I 4 : \ V v V v !.. I * % • H. \ '.C ■ J 'X t M f : ' & t I . >>-•■ *. ■ * j tilfc SJEMENIŠKA KNJIŽNICA. V VIPAVI Pred nami jo praznik Kristusa Kralja, blagoslovitev nove semeniško kapele in sestanek s starši. Ob tem prazničnem dnevu izdajamo lotnošnjo prvo številko "Isker”. Izdaja te številko, ki j: imate v rokah, sc jo zakasnila zaradi več vzrokov. Prvi in morda največji vzrok je s Premalo KVAL ITE TIPIH prispevkov. Druga leta je prišla prva številka'••"•Isker” na alano že pred I. redovalna konferenco. Mi tega nismo zmogli, ker nismo dobili nič prispevkov iz prvega letnika in zelo malo smo dobili iz drugega letnika. V prihodnje pričakujemo večjo dejavnost in delavnost iz vaše strani. Ncpričakujte izida "Isker", čo sami ničesar no sestavite! Če bi vsakdo pokazal vsaj malo zanimanja za "Iskre1' bi prej izšlo in bi bile prav gotovo kvalitetnejšo kot so te, ki jih držite v rokah. Ro čakajte čudežev, ker jih nc bo’ Treba sc ja .spoprijeti z delom, lo tako bodo lahko prišle "Iskre" spot na raven, katere sc si ustvarilo o tradicijo. Ob tej priliki bi urodništv rado p velari lo-- še nekaj v zvozi s kritiziranjem.. Prv' pravilo, ki so ga vsi kritiki ,( tisti, lei .nameravate kritizirati "Iskre" ) morate držati jo: Ne kritizirajte tistih.stvari, katere niste sposobni sani boljo narediti! lahko je kritizirati, medtem, ko so drugi trudi, da bi kaj storil in san nj,č ne narediti! Vsako dobro kritiko ( nc osebno izpoved ) Domo s hvaležnostjo sprejeli in jo tudi upoštevali pri naslednji številki. Vabimo vso nadarjeno in manjnadarjene literate in risarje, da pridejo na dan s sv.jini prispevki. 1 ihčo • pa naj ne vrže puške v koruzo, če njegov -sestavek nc b' objavljen. Zahvaljujemo' se vsem, ki so kaj prispevali in jih pr sino naj še prispevajo ( ! ), kajti le tako bodo "Iskro" glasilo vseh semeniščnikov in ne samo uredniškega -odbora! Uredništvo MOJI PROBLEMI Mlad sen. Tudi jaz sem v dobi, ko se orične človek zavedati samega sebe. Prebudil sem se iz sna in pogledal v svet, v svet, za katerega sem menil, da je mosten in iskren. Bil sem bridko razočaran. Tudi jaz sem se moral spoprijeti s golo stvarnostjo, ki jo boleča in ne pozna milosti. Najbolj se ljudje in mirno lahko priznam tudi jaz, mučijo s problemom "onostranstvu". Heinrich Heine je napisal pesem, v kateri pripoveduje o mladeniču, ki je stal ob morju in vnil v valove, naj mu povedo odgovor; Ali jo drugi svet, za katerega se splača živeti? In I-Ieinc, ki ni bil veren, zaključuje pesem o večnem vprašanju z besedami: !,Ir norec na dobil odgovora." Ljudje si hočejo pridobiti raj žc tu, a jim ne uspeva. Poskušajo z mamili, alkoholom, a ostanejo vedno sami in prazni. Kam to vodi? Vedno voc jo v svotu govoric, da jo človek naredil žc toliko orožja, da bi lahk tridesetkrat uničil Zemljo. Ne morem razumeti, in tudi nočem, da človek dola draga orožja in obenem pušča sočloveka v lakoti. Z orožjem, ki jo bilo narejeno v povojnem času bi lahko dvignili celotno človeštvo na raven evropskega standarda. A žal tega ni. Več jo vredna ena puška kot deset ubogih ljudi, ki umirajo od lakoto. Najbolj pa me muči, da se čutim kot someniščnik v družbi nanj vre dne ga in ta kompleks ni še povečujejo razni dejavniki. Na primor to: Sprašujem se, ZAKAJ nina so oni cinik ali duhovnik ENAKIH nra.vi c kot drugi. Ne mor.:a razmeti zakaj, zakaj semeni seniki nimamo vsi zdravstvenega zavarovanja? Zakaj? Ali sen jaz kot senieniščnik nanj vreden kot ost .li? Saj bon tudi jaz k t bed či duhovnik služil nar 'Ju. To, kak so duhovniki pomagali tudi v narodnostne/i pogledu, so jo pokazalo v času fašizma n- '.Primorsko :i. Torej ne vidim razloga, zakaj no. bi imeli tudi ai zavarovanja, če smo po 'ostavi, ki jo zelo spoštujon, vsi enaki. Vprašujem se, zakaj duhovniki, še posebno primorski , ne pr jo. saj o časti, ki bi jo'MORALI za VELIKO DELO, ki so ga za narod vršili. Po mojem miš len ju tu ne bi smel im..ti glavn. besedo SVETOVNI NAZOR, ampak delovanje, ki s- ga vršili! Zadnjo čašo na slišim, da bo problem zdravstvenega zavarovanja za semeni ličnike ugodno rešen. To na me razveseljuje in Ob nem razbremenjuje tega mučno gr. pr blemu. Vsak dan arin :a . nov-- težave in z njimi nove aroblcme s katerimi sc je treba cacari jcti in jih reševati ; pozabljati n:.sc in iti iz sebo navzven, v službo svoji ; bratom. V mučnih trenutkih življenja so mi dragoceno Kristusove’ besede: !!Ako boste v mojem nauku vztrajali, boste spoznali resnic : ir; resnica vas bo'- osvobodila. Zut.u PRELAT DR. VILKO FAJDIGA MED KAMI Priljubljeni profesor teološke fakultete v Ljubljani nas je obiskal. Kaj naveden le en del njegovih misli: “Vesel sem da se najdemo ravno ob tej priliki, ko je svetovni molitveni dan za misijone. Ko me je gospod rektor povabil, sem se rad odzval, kajti čutim se dolžnega. Misijonska misel nam je znana od verouka in vsakoletnih pridig. Vprašanje je, kako je močna v našem srcu. Nekje v Kanadi je še ohranjen majhen indijanski rezervat. Življenje v njem poteka prav tako kot pred 300 leti, ko so sem prihajali misijonarji. Tu je živel pater Brebef. Spomin nanj je posebno živ. Pred nekaj leti so sredi te vasi odkrili njegor grob. Brebef je svetnik in v svojih zapiskih pravi, da bi bil rad mučenec in bi rad pretrpel vsa mučenja Indijancev samo, da bi rešil njihove duše. To je prava misijonska zavest, ko človek želi da bi prišla božja beseda v kraje kjer je ni........" Raci bi to predavanje začel s Adamom, tako kot ste vi začeli s pesmijo ki o njem govori. Znanosti ne moremo ugovarjati, da se je človeški rod širil po vsem svetu. V zapiskih Pigmejcev v Afriki in številnih rodov se hrani misel, da izhajamo iz enega pračloveka. Učenjaki so pri vseh teh plemenih našli vero v enega Boga. Ta vera se je pokvarila s civilizacijo. Vsi imajo vero v enega Boga in ti rodovi dajo in so odgovor no. vprašanje, kakšno je bilo prvo človeštvo. Evolucionisti trdijo, da je vera nastalo, pozneje in da bo izginilo,. Toda to mnenje ni pro.vilno. Evolucionisti se sklicujejo no. ro.zpo.danje vere v poznejših stoletjih. Tego. je bilo krivo moro.lno propadanje , ki se vidi v veri in naravi. Ali se bo misel na Boga izgubilo, v pokvarjenosti sveto,? Ne bo se. Bog je za to poskrbel in mi vemo, kako je Bog ohranil idejo enega Boga in tistih ki go, drugim razodevajo.Zavaroval je vero pred pokvarjenostjo. Sam Bog jo je čuval pri Judih, ki so živeli sredi pokvarjenega sveta in tako se je vera ohranila. Cerkev je dobilo, naročila:“Pojdite po vsem svetu!1’ To naročilo je za misijonsko misel. Vso, teologija brez misijonske misli bi bilo. pomanjkljiva. Vsi skupaj smo pritegnjeni v to veliko nalogo tudi mi. Vi v semenišču morate na poseben način uresničevo.ti to Kristusovo izročilo. Dostikrat pa je bilo tudi narobe, kolonizatorji so grdo dela.li z domačini in so se jim zamerili. Misijonarji so bili enake barve in so prišli z njimi in tako so jih domačini postrani gledali. Morda tudi zato, ker so se premalo otresli dela iz kolonialnih časov. Misionarji se znajdejo v stiski tako, da ne vedo kam in kako. Toda ta kriza se bo sčasoma pomirila. Za ta odmor so krivi predvsem tisti ki so študirali v Evropi in so se navzeli raznih ideologij ter šuntajo druge izobražence proti nisjonurjem. Zato se škofje bojijo, kaj bo iz tega. ota 1937 sem bil na Holandskem in opazil, da so v semeniščih imeli dve najvažnejši stvari; misijonski krožek in Marijino kongregacijo. Holandci so napredni glede misionsko zavesti. Kardinal Alfring jo rekel; "škofje smo krivi, da so evangelizacija nc vrši hitreje.” Nizozemski Škofjo so izdali pismo o misjonih, katerega glavna misel je; ”Hisjonske cerkve morajo postati naše polnoletno sestre.” Pomešajmo so s njimi, odnosi med njimi in nami morajo biti bratski. Kajti'lc, čc bomo med seboj povezani, bo "'rilci za mi s j ono nov čas. Nekaj ugovorov, katere naj bi študirali v misjonskem, krožku v semenišču; 1) sak ima pravico živeti v svoji veri in prepričanju, kor velja verska svoboda, saj jo bilo tako definirano na 2. vatikanskem zboru. Misj onarji pa hodijo v druge deželo in vsiljujejo narodom svojo vero. Ugovor; ^sak človek ima pravico živeti po svoji veri in prepričanju. To svobodo jo Cerkov zagotovila vsem vernikom in nevernikom. Kako gre to skupaj? Papež Jrij VI je leto, 1962 obiske,! Palestino in iz Betlehema poslal vsem vladarjem tole- prošnjo; ”Eno vas prosimo, mi n čomo vsiljevati svoje vere, pač pa hočemo našo vero vašim narodom .samo predložiti." In mogoče so misijonarji napačno ravnali tako, da so vsiljevali vero. Danes se zavedamo, da jo to napačno in da taki misijonarji pomenijo kršenje versko svobode. Če misijonar samo pokaže na vero, še ni rečeno da jo žc vsiljuje. No sme pa misijonar vere prodajati. Drugi ugovor pr.ti misijonarjem; Čemu j treba misjona-r jev? Odgovor;. Preprosti ljudje imajo različna verovanja; v Indiji Hinduizem, ki ima, 4 o o mil j ono v aristašev. Na Kitajskem Konfucionizom ter Budizem, 145 milj nov pristašev. Na jugu Kitajske Taoizem, 6o dljonov. Na Japonskem Sintoizom, zelo razširjen, kor jo bil do lota 1954 državna ver ; 6o mi1jonov. Potom je islam, ki je takoj za Katoliško Cerkvijo, im okoli 5oo railj nov pristašev. P^tom so Protestantje, 23o milj onov. Pravoslavnih je 13o mil jenov. To so vere sveta. IT o, vatikanskem koncilu so dali izjavo, kaj ima kakšna vera dobrega. Zdaj pri-de tretji ugovort Co so vse vere dobre, čemu je treba misjonarjev? Odgovor je : Zakaj je šel pater Poderžaj v Indij o, če ina Hinduizem vse samo dobro. Pater Stanta se je vrnil na Madagaskar. Na Madagaskarju jo veliko dobrega., Senu potem misjonarji. Odgovor» Veliko imajo dobre ga, vsega o a n. Kod teni verami je še taka razlika, da bo vsak rekel da moraj o fj a priti misjonarji, ki bodo oznanili vso in pravo resnico. Pot do Kristusa šeni prehojena,. Ki s-j onnr no smo biti tujec. Mora sleči evropsko življenje. Cesnik ali Gajšek sta se najbolj pribljižala domačinom. četrti ugovor; Na koncilu ste sklonili, da boste vere povezovali, zdaj pa hodite in delate razdor. Drugo vero ponižujete in jih ločite od svoje. To ni v skladu s koncilom. Odgovor : Mi moramo spoštovati druge vere in jih pripeljati v katoliško. Ne odstopamo, od tega in zato moraj mi s jena., ji v Afriko. Morajo! Če jih pa ni, če nimajo sredstev, kako potem, od kod naj dobijo nov,, za svojo dolo? To jo naša molitev. Razmišljati moramo, k ai bi mogli mi storiti za misj ono. Kogar Bog kliče, naj àlide v misjono. Fantje, borite misjonska poročila, zbirajte znalko, no. j bolj pa jih nadzirajte z molitvijo, s katero krepite misjonsko misel. Mi ne Sirimo vere z ognjem in meč eoi. Potrebno so le žrtve zn naše misjonar je za Madagaskar, za Togo, za Zambijo, za Japonsko, za Kitajsko, za Indiji, za druge države, kjer tudi delujejo naši misjonarji. Naj nas spremlja vedno ta misel; Misjonsko cerkve moraj o postati noše polnoletno sostro. Mare Čuk ELE 'TRONIKA 1974 Z gospodom profesorjem Slomom smo se domenili, do bomo odšli no razstavo elektroniko v Ljubljano. Nostrono smo žg Sokoli ne tisti don, ki nam je pozneje veliko prinesel. Odi'Sili smo se za Setrtek 12. oktobro. Hoteli pa smo vzbujoti Sim manj pozornosti in smo zato sklenili odpotovati na to zanimivo razstavo "conspiritualno", kot so je pozneje izrazil nek naš profesor. V semoni-šSu je pač navada, d' -predo na to r zstavo samo tretje-šolci in Setrtošolci. Torej smo odšli le tretješolci in en Setrtošolec, ki na je bil takrat še tretješolec. Ko smo dospeli do gospodarskega razstavišča smo kuoili vstopnice in vstopili, ^e ob vhodu smo dobili prospekte, ki so nam obrazložili, da razstavlja 39o tovarn iz 2o držav. Od Amerike, Japonske, Svicc, ZR Nočiic-„. do Jugoslavije. Jugoslavija je imela 57 razstavljale jv in res se /nfc zdi škoda, da ni organizator vseh dal r isto dvorano, ampak so bili le - ti mo vseh dvor ira, mot tujimi firmami. To se mi ni zdelo dobro, ker nisi mogel primerjati naše ga blaga s tujim. Če bi govoril sistomatičn ■ o tej razstavi bi gotovo c lo Iskro ne imele dovolj prostora in som so zato ra;;e odločil za n ko bolj "moderno'1 stvar. Intcrvijuval sc:" vse udeležence in sen jim postavil samo no vprašanje; "Kaj se ti jj zdelo naj zanimivo j še v celotni razstavi in kaj bi n jraje imel"? Odgovori sc bili različni in nekaj jih bo;: navedel. Prvi: "Težko bi izluščil naj Zanimivo jšo stvar, ko rojih jo bilo toliko. Z lo som bil presenečen nad računalniško tehniko. Kar nisom se mogel nagledati računalnik", ki jo bil velik kot pisalni stroj in je im 1 "spomine-kolikor jo hotel. Zanimivo po. j bilo tudi alodati magnetoskop. S uomččjo toga so nam predvajali olimpijr igre. Saj t pravim, toliko jo tega, da so ne morem odločiti. Kaj bi najrajši imel7 Najraje bi in 1 električna tiskarski stroj, da bi potom Iskre bilo "na konju" glede tehnično plati." Drugi: "Najbolj sc mi jo vtisnil- v spojin pr vokotn ploščic"1 ( izdel k Sierosa ) z robom 1,2 cm x 1,6 cm, ki jo vsebovala 156^0 transistorjov. No morom si vijati. kako jo t• mogočo, kako je mogoče človeku ustv riti kaj tak..-•••a, zlasti če pomislimo, d je n, isti Sčici vsaj so trikrat toliko uporov in kuidezatorjev. ObčuJ,'v-'l pr, sora tudi barvno televizorje, ki so bili odprti, do, si jih lahko ogledni. Kr. jr o. j c bi torci imel barvno telovizij o." Tretji : "Najbolj ra: jo bila všeč cola razstava. Bilo jo krasn doživetje. Občudoval sera mojstrovino, ki pri-bajajo po večini iz Nemčijo in sploh Zahoda. Zel se mi jo zdelo lopo, dr seJforganizntor sp'ranil tudi na tako "malo" ljudi kot sno mi in jo pripravil razlago osnovnega elektronskega računanja. Najl nšo in najzanimivejše na so so ini zdeli električni instrumenti. Občudoval sera orgle, katero bi tudi rad imel." Četrti; ::Na razstavo sera odhajal z velikim pričakovanjem, ki so mi jo tudi izpolnilo, saj sera bil prvič na tako veliki in obsežni manifestaciji elektronike. Razveselilo rac jo to, da sera videl kako gro tudi Jugoslavija v korak s časom v tora pogledu. Najzanimive j si se mi je zdel studio v katerem so bili vsi mogoči aparati I magnetofona do gramofona in radija, s .veda prve kvalitete. Zanimivi so se mi zdeli tudi računalniki, najraje pa bi imel tisti dve stero: magnetofon, ki ga je razstavljala. Laewc - Opta." In zadnji: "Zelo zanimiva je bila gramofonska t.hnika, nrav pri vstopu na gospodarsko razst .višče. Tu je bilo veliko mladih, ki so poslušali glasbo iz štirih velikih zvočnikov, ki so oddajali izredno čisto in kvalitetno glasbo. Jakost zvočnikov pa je bila taka, da so človeka ušesa bolela. "Težak kruh imata tehnika,, ki cel dan st':-j it o. ta in odgovarjata na. vprašanja", sera si mislil. Eden od tehnikov mi jc novodal, da gramofonska igl, odvzemaminformacije. Vsaka informacija gre potem v sv j ojačevalec, ki oddaja električne impulze. v zv čnik. Vprašal som ga, kak' je to mogoče, da ena igl, odjema štiri imf ormaci je. Odgovor je bil: "Atomski Sas ! " Nato mi j le poj '..sni Is "Dve smeri st z pi s ni z ultrazvočna mo'alaci jo." Len.; bi bilo imeti t .ko aparatur , a ne ? '1 Tako, vidimo, da jv: bila razstava d-obra in da ni bila za nas nora.' o t robna,, saj nam jr pokazala marsikater novost marsikatero uganko. Prinesi p.a n u*» je tudi misel, da jo človek naredil veli’ korak topogled.no in gro vedno naprej. Računalniki izr ;dn ■ hitro r ,čun jo, vendar so mrtva stvar. Za njimi stoji umno bitjo, ki si jih jo zamisli];.' in jih uresničilo. To s čudovit stvari, tpda niti odon ne zmore niti ono misli ali onega samega čustva V računalnike do vstavljeni programi, ki ji® narekujejo delo. IColiko na jo v čl.'voku takih programov, ko živi in so razvija, ai človek ne more niti misliti. Ko sem zapuščal razstavišče, som co r.-.mislil in ugotovil, čin nem mn j Inn v primeri z znanstveniki, ki so ta dela načrtovali in da bom moral še veliko študirati preden bom sploh kaj razumel iz tako obširnega področja kot jo ■ loktronika. Ob tej uriliki se zahvaljujem gaso., du r.fosorju Spornu, ki nam jc razložil nekatere stvari in gospodu rektorju, ki na n -j.e dovolil ogled razstave. Hvala jim in upam, da bomo drugo leto tudi šli. Zna a POZABLJENI GROB Sol sem n-a pokopališče in si razgledov:.! grobove. V najbolj zapuščenem delu pokopališča je sameval s travo obraste1 grrb. Spomin se mi je povrnil v tisto čase, ko sem bil še osnovnošolček. Prod seboj sem zagledal jasno sliko nekoga berača, ki je pokopan v tem pozabljenem grobu. Njegov ime jo bilo Jože, po domačo Orlov. Večkrat se mi starši, pa tudi drugi ljudje pripovedovali o Jožetu. Jože j c. podedoval po svojem očetu grunt, dovolj da bi mogel dostojna živeti. Bil p,a je tudi nekoliko slaboumen in zato so go. ljudje varali in so z njim zabavali. D'klor je živela še njegova mati, jo Jože pridno delal na vmotiji. Smrt matere pa j pomenila zanj prelomnico življenja. Začel se je udaj ati pijači - seveda so k temu mnog: pripomogli ljudje, ki so videli, da lahko dobijo lepa zemljišča tik rekoč zastonj. Vabili so ga iz hišo v hišo, ga pojili z vinom in od njega zahtevali zemljo, ki so jo seveda tudi dobili. Nemalokrat so so fantje z njim zabavali. Vienili so ga po cesti, g' prevažali v samokolnici.... Bil jim je neko vrste lutka. Nazadnje mu je ostala samo še hiša, ki jo je tudi kmalu zapravil. Do sedaj "dobri" ljudje, ki so ga vabili v svoje hiše, ga skoraj niso več poznali. Tako je Jože Postal odvečen čl vok in povrhu še zasramovan. Postil jo berač. Pr d svojimi očmi g'’, še danes vidim kot č • kate ga starčka, z mnj avo hojo, umazano obleko in z nagubanim obraz'm. Ko glavi mu je čepel zamaščen kl buk, ki ga jo nekoč pobr 1 n tleh, ko ga je tam nekdo odvrgel kot no upor abnc • ;a. Hodil som takrat šolo v prvi razred, ko je zbolel, hudo zbolel. Takrat smo ga vzeli mi v oskrbo. Peljali smo ga k zdravniki', t pa ga jo poslal v bolnice. Ko se je vrnil ga skoraj nc bi več - tropoznal. Nekaj dni je potom živel pri nas - seveda brez pijače - in dobro so mu jo godilo. Z občino so nam ponudili raojhno denarno pomoč. Ljudje pa no bi bili ljudje, če bi si ned seboj no zavidali. Zopet so začeli nagovarjati komaj ozdravelega starca: "Jožo, kaj boš delal tam pri njih. Zast nj boš kjerkoli d :bil krožnik mineštre in iz štalo to nc bo nihč . n dii." Lene. toda hinavske lu.sod. , ki se Jožete, dokončno pok polo. Nekoga jutra sta so z četom sprla in je odšel po stari poti. Oče ga ni mogel z virž: ti, kor ori njem s tehtnimi razlogi ni prišel d mie e. 'v-omo-čno gr. je glodal, ko jo odhajal in žal mu ga je kil , Ti n to ga "kosa kruha" in "'krožnika mineštre" Jože ni več videl. Redki so bili sanj dnevi, ko se je lahko do sitega najedel. Pil pa je znova. Dajali so mu slabo vino, ki so ga nameravali vreči v kis, in mu ga zaračunali, kot da bi bilo dobro. Nemalokrat mu je zmanjkal denar - kdo ga je jemal nisem nikoli zvedel. Postal je še bolj beden kol prej. Starost tudi njega ni pozabila. Spominjam se, kako je prišel nekega večera k nam in pr'Sil, da mu damo kaj j sti. Bilo je to zadnjič, da je prišel k nam. incvala so lota in nekako sem če pozabil nanj. .'mi*1 se je kot betežen starček, ki st : ga močno prizadel pijača in bolezen. Sprejeli so ga v neki hiši in mu postlali v hlevu, kjer je beden, zapuščen, od vseh ogoljufan umrl. Kilo se mi jo takrat storilo - ri - ■ -a;. ko so devali njegovo krsto v grob. Mali pokop ii zvon mu je pel zadnjič. Malo je bilo ljudi, k. s so čutili dolžne, da ob njegovem grobi.1 zmolijo za arJ 'o -a Očenaš, ali dva. Mnogo pa je bilo tistih, ki so tistegi dne z občutkom krivde in s sklonjeno glavo hodili no vasi. Dokler je ta človek živel, je bil zame le berač - revež. Sedaj pa je zame postal simbol revaranega človeka, ki je potrpežljivo prenašal vse, kar mu je življenje težkeg , naložilo. Kdo se ga danes še spomni, kdo se čuti še lcai krivega, da ga je ogoljufal za denar ali zemljo. Človek je dostikrat pošast, ki pogublja, ki pr vari in za krivega stori drugega, sam sebe pa opravičuje. Lupus H. MILAN, ZAMENJAJ ME! Umirajoča ženica je ležala na postelji in stiskala duhovniku roko;"Vse svoje življenje sem molila, da bi kdo iz naše rodbine postal duhovnik.Toda jaz tega ne bom učakala. Morda bodo imeli to srečo moji otroci, ali pa celo vnuki. Kdo ve!” je zavzdihnila starka,” vendar še vedno verujem, da molitve niso bile in ne bodo zaman.” Duhovnik se je na tihem čudil močni veri umirajoče star ke. Hotel jo je potolažiti %"Morda pa bo tale postal duhovnik” je rekel in pobožal malega Milana, ki se je stiskal k babici, po laseh. "Oh, kje pa! Milan je tako živ in nagajiv. Ta že ne bo postal duhovnik,” se je trudno nasmehnila bolnica. Duhovnik je odšel od bolnice in o tem pogovoru ni spregovoril nikomur niti besede. Milan pa je bil premlad, da bi razumel kaj sta se pogovarjala. Nedeljsko jutro je bilo, kakor vsako poletno jutro v vroči Istri. Na župnjiskem dvorišču je roootal Puch, s '/.aterim se je vozil mlad župnik v svoje podružnice. Pravkar je naročal svoji materi, naj mu skuha kaj dobrega za kosilo. ”Kaj naj ti pa skuhani, ko si tako izbirčen zadnje čase,” se je hudovala mati. "Danes bom pojedel vse, kar postavite predme. Obljubim! se je zasmejal duhovnik, vzel čelado in se vsedel na motor. "Pazi nase !" mu je iz kuhinje zaklicala mati. "Ne bojte se, saj se ne peljem prvič," je zaklical in že odbrzel po cesti. "Da se mu le ne bi ka.j zgodilo. Čudno slutnje imam," je mrmrala starka in spet začela, delati. V sosednji vasi se je pravkar končala maša. Ljudje so postajali pred cerkvijo in se razgovarjali o tem in onem, drugi pa so hiteli domov po opravkih. "Zdravo Milan!" je zaklicala sedemnajstletna Jelica, "Tak' kam tako hitiš?” "Danes grem malo okrog po naših cestah s kolesom. Sc mi pridružiš?" "Ne, ne. Obisk imamo, pa no morem.... Kaj sem hotela reči? Aha.! Si že kaj pomislil na šolo? Strašno sc bojim. Dobili bomo menda nekaj novih profesorjev.” "Bodi no pametna. Za šolo bo dovolj časa-septembra-no pa. zda.j . " Oba sta. bila. dijaka pedagoške gimns.zi j e. Oba. sta. z odliko končala II. letnik. Poslovila sta so, nakar je Milan odšel proti domu in se odpravil. V načrtu ni imel določene smeri.Ko je privozil do križišča, je premišljeval, kam bi zavil. Tedaj je mimo njega švignil Puch. "Za njim jo bom mahnil," si je dejal in z vso vnemo začel pritiskati na pedala. Z užitkom je opazoval kraje, skozi katere se je vozil le z avtobusom. Sonce ga, je vedno bolj žgalo in mislil se je ustaviti. Vendar se je odločil, da bo pot nadaljeval do naslednjega kraja, kjer se bo okrepčal v kaki gostilni. Milan je prevozil neko naselje, se ustavil in ugotovil, da v tistem kraju ni gostilno. Pred neko hišo jo opazil Pucha. Sajno za trenutek sc je spomnil, kako je le to, švignil mimo njega, nato pa sc predal svojim sanjam. Predstavijo,l si je, kako bo kot učitelj, ali morda, celo kot profesor nastopal pred preplašenimi dijaki. Iz "sanj” ga je zbudil ropot, ki je prihajal izza njega. Na njem jo sedel duhovnik. Preveč se jo zamudil in je z vso hitrostjo podil svoj motor. Z veliko hitrostjo z.avil v ovinek, ki je bil na pogled "lahek”. Duhovnik ni opazil, da, se sonce odbija od svetlo packe ki je ležala, na cesti. Bilo jo olje. Prepozno se jo zavedal-v naslednjem hipu ga jo že spodneslo in vrglo v bljižnjc drevo, kjer je obleža,l-bil je name s tu mrtev. Neverjetno kako jo bilo mogoče videti, kaj se je v zadnjih trenutkih dogajalo v duhovniku. Približal so je ponesrečencu in ugotovil da je mrtev. "Milan! Milan! zamenjaj me," je slišal klic v svojem srcu. In kor ni videl nikoge,r se mu je zdelo da ima prisluhe. Sam ni vedel kako je prišel do doma. Bil je tudi na pogrebu, vendar ni opazil pokojnikove mame, ki jo jo nenadna smrt tako zelo pretresla, - bil je preveč zamišljen. Tri dni zapored sc mu je zdelo, da, ga nekdo kliče: "Stopi na, moje mesto, Milan, zamenjaj mo!" Vedel je kaj to pomeni«, Glas ga je vabil, d;", bi stopil na mesto umrlega duhovnika. Odločitev je bila težka, a glas je pa neizprosno vabil. Težko bi sc ločil od šole svojega začrtanega življenja, tor od Jelico, do katere je volilno čutil - veliko več kot drugi sošolci. Zvečer je težko zaspal in vsako noč se je vcčkro.t prebudil stalno zamišljen. Mati je to nenavadno spremembo svojega "živega" sina hitro opazila. Vendar ga ni hotela motiti, saj je vedela, da, je bila ta nesreča zanj velik šok. Opazila.je tudi, da se v njenem sinu nekaj dogaja. Ob koncu avgusta se je odločil; "bel bom v semenišče.” Po tej odločitvi si je oddahnil. "Minila so leta in danes praznujemo veliki dan v naši župniji. V sredi imamo mladega novomašnika Milana, bivšega dijaka pedagoške gimnazije, ki se je odločil pod silnim vplivom Njegove milosti za ta veličasten poklic," je zaključil svoj slavnostni govor Milanov župnik dne 11. avgusta 1974 v neki istrski župniji. Ta isti župnik je bil prisoten,ko je Milanova babica umirala. Athos DOMACI VASI Daljavo, me od tebe zdaj ne loči, preljuba, draga mi domačo vas, saj vidim dan na dan zvonike stas, iz njega glas se sliši še sijoči. Vsak dan hotel sc k tebi bi smejoči, v naročje tvoje vračati sc jaz in v dno srca si vtisnit tvoj obraz, da to pozabit nikdar b'lo neb'moči. In vendar zdaj si dal.č proč od mene, ko vidim te - in k tubi jaz ne morem, srce mi stiska - b ločino neme. Zaplakal bi, ko to sijočo zrem, k'od daleč čutim tvoje žc objeme in sam prav dobro ve.-a - nazaj ne smem. Lupus K. & C o. ■ JEKSNISÌCE ZAR IMIVOS TI Rekaj dm nazaj sera ugotovil, da moraš liti dober plavalec, ce nodeš priti do zadnje pipe v kopalnici.Vzrok: Prva šola se uči posledic sile curka.......... Potem sen prišel do pipe in jo odprl.Umil sem si eno nogo in si hotel umiti drugo, ko je zmanjkalo vode.Vzrok: Semoniščnik: re učijo odvijati in privijati vijake pri zapornih v c rit j kih. ......... Petni c še1 na stranišče pogledat kakšne živali tulijo, a ste. sila samo dva prvošolca.Vzrok:Intenzivno študiran,"e latinščine.Prva deklinacija: rosa, rosae..... Isti dan so prišli drugoletniki sila poklapani iz fizikalnega kabineta.če si jih vprašal zakaj, so samo palec dvignili in pokapali z njim navzdol.Ce še ne veste romeni to i:klanje-.Vzrok:Bernoulijeva enačba na pohodu...... Rato so odšli k zgodovini in tam so se vsedli po hitrem postopku vsi, x:-- so bili poklicani, da bi kaj povedali. V z r o k : Gr o a p o d profesor ni razumel izvajanja zgodovine na tak način, hot so oni izvajali.Namreč s molkom......... Vendar je izgledalo, da tisti dan šc ni bilo dovolj batov.V prvem razredu je profesor razlagal zgodovino stoječemu učeno (s sklonjeno glavo) s tako vnemo, da so v drugem nadstropju lahko preverjali znanje.Vzrok:Dijaku je zmanjkalo časa za učenje zgodovine, ker jo moral prej "naštudirati Zabavnika, v katerem pa ni tistih nodatkov, ki jih jo .. aha e val gospod profesor........ V t^ec o razredu se dogajajo čudne stvari.Ko gospod profesor r zlaga ves navdušen matematiko, lahko drugi opazuje rjo boksarski dvoboj v prvi vrsti .Vzrok: Ranta sta sklenila betsati v sinusnih krivuljah in parabolah zato, ker sta se isgubila v matematični "Sahari ;........ V istei razredu inajo pa velikega specialista za matematiko, k c vadno hitro odpravi s profesorjem.VzrOk: Je samo v lik po postavi......... Gospod prefekt često zahaja "na obiske" v drugi razred. Vzrok:krimeuno okolje za branje'knjig v drugem študiju... Včasih -e asliši iz drugega razreda glas, ki je za dve oktavi h-ji od normalnega: Tišina.Vzrok:Asistent rabi mir pri. pisanju odvodov in izračunanju nalog iz matematike.... Ampak v spalnic .h jo pa zanimivo! Kričanje, blazine letijo, kapre v zraku.Ra mah tišina in vsak gre proti svoji postelji. krok:Gospod prefekt si je prišel oglodat dvoooj, a mu ogloda f at je ne privoščijo........... J T>òX —1 V drugi ra^rea je prišel gospoa preient nenaaoma in dobil med študijem stereo muziko, vzroK; Asisten ljuoi moderno pop muzino........ V semenišču se vse češće pojav-ja pesem; Ca če mi soci ologi ja.....yzroK.; Tietjesoisna ljubezen do profesorja in predmeta je razvidna iz pesmi....... yse češče se javljajo "lurmansni izrazi” na nonni.. VzroK; Sdiaanisnini ljuoijo na svoj način harmonij...... iz tega razrena se sliši včasih grozen glas. vzrok; Asistent pri opravljanju svoje noižnosti......... Letos je v semenišču vse lepo in včasih se Kje tuni Kaj zaolešči. yzroK; seiie^išč^ ijuoi lepo ostrižene fante Smo za misijonsKO aejavnm ‘ • ,;ieaa smo» vzroK; para. ima polne roKe deia s prvič ... ..... izgleda, da se prvoeulčni _ .udi drugošolci ha: j c morejo nagledati gospoda preierta. ko pa ga tako p:-dn, «obisKujejo”. vzroK; prevelina nejavnost pri štuniju... Zuta 0 VELIKOSTI...... "Narava me je obdarila s tem, na sem veline postave. Renli boste; "Kaj pa sploh je to? saj jih je še tolino drugih velikih." že- unpa,. nas sem si zadel nalogo, da napišem spis 'o mo j z •ei-nosti" in p ina. To pa zaradi razlogov, ni j in boste spoznali, če boste sestave^ preorani. "Tis a nisi srečen, ' ni vesel. Grom na avtobus, lei pelje v Vipavo (proga Ajdovščina-Lozice ob 14.2o h).Gneča je tal?-, da si poten tudi sredi zinu . Potem vstopim in začnem tiščati glavo v strop, kajti avtobus ni po moji meri, jo vsaj 5 cm prenizek.če imam srečo je strop oblazinjen, slabše je če stojim pod zvočnikom, ki oddaja Slakove glasove.Takrat tiščim glavo v zvočnik in kaka stara ženica"prične govoriti in godrnjati”, naj sc vendar odmaknem, vendar je največkrat tako, da se ne morem odmakniti........... “Danes ti bomo kupili hlače.Šel boš z mano v mesto!” reče mama.Potem pa gremo iz ono trgovino v drugo.“Kaj tako velike?Ja takih pa nimamo.Veste ne gredo v promet.” Seveda, jasen prodajalcev odgovor.Končno se mama v zaletu vsa upehana ustavi in pravi:“0 ti nesrečni otrok! Kaj bo?” In potem sem vsega jaz kriv........... Gremo kupit Čevlje.“Koliko praviš, da imaš številko?" vprašuje prodajalka."45 ali pa 46, rajo zadnjo," boječe odgovarjam in že vem odgovor sKimamo.Ko končno sklenem, da sem preveli1: za normalne ljudi, sklonim glavo in ročem: "Na svidenje in hvala lepa vseeno V semenišču tako j po kosilu.Gospod rektor:"Fantje neka delavna akcija to!Rabim veliko in močne fante!“Potem me lahko vidite v delovni obleki, kako prenašam krompir.... Drugič ob istem času in na. istem kraju.Gospod prefekt pride k mizi in s prisiljenim nasmehom vpraša:“Kateri ljubitelj košarke bi pomagal Nacetu pri postavljanju košev?" Folce prikimam,kor vem zakaj gre......... Bil sem na prodvojaški.In naneslo jo tako, da sem bil v vodu največji.Ko smo šli na vajo v streljanju, je komandir zaklical:"Takoj dva prostovoljca za nošnjo puškomitraljozov!"Kor ni bilo nobenega prostovoljca, sva postala "prostovoljca" dva največja.Komandir jo obrazložil to dej ji jo : "Vidva, sta največ ja! “kolcala sva in nosila mitraljez v zavesti, da sva največ ja......... Grem po costi in mimo gresta dve dekleti.Kmalu zaslišim za sabo zvonek glas, lei reče : "‘Madona je velik! Druga pa:"Božja štanga!"Nato krohot in ostanem rdeč v vsej svoji "veličini”.......... Bila je nrireditev.Katera? Jasno: Vipavska trgatev. Stal sem v prvi vrsti in krasno vse videl.Toda kmalu sem zaslišal za seboj:"Daj odbij mu glavo ! Prašič ! Tako velik je, ea mi nič ne vidimo! Baraba!"Takih in podobnih vzklikov je bilo veliko in kaj som hotel drugega kot prepustiti mesto drugi 1 ki so"normalni"......... Veste velik človek občuti svolo velikost in takrat začne ■■'lesti v gubo" in se pripogibati, da bi bil nižji.Tako jo tudi z mano.Zadnjič sera šel v taki pozi mimo sestre Solezije in kmalu zaslišal: "Ježeša, ježeša fant, saj se držiš kot kun nesreče!” Takih in podobnih naključij, bi vam lahko naštel še in še.Ampak vsaj to mi je v zadoščenje, da lahko gledam predstojnike(določene) "z viška" in som vsaj enkrat "na višjem stažu".... Čudim pa se, da nekateri ne dobijo manjvrednostnega kompleksa............ Zuta, Ctfbuj Idkć' - ~f (T /tu. /fruìat> l /\MA ,-vnj. /Vu. ŠPORT ŠPORT ŠPORT SPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMETNO PRVENSTVO -jesenski del Gotovo smo letos pod vplivom velikih, svetovnih športnih dogodkov. Najprej svetovno prvenstvo v nogometu, potem svetovno prvenstvo v košarki, evropsko prvenstvo v atletiki... in tako hi lahko še in še našteval bolj znane ali manj znane športne dogodke. Vsekakor nas je najbolj pritegnil nogomet. Že "Frankfurtska” nočna tekma nas je prepričala, da "plavi” zmorejo poseči po visokem mestu v končni uvrstitvi... a žal so nas nekoliko razočarali-niso izpolnili naših upov. Kljub temu jim je treba le priznati, da so se borili dokaj zagrizeno z enim ciljem-zmagati. Žoga je okrogla in goli enaki. Tako so plavi izgubili... Toda kaj bi to našteval. Gotovo je vsak gledal te tekme in slišal je nešteto komentarjev na ta račun. Predvsem hočem reči, da je tudi pri nas - v semenišču nogomet glavna športna panoga. Letos je vodstvo - organizacijo prevzel III. razred, ker četrtega skoraj ni. Na oglasni deski je zakraljeval dokaj pisan plakat z najrazličnejšimi parolami in gesli. Med drugim; Vse o prvenstvu berite v "Iskrah". Najprej poglejmo samo organizacijo tekem. Prvenstva sta organizirala Celar Janez in Ruter Marjan - oba najboljša nogometaša na šoli. Sodila sta poleg njiju še Fajdiga Stanko in Brodarič Jože. Ni ravno pohvalno, če povem, da je prvenstvo trajalo mesec in 13 dni. Seveda pa jc bilo temu krivo precej slabo vreme, ki je prekinilo prvenstvo, pa tudi drugi gol Celarja, ki jo podrl vratnico. Postaviti je bilo treba noy gol. Več kot mesec dni za tem se je prvenstvo končno izteklo. Zanimivosti? Nekaj jih je le, čeprav ne toliko kot jih je bilo lani. Največ je presenečenje je bila ekipa I.a. Nooričrkovano je premagala "lansko presenečenje"-lotošnjo II. a. z rezultatom 4:2. Tekma je bila. izredno živima in polna lepih akcij, toda le malo zaključenih. Vsekakor so se "prvarji" v tej tekmi navzeli obtimističnoga duha in s takim razpoloženjem nastopili proti izbrani ekipi III.a, kjer je manjkal glavni obrambni igralec Strle. Kolikor jo bil velik njihov obtimizom, toliko večje je bilo razočaranje. Bili so "gladko"premagani s rezultatom 15:3. Omeniti moram, da je bil na st idi onu tudi hišni reporter s svojini fotoaparatom in je ovekovečil zmago III.a s svo j imi nosnetki. S-* Ce hi me vprašali, katera tekma je bila nailepša, bi gotovo odgovoril II.a : III.a. Rezultat ros ni bil velik 0:2, vendar prav zaradi tega je ta tekma bila zanimiva. Nasprotnika sta se poznala že od lani in sta vedela, da bo boj enakovreden. Odločala st", tehnika in vzdr Ijivost. Že v prvem polčasu je novcdl'. III. a - strelec j c bil Colar. V drugem polčasu se je igra nadaljevala s poskušanjem, kdo je močnejši. Pred koncem se je za III.a ponudila lopa priložnost, ki jo je zopet Celar realiziral. Njegov zagon pa jo bil tak, da se je moral oprijeti prečke -ki pa ni zdržala, z n j in vred se je podrlo.. Zadnjih pet minut so imela vrata podpore nekaterih drugošolcev. Igrišče se je v drugem delu podaljšalo za tri metro, obenem pa so postavili nova oba g la. Ko sem ta sestavek dal preglodati našemu odgovornemu uredniku, mi je zaupal, da moram opisati predvsem to, zakai so nekatere tako izgubljalo, in kako bi bilo zanje bolje da bi se sestavljale. Ta predlog mi seveda, ni bil nič kaj po volji. Ce svojemu nasprotniku zaupaš boljšo pot, se lahko zgodi, da te premaga. Vendar bom dal nekaj pripomb o II.a. Sistem razporeditve igralcev kaže, da je bil lani ta sistem zanje najboljši: trije v obrambi ( sem ne štejemo golmana) in en v napadu. Pripomniti ~>a jo tudi treba, da je ta ekip: oslabljena, ker je izgubila dva svoja igralca. Glede sodnikov sc pa moramo sprijazniti s tem, da niso šolani, in da so hkrati tudi igralci različnih ekip -torej gledajo n svoj' interese - nekateri več, nek .tori nanj. Bolj temeljito kritiko bom skušal podati ob koncu pomladanskega delo. someniškega prvenstva. P. S. Obeta so nam šahovsko, košarkaško, odbojkarsko prvenstvo. Fuzbulič Zogobrcmnn SPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT LESTVICA III.«n. 4 4 0 0 52 : 6 8 I. p. 4 3 0 1 23 • 22 6 M M 4 2 0 2 19 : 14 4 II.b 4 1 0 3 14 s 40 2 I.b 4 0 0 4 11 : 37 0 STRELCI .Rut or 25 Brodarič 5 Celar 21 Tomažič 5 Čuk M. 9 Tori 4 Grah 8 Suban 4 Čuk R. 7 Po. j diga 3 Gantar 7 SiM § r~ Žagar 6 AVTOGOLI Kamin 1 Šuštar 2 Plešoč 1 Trobec 1 Kalan 1 SOLA IN SALA V šoli reveži smo zde,j rajši bi imeli raj. Pri Lat ine ih vedno - scraper , Tam nekje pa Odoaker. pri hotanki nekih jeder. in v veri sveti Peter. verzov teli mi no zamori. a pri fizki - metacenter. Sit sem bil že tistih jezer pri Homerju heksameter Ti ravnaj se vse po veri če to. zb de, sc no emiri. Rod profesorjev nas muči. vse prikaže v pravi/v pravi luči. Ignotus Liric ( KoUTIio1-^ ISKRE; glasilo semeniščnikov v Vipavi LETO; VII ŠTEVILKA;!. 24. november 1974 NASLOV UR E DFIŠTVA ; Vipava 149 > 65273- Vipavo, UREJUJEJ 0; Vovk Andrò j Paljk Jurij ODGOVORNI UREDNI K; Spom Pavol VINJETE; Lupus M A T R I C E; Žgur Jožo Čuk Marko R A Z M N 0 Ž E N 0; v 150 izvodili TISK: Rutcr Marjan Strlo Dušan Celar Janez Tori Anton CENA: 4 din SKRE Inv.št. 19081 Šolsko glasilo KNJIŽNICA Leto Vil, i000000"190817 I I 2 I in * Semenišče Vipava -1 908T