, rdeče nabreklo, se mu je pa obrnilo najprej za solncem, potem preko ograje na vrt, kjer se je zadovoljno ustavilo na dozore-vajočih, vabljivo pomodrenih češpljah. O, videl je, videl Klančar še precej dobro. Večkrat je skušal, da bi si z vidom nadomeščal celo sluh, pa ga je to cesto spravilo v neljubo zamero in zadrego; on, misleč, da trdi pravo, je trdil svojo, ljudje pa ono, kar so resnično govorili; vpil je Klančar, vpili so tudi drugi in vslecl tega Klan-čarjul očitali, da je siten. To pa ni bila glavna nadloga. Še veliko gorkeje nego zdravega sluha si je želel zopet nekdanje oblasti. Na višnjevo se nasmihajočih češpljah se mudeče oko mu je budilo spomine nekdanjih dni, U ko je tudi on obiral sladko sadje, je prodajal, sušil in kuhal iz njega žgano pijačo, ne zase, marveč da jo je prodajal v gorenje kraje za lepe novce. Povsod so hvalili njegov izdelek, da je slednjič bil zares tudi sam prepričali, koliko bolje ume on ta posel od drugih. In te češplje! Kako vabljivo in milo ga gledajo še danes! Ko bi le hoteli domači slušati njega. Pa kaj slušati? Celo tega ne marajo, da bi on še kaj ukazoval v hiši. Dvakrat, tri-krt je sklonil glavo, pa jo zopet dvignil kakor človek, ki ho-| če z besedo meriti svojo moč ! na nasprotniku. Radi tega in | radi prejšnje lege mu je klobuk zlezel nekoliko niže na čelo. Maček je zložno predel, morda tudi sanjal o najmastnej-šem mišjem lovu, o časih sile nadloge. — Stari Klančar je zamižal Še koliko je ukazoval nekdanje čase! (Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists m Set- up men Prednost imajo oni, ki žive Collinwoodu. International Vibration Co. 16702 Waterloo Rd. (x) IZVEŽBANI OPERATORJI na Boring Mils (Horizontal ali Vertical) Large Planer Plača od ure, in overtime jAko ste zdaj zaposleni pri voj-inem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 Central *__(30) . MALI OGLASI želim garažo i V najem želim dobiti garažo v okolici 63. ali 64. ceste blizu j St. Clair Ave. Kdor ima kaj 'pripravnega, naj pokliče EX- Delo dobi Sprejme se ženska, da bi varovala dva otroka. Lahko ostane čez noč, ali pa hodi domov. Zglasite sel na 996 E. 64. St. (29) press 3432. (29) Stanovanje v najem Odda se 5 modernih sob in kopalnica. Parna gorkota, luč in plin. Vprašajte na 6301 St. Clair Ave. po sedmih zvečer. _ (30) Soba v najem V najem se odda opremljena soba .poštenemu Slovencu ali Hrvatu. Vprašajte na 15311 Dobra služba Sprejme se priletno vdovo, ki bi varovala dva otroka. Zelo lahko delo in dober dom. Zglasite se na 961 Addison Rd., kjer boste zvedeli naslov, ali Hale Ave. v Collinwoodu. Ce-pokličite KEnmore 3521. (30) na_?3Miajeden. _____ Kdo je našel V petek !je (bila izgujbljena okrog 65. ceste plava torbica, v kateri so bila očala. Na omotu sta začetni črki A. S. Kdor je našel, je prošen, naj izroči v uradu tega lista. BVEST PAY DAT X* BOND DAY Gornja slika nam predstavlja, četrto nosilko letal "Cowpens," ki je bila zgrajena tekom 20 tednov v New York Shipbuildincj delavnicah v Camden, N. J., ko je zdrsela v vodo, da nastopi svojo službo. In spomin se mu posili, Dni premišlja, ki so bili, In na tihem solze briše! joiiiiiiHiiiicaiif................................................................................................................................ j VSE VRSTE MODERNEGA ZOB0ZORI¥NišTVA 1 3= po najbolj zmernih cenah in na kredit § Eden najfinejših in najbolje opremljenih uradov v severovzhodnem | Clevelandu, pripravljen postreCš pacijentom z najnovejšimi metodami v § PLOŠČAH — IZRUVANJU — PLOMBIRANJU — MOSTOVIH — 1 ČIŠČENJU — X-ŽARKI — PLIN — ANALGESIA DR. S. L. SPIKELL vogal St. Clair Ave. in 105 St. I I (Nad »Standard Druff Store — vhotl na E. 105. St.) Tel. GL 3322. Ure: dnevno 10 dop. do 1 pop; 2 pop. do 8 zveč. ................................cumin............................................................................................................... ........""m. »i >._. i ' i_ J^aznantlo ! John Susnik in Jerry Bohinc sporočata cenjeni javnosti, da sta si radi vojnih razmer razdelila trgovine. John Susnik ostane lastnik Norwood Appliance & Furniture na 6104 St. Clair Ave., Jerry Bohinc pa bo nadalje vodil trgovino na 819 E. 185 St. pod imenom Northeast Sales & Service. 1 V PRIJAZNO NAZNANILO! 1 Da, kot pretekla leta, tudi letos izpolnujemo in uredimo E 1 INCOME TAX RETURN I S DOHODNINSKI DAVEK 5 = V izvršitev dohodninskih listin se lahko zaupno zglasite v našem uradu, 5 — da za vas isti uredimo. E 1 STEVE F. PIRNAT 1 § 7403 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO 1 = Giocerijska in delikatesna trgovina, E TilltlllillllillllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIlIilllllllllllllllUIIIIIIIIHlllllllllllllIIIUli? Pitani z koruzo JOHN A. TOMPKINS 3979 W. 25th St. SHadyside 3689 Pod Brooklynskim mostom. Ko so Nemci napadli London, so bombardirali tudi neko šolsko poslopje. Bomba jr. zadela svoj čili'in pod razvalinami poslopja je nad 30 otrok in 11 učiteljev našlo smrt. Slika nam predstavlja razdejano šolsko poslopje in pit reševalno moštvo, ki išče še nadaljnji morebitnih žrtev pod razvalinami. UČITE SE ANGLEŠČINE h Dr. Kernovega ANGLEšKO-SlOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" k,irm:mu je znižana cena ^ fa ftfl in sfane samo: LiUU Naročila sprejema KiNJKJARNA JOSEPH GRDIM 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. 66005302000200010202010001010100020202000202010201010000000200 AMERIŠKA DOMOVINA. FEBRUARY 3, 1943 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERSE fir "Henrik!" je prestrašeno zaklicala. "Kaj delaš tu? Boš li koga umoril?" Začela je grenko ihteti. "Zdi se, da je naša mala tu Kaj hoče " je rekel oče, ne da bi se obrnil. Veliki brat pa je odložil svoj meč, je šel k jokajoči se deklici ter ji je sme-joč se rekel "Kaj pa je?" Ihtela je naprej ter je skrivala, svojo glavico v rokavec: po očeta je prišla, mamica ne more spati, ipa se .tako boji. Henrik jo je vzel v naročje ter rekel "Biza biza." Potem jo je nesel k očetu rekoč: "Mala go-' spica prosi, da bi gospod šli spat." Deklica se je privila k njemu, pritisnila je svoj belor-deči obrazek na njegovo lice, ki je bilo zarjavelo kakor lepa slonovina." "Henrik, bojim se. Ne mori ljudi s svojim mečem." "Tebe že ne, punčika. Nabadal bom nanj strupene krote," jo je tolažil Henrik. "Pojdi, miška, Henrik ima sedaj opraviti," je rekel oče, ki je vzel deklico iz bratovega naročja ter jo je postavil na tla. "Ha, ha, čas je, opravil bom," je vzkliknil mladi Hen-del, prepasal si je meč ter je očetu stisnil roko. "Jutri zjutraj ob šestih vam pripeljem to zalego živo ali — mrtvo!" Visoko so sveče vzplamenele, ko je jezno, ponosno in odločno korakal iz sobe. Na stopnicah so odmevali njegovi krepki koraki in sedaj, čuj, v tiho noč se razlega peketanje kopit njegovega žrebca. "Pojdi k mamici, deklica!" je rekel Hendel — "povej ji, da tako pridem." Mraza tresoč se je dete sto- ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave, HE 2730. pica Id proč,, oče pa je ugasnil sveče, za trenutek je poslušal peketanje, ki se je izgubljalo v temno noč, potem pa je z mogočnim korakom šel v svojo spalnico. Njegova žena je ležala tu in se je jokala. Safir, ki naj jo varuje kuge, ji na zlati nitki visi na vratu, v rokah pa drži stekleničico s kisom. Ko je vstopil, se je dvignil in je bila lepa kakor dan, ki ga otem-njuje pajčolan. Vzkliknila je: "O pridi že vendar, z žalostjo sem te pričakovala." "Da, sedaj sem opravil, kar sem moral," je globoko dihnil. "Žena, štajerski papežniki so gadja zalega. Za ves trud mi trgajo srce. . . . Človek bi obupal nad človeštvom . . . toda, Helena, smejim se jim, imam sina, za katerega me lahko zavidajo vsi cesarji tega sveta." "Samo sina?" se je treslo iznad blazin. "Nikogar drugega — ? Kaj pa jaz in moje dete?" "Seveda! Že vem. Ti si pač moja lepa žena. Toda moj sin je moja čast, moj ponos, moje življenje. Ukrotil mi bo kužno sodrgo, potem lahko brez skrbi spiva." Odstranil si je trdi flamski ovratnik, ki ga je vrgel proč, z razprostrtimi rokami je stopil k postelji ter je pritisnil na svoje srce rožnato lepoto, ki se mu je v solzah nasproti smehljala. XI Naslednje jutro se je že tam daleč na vzhodu jelo sveti iti za gorami. Mesto Štajer je po nemirni, v strahu prečuti noči še počivalo v globokem spanju. • Tiho so samevali z mladim zelenjem odeti gozdi, skrivnostno je šumela Aniža. Samo daleč tam za dambalhskim gozdom je žvrgolela gozdna ptica. Pa glej, od garstnskega brega sem plove po tajno šumlja-joči vodi čoln s krepkimi ves-ljaji. Čuden tovor vozi: Trije ljudje sede v čolnu, eden od njih vesla, nad glavami vseh pa plava dolga, rdeče, modra zastava s svetniško podobo; poleg zastave se dviga v mirni jutranji zrak črn križ, na katerem visi pripeto bledo Gospodovo telo. Ministrant drži križ, črn menih ima v rokah zastavo, hlapec pa se molče upira v-vesla. Menih Albert gre na vse zgodaj na božjo pot; v Fraj-zingu ga bodo čakali pobožni verniki, dvesto moških in žensk, ž njimi pa bo pobožna Štefana, angel, ki je sprožil misel na to božjo pot. Tožeč hite naprej valovi, zdi se, kakor bi mrmrali: Kuga je na naših bregovih, kam ploveš, kam ploveš? Žugajoč kipe proti nebu stolpi mesta, v katerem čakajo verige in vezi one, ki se upirajo Hendelnovim brezbožnim postavam. Albert sklanja svoja bleda upadla lica, ki jih napol zakriva kapuca, nad brevirjem, ki mu počiva v naročju ,ter moli psalme; srce pa se mu širi veselja, ako pomisli na kraj milosti, odkoder bo v večno čast božjo in sovražniku v sramoto prinesel mestu Štajru blagoslov.. Voda mrmra in šumlja, vedno bliže prihaja breg, ki ga pokriva megla. Za visokimi jelkami nad Dambahom se nekaj ognjeno svetilka. Ministrant se s paznim očesom ozira proti oni strani, pokaže tja z malim prstom in reče: "G1 e j t e, pater Albert, tam zadaj v gozdu iz zelenja gleda nekaj modrega." Albert bere naprej v knjigi ter reče: "Cvete li encijan letos tako zgodaj? No, pa ni nič čudnega, letos je pač nenavadno leto." Deček gre še Iniaprej proti gozdu ter pravi: "Oče, bliska se kakor srebro in jeklo." Menih obrne oči proti gozdu in se smehlja: "Na višavah se kadi jutranja megla kakor daritev dobrega Abelna, na zemljo pa pada jutranja rosa, kakor bi se jokali angeli nad človeškimi grehi." Veslar visoko dvigne vesla, s katerih teko bliščeči potočki, in pravi: "Gospod pater, kaj pa, če so Hendelnovi vojaki, ali pa Posavski roparji?" "Odkod pa naj Hendel ve," smehljaje se odvrne Albert; "od teh, ki so bili v cerkvi, mu ni nikdo povedal; če bi mu bil kdo povedal, bi se jaz sedaj ne vozil po Aniži, marveč bi bil' že cele ure v ječi. Ne bojte se, Bog je z nami, Bog čuje nad svojimi otroci." Čudovito pogumno je srce svetega moža, ki se ne boji in ne pozna prav nobene nevarnosti. Kakor junak je stal pred vikarijem Karlom, ki so se mu od strahu šibila kolena; očital mu je, da pahne Stajer in samostan v kugo in pogubo. Toda v smrtni celici opatovi je prijel vikarija za roko, ki jo je položil Wristovo roko, ter je rekel: "Spomnite se zadnje ure svetnika, ki je videl prihajati preganjanje, pustite me, in rešen bo Štajer, samostan in mi vsi skupaj!" Prior se ni mogel ustavljati taki živi veri ter mu je navsezadnje dovolil, če Bog tako hoče. Bog je ž njitfi, ill če mu jih pade tisoč v levo krilo in dva-tisoč v desno, ne bo omahoval ker je ž njim Bog, ki bo venčal njegovo živo vero. .Urno plove čoln sedaj po Aniži doli proti Frajzingu, za dambahskimi gozdi že žari rdeča jutranja zarja. Veslar in deček gledata sedaj naprej, sedaj nazaj, če ne prihajajo Hendelnovi rablji. Menih moli dalje brevir. ♦ Tam zadaj v gozdu pa ne cvete mfocjri encijan, tudi ne špajka; tam ni padla rosa kakor angleške solze; tam se dviga dim, pa to ni pobožen dim Abel nove daritve. Tam v gozdu se gibljejo divje, krasne postave, štirideset do petdeset, modro in belo so obločene ter imajo ljute puške, narejene iz hrastovine in jekla. Kako je to? So se li čez noč z roso pokrite zelene jelke izpre-menile v bojevnike? Stoje ali sede okoli ugašajočega ognja, ki ga netijo za stražo — to so daleč naokoli znani štajerski strelci. V njihovi 'sredi stoji mladi Hendel, drži roko za ročaj meča ter pazno prisluškuje proti dolini. Kdaj pride strupena s o d r g a? Njegov rdeči žrebec se pase v zeleni travi, privezan na dolgo, v zemljo vtaknjeno sulico. Gozdni ptič žvrgoli nad njegovo glavo sladko pesmico ter vabi k sebi družico. Prvi jutranji svit poljublja njegove temne oči, ki jih venčajo tako lepe dolge trepalnice, in s travnika sem mu plavajo na vojaško suknjo svilnatobeli cveti pomladnih cvetlic. Ob njegovih nogah se ljubko igrata in poljubljata dva steklenovelena martinčka. Divje in kljubovalno stoji tu in krčevito grabi meč, ki čaka krvavega krsta. Morilska tolpa, kje se skrivaš tako dolgo? (Dalje prihodnjič) —-o- Kupujmo obrambne obveznice in znamke! J^aznanilo in Z,ahH)ala V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, N sreča in sta dne 31. decembra 1942 postala žrtev nesrečne usode, ko sta se zadušila od plina, ki je uhajal grelca za vodo. Na vse načine so se trudili rešiti jima življenje, a vse je bilo zaman in tako sta na starega « večer v najlepši mladosti za vedno zaspala, pokojni Louis v starosti 25 let in njegova ljubljena soproga pa v rosti 24 let. Rojena sta bila v Clevelandu. ..... , . ^ , _ _ . „ , D i i ,, bil« Po opravljeni slovesni sveti maši v cerkvi sv. Vida m cerkvi Our Lady of Good Counsel v Brooklynu, sta d dne 4. januarja 1943 skupaj položena k preranem večnem počitku na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo najprvo prisrčno zahvaliti Migr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju z k opravljene molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče in za opravljeno sveto mašo ter cerkvene pogrebne obrede. Enako se želimo tudi prisrčno zahvaliti Rev. Andrew Andreyu in Rev. Max Sodji za navzočnost in asistenco pri sveti maši. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo Mr. Louis Zig-mund, Mr. Louis Judnick in Mr. in Mrs. Anton Hace, ki so nam bili v času prevelike žalosti v prvo pomoč in tolažbo, kakor tudi vsem drugim, ki so nam na en način ali drugi kaj dobrega storili V teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Ravno tako se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jih prišli pokropit in se poslovit od njih ob krsti, vsem, ki so z nami čuli in molili ter se udeležili svete maše in pogreba. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so v zadnji pozdrav pokojnima okrasili njih krste s številnimi krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Anton Bajt in družina, Mr. in Mrs. Srečko Eržen, Mr. in Mrs. Louis Zigmund in družina, Mrs. Wretch ko družina, Mr. in Mrs. Simon Zivancek družina, Mr. in Mrs. Anton Avsec in družina, Mrs. Theresa Besenicar in sinovi, Mr. in Mrs. Frank Kuhar družina, Mr. in Mrs. Mike Razborsek, Mrs. Agnes Opaskar, Mr. in Mrs. Victor Opaskar in družina, Mr. in Mrs. John Bavec družina, Mr. in Mrs. John Mlakar družina, Dibble Ave., Mr. in Mrs. Charles in Frances Levee, Mr. in Mrs. Stan Zust, Uncle Mike, Aunt Annie and children, Grandpa Grandma, Uncle Ed and Aunt Elsie, Aunt Helen, Ruth and Eddie, Mr. in Mrs. Piatak, Mr. in Mrs. F. Kovach, Mr. in Mrs. Frank Telich in družina, Mr. in Mrs. Joe Brodnik, The C »onto* Family, Mr. iri Mrs. Lawrence Zadni-kar in sin Lawrence Jr., Mr. in Mrs. Frank Zupančič Jr., Mr. in Mrs. Louis Judnick, From Sister and Sister-in-law, Krulich in Žagar družine, Mr. in Mrs. Ludwig Speh, Mr. in Mrs. .Frank Witthuhn, Mr. in Mrs. Elton Vaughn, Mr. in Mrs. E. A. Thomas, Mr. in Mrs. Stanley Pawlowski, Mr. Frank Pawlowski, Mr. Clem Pawlowski, Mr. in Mrs. Ben Pawlowski, Mr. in Mrs. Joseph Guzi, Sabo Family, Girl Friend Betty, Mr. Anton Chandek in družina, Gay Blades Club; Mr. J. Brodnik, Mr. J. Novak, Mr. E. Zupančič, Mr. J. Zupančič, Mr. F. Pureber, Mr. J. Pureber, Mr. E. Bokar, Mr. S. Zust; Helen Cook, Evelyn Hedges, Jean Kavnla, Frances Szalay; Crank Case Machining Division, Dept. 325 White Motor Co., The Wea-therhead Co., The U.A.W.A. C.I.O., Weatherhead Co. Dept. 3, Mrs. Anna Jankura's Co-Workers, društvo Clairwoods št. 40 SDZ. Našo prisrčno zahvalo želimo, izreči tudi vsem, ki so v znak sožalja in blag spomin pokojnima darovali za svete maše, namreč: Mr. in Mrs. Anton Bayt, E. 52 St., Mr. in Mrs. Louis Zigmund, Mrs. Mary Wretchko in družina, Mr. in Mrs. Anton Avsec, & in Mrs. Mike Razborsek, Mr. in Mrs. John MlaK» Dibble Ave., Mr. in Mrs. Louis Judnick, Mr. in M Frank Lavrich, Alhambra Rd., Mr. in Mrs. An* Novak, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Frank Kuhar,J" in Mrs. Frank Urbiha, Pvt. A. L. Bayt and wife, Theresa Besenicar in družina, Mrs. Mary Janes, jv Anton Anzlovar, Mrs. Mary Vidmar, Carl Ave., in Mrs. James W. Ricey, Mr. in Mrs. Stan Zust, ^ Frank J. Branisel, Mr. in Mrs. John Lokar, M*"- |„ Mrs. Peter Kodric, Mr. in Mrs. Anton Stanich, M«--Mrs. John Susnik, Mr. in Mrs. Anton Hace, E. Mr. in Mrs. Louis Zust, Mrs. Bavec, Cornelia A j Mr. in Mrs. John Hace, Bonna Ave., Mr. in Jankura, Miss Josephine Prince, Mr. in Mrs. K° . cic, E. 71 St., Mr. Edward J. Bokar, Mr. in Mrs. nik, St., Edna Ave., Mrs. J. Bavec, Mr. in Mrs. ^^ Mr. in Mrs. Zupančič in družina, Edna Ave., družina, Mr. Anton Pucel, Mr. in Mrs. Anton St» nik, Mr. in Mrs. Knaus Mr. in Mrs. Frank Pure^r. Mr. in Mrs. John Lekan, Mr. in Mrs. A1 Strogin, >\j. in Mrs. Wm. Tome, Mr. in Mrs. Halaburda in djj^j na, Mrs. Mary Germ in družina, Mr. in Mrs. 15 j,, Hace, Mr. in Mrs. Marolt, Mr. in Mrs. Ludwig SP^, Mr. in Mrs. Albert Novak, Mr. in Mrs. Louis ^i-Mr. Frank Branisel, Mr. in Mrs. John Kadunc a* na, Mr. in Mrs. Anton Marn in hči, Mr. in Mrs. ser, Mr. in Mrs. Frank Baraga, Mr. Joe Urajnar, c in Mrs. Jos. Modic, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Salehar, Mr. in Mrs. Anton Ljubi, družina Aj* Pavli, Mrs. Nettie Prince, Mr. in Mrs. Lavric, Ay1 p bra Rd., Mr. in Mrs. Anton Jerina družina, M1"' p Mrs. John Richter, Mr. in Mrs. John Gnidica, MrJjf, Mrs. Ricey, Mike, Elsie, Jim, Betty and Hazel, ' i in Mrs. Ray Breskvar, Mr. in Mrs. Joe Sternad, t žina Blaž Pirnat, Mr. in Mrs. Persin, 12-B H® I Room and Miss Woodruff, Mr. in Mrs. J. Mai«** a i Mr. in Mrs. Joseph Moze družina, Miss Rose B° Miss Theresa Zupančič, Mrs. Mary Skiljan. Prisrčna zahvala naj velja splošno vsem, 1 dali svoje avtomobile brezplačno na razpolag0 priliki pogreba. ^ ^ i Prav iskrena zahvala članom društva LoŠk® ^ [ lina, ki so prišli zapet ganljive žalostinke na v pred pogrebom. _ ^ Prisrčna zahvala tudi članom društva Clai«^ f,f I št. 40 SDZ, ki so se udeležili pogreba, posebn^jH članom, ki so nosili krsto ter ga spremili in polo* tako prezgodnjem večnem počitku. fi Našo prisrčno zahvalo naj sprejme tudi P?.g ffi"' zavod Zakrajšek Funeral Home za vso PrlJ I H , m postrežbo in za lepo urejen pogreb. Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma stilo, prosimo oproščenja ter se želimo vsem r prisrčno zahvaliti —■ ——i ■ — - — - -——— — ^ • - ^ tfi j Preljubi jeni in nikdar pozabljeni sin, zet in brat ter hči, sinaha in sestra, žalostni smo, ker vaju ni vec ^: nami in tem bridkejše nam je pri srcu, ker v najlepši dobi življenja sta nas morala tako nesrečno in nanag ' oba zapustiti. V solzah zatopljeni in v globoki žalosti pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Vama bo usmiljen nik in naj Vama podeli večno srečo v večnosti in lahka' naj vama bo rodna zemlja. Žalujoči ostali: LOUIS in ANNA BAVEC, starši JOSEPH in ANNA JANKURA, starši ANNA sestra ELSIE, MARY in ANNA, sestre M ' JOSEPH in RICHARD, brata Cleveland, Ohio, 3. februarja 1943.