Razredništvo in vzgojni načrt
Prosti čas je tudi priložnost za novo učenje
^ Mateja Vuga
Sodobni čas teče hitro, različne dejavnosti in obveznosti se zelo prepletajo in so bolj kompleksne kot nekdaj. Sodobna tehnologija nam marsikaj olajša, pa vendar zahteva več miselnih spretnosti, prilagajanja in hitrega odločanja.
Zato sem razmišljala, kako in katere motive učencem posredovati za kakovostno preživljanje prostega časa.
Prosti čas v podaljšanem bivanju v
Sola vzgaja in izobražuje, zato se mi zdi izrednega pomena, da učenci spoznavajo, kako lahko ustvarjalno, zdravo in zabavno preživijo svoj prosti čas, so čimbolj aktivni ter se čutijo svobodne v svojem delovanju in domišljiji. Prosti čas se pojavlja v naslednjih oblikah: počitku - oddihu, razvedrilu - zabavi in razvijanju osebnosti - učenju za življenje (Kristančič, 2007: 39). Prostost sama po sebi še ne pomeni zadovoljstva in sreče: človek jo mora znati obvladati z ustrezno zakladnico spoznanja, sposobnosti in lastnosti, premagovati napore, potrebne za to, da lahko srečno in svobodno živi (Lešnik, 1982: 10).
Kot družba prepuščamo preživljanje prostega časa naključju in logiki ponudbe in povpraševanja. Tako se dozdeva, da prosti čas postaja prostor boja za tržišče, katerega cilj je narediti iz posameznika porabnika za vsako ceno (Kristančič, 2007: 22-23).
Nisem za to, da učence spodbujamo in jih vodimo na delavnice, ki jih prirejajo določeni trgovski centri, ko tam
npr. izvajajo naravoslovne poskuse; v ospredju je reklama za nakup v njihovih trgovinah. Učenci naj bodo pri učenju čimbolj prosti tega zavajanja. Kot učiteljica v oddelku podaljšanega bivanja moram pomagati učencu h kritičnemu razmišljanju in odgovornim odločitvam, ne pa da ga dodatno izpostavljam, da drugi manipulirajo z njim zaradi dobička in drugih interesov. Vsekakor pa je treba učence navajati k samoevalvaciji, da vrednotijo svoje delo in se vprašajo, kaj je dobro za njih.
Na današnji stopnji razvoja družbe, ki poleg porabništva človeka usmerja na skrb zase - telesno ali duševno - gre za neke vrste egoizem. Ob tem zanemarjamo zelo pomemben vidik za posameznika, družbo in civilizacijo - altruizem - skrb tudi za drugega, ne le zase. Prav v prostem času, preko druženja z drugimi, skozi igro ali tekmovanje, se razvija človekov altruizem, ko posameznik najde ravnovesje med skrbjo zase in za druge (Kristančič, 2007: 21).
££ Kot učiteljica moram pomagati učencu h kritičnemu razmišljanju in odgovornim odločitvam, ne pa, da ga dodatno izpostavljam manipulacijam zaradi dobička in drugih interesov. W
Če otrokom dobro prisluhnemo in jih pozorno opazujemo, nam bodo že sami veliko sporočili. V učencih še vedno ostaja radovednost, želijo biti aktivni in sodelovati v skupnem delu. Radi se družijo pri nekem opravilu in se srečujejo z drugimi. V podaljšanem bivanju je priložnost, da se učenci odpirajo socialnemu stiku. V sodobnem času veliko komunikacije poteka po spletu, zato je zaradi naše potrebe po druženju nujno v življenje zavestno
vnašati priložnosti za srečanje z ljudmi.
Prostovoljno delo ima velik pomen, saj prispeva k razvijanju vrednot solidarnosti, k socialnemu in drugemu napredku družbe, zato ga je treba negovati in ustrezno vrednotiti; tako učenec spozna možnost svojega udej-stvovanja v družbi.
Prosti čas je vzgojno sredstvo
Ustvarjalno preživljanje časa v podaljšanem bivanju je namenjeno razvedrilu, sprostitvi, počitku, ko učenci nimajo učnih obveznosti. Učitelj usmerja učence v aktivnosti, ki naj imajo določen cilj, ob čemer upošteva in omogoča razvoj njihovih interesov in sposobnosti na vseh temeljnih področjih razvoja osebnosti: spoznavnem, telesno-gibalnem, socialnem, čustvenem, motivacijskem, estetskem in moralno-etičnem.
Eden izmed ciljev v programu podaljšanega bivanja je, da učenci razumejo in doživijo pomen aktivno preživetega prostega časa za sproščeno počutje in osebni razvoj. Cilj je tudi, da razumejo in doživijo sprostitev in oddih med delom kot nujni element zdravega načina življenja, da zadovoljujejo svoje potrebe po gibanju in igri.
Igra je pomemben element prostega časa
Igra je osnovna oblika otrokove aktivnosti in odraščanja. Otrok z igro vzpostavlja stik z okoljem, z njo izraža svoje potrebe po gibanju in intelektualni aktivnosti. Igra je tudi sredstvo za vzgojo otrok. Opažamo jo kot prvo smiselno in konstruktivno obliko otrokovega vedenja in odraščanja v psihofizičnem in socialnem razvoju.
26 | marec 16 | VZGOJA 69
Razredništvo in vzgojni načrt
Za otroka je igra cilj sama po sebi, zanj ne potrebuje osmislitve. Hkrati igra spodbuja lastnosti, ki so potrebne za njegovo kasnejšo vključitev v družbo in v delo. Igra razgiba čustva, spodbuja voljo in s svojimi pravili organizira človeka. Spontana, nenaporna, naključna in samovoljna je toliko, da jo otrok lahko začne ali konča, kadar hoče. Na prehodu iz igre v delo, iz njene svobo-dnosti v nujnost, naleti otrok na konflikt med prijetnim počutjem spontanosti, svobodnosti igre in zahtevami ter obveznostmi, ki jih pred človeka postavlja delo. Najbolj idealna oblika, v kateri se prvine dela in igre med seboj prepletajo, je ustvarjalno delo (Hočevar, 1977: 14).
Kaj je prosti čas?
Učence prvega in drugega razreda sem spraševala, kako razumejo besedno zvezo 'prosti čas'. Odgovorili so, da to pomeni, da nič ne delajo, ne hodijo v šolo, da so prosti dela, lahko počivajo, delajo, kar želijo, da imajo mir, se sprostijo, so lahko malo sami, da jih nihče ne moti.
Vprašala sem jih še, kaj v prostem času najraje počnejo. Odgovorili so, da se igrajo s kockami, z igračami, se igrajo s prijatelji (tako, da si izmislijo like), gredo na izlet (s prijatelji, sorodniki, starši), se igrajo skrivalnice, se lovijo, rišejo, gledajo knjige, revije, gredo ven (vožnja s kolesom, igra na travi, igre z žogo, igra v hišici na drevesu, pomoč staršem na vrtu). Da gledajo risanke, televizijo ali tablični računalnik, so odgovorili samo trije učenci (od celotne skupine).
Dejavnosti v podaljšanem bivanju
Ko učenci končajo s šolskimi nalogami, se posvetimo različnim dejavnostim. Tokrat smo izdelovali družabne igre iz odpadnega materiala. Pri določanju teme in dogodkov pri družabni igri jih je vodila domišlji-
ja. Oblikovali so svoja pravila, ki so morala določati smiseln potek igre. Občutili so, da so prosti pri kreiranju svoje igre in hkrati omejeni, saj mora igra potekati po določenih korakih, ki pripeljejo do cilja. Družabno igro so predstavili še ostalim v razredu in bili so navdušeni, ko so ugotovili, da njihovo igro radi igrajo tudi sošolci. Potem so igre nesli domov kot darilo ob materinskem dnevu, da so se igrali še v svojih družinah.
Spomladi, ob dnevu Zemlje, smo v razredu pripravili naravoslovno
delavnico. Z učenci smo spoznavali različne pojave v naravi, si ogledovali raznovrstno literaturo na to temo in raziskovali okolico šole. Učence igra z različnimi plodovi v šolskem parku zelo privlači. Kot prosto igro s sošolci so to zelo velikokrat izbrali. Našo dejavnost smo nadaljevali tako, da so učenci v lončke posejali semena sončnic. V šoli so spremljali rast in razvoj rastline ter za njo skrbeli. Izdelali so tudi sončnico iz papirja, kamor so zapisali svojo misel o skrbi za okolje. Z gojenjem so nadaljevali doma, rastline so presadili na domači vrt. Z veseljem so poročali sošolcem, kako uspeva njihova sončnica.
Pripravili smo tudi zdrav obrok - jesensko sadno kupo iz sadja iz domačega okolja (kivi, jabolko, kaki, granatno jabolko, mandarina). Učenci so se dela lotili zelo zavzeto. Sadje so pripravljali po skupinah, v katerih so se povezali med seboj. Poleg sodelovanja v kuhinji so se učili tudi primerne postrežbe, po končani dejavnosti pa so svoj prostor tudi pospravili. Ker je delo potekalo skupinsko, so spoznali, da se delo hitro in učinkovito opravi, če se vsi potrudijo.
Otrok je najbolj motiviran za dejavnost, če izhajamo iz njegovega interesa. Učitelji moramo poznati potrebe in motive otrok v prostem času. Z njimi se je treba veliko pogovarjati, da dobimo vpogled v njihovo doživljanje delovnega dne v šoli. Če jih učitelj spremlja, lažje načrtuje in ponudi dejavnosti, ki bodo za učence nova priložnost za učenje. Pomembno je, da po končani dejavnosti povprašamo učence po počutju, ali so se česa novega naučili, ali so kaj pogrešali ... Komunikacija mora biti čimbolj sproščena, da se vsi učenci, tudi tisti bolj zaprti, izrazijo, in z drugimi podelijo svoja občutja. Tako učitelj dobi povratne informacije o dejavnosti in poteku dela, kar mu koristi pri nadaljnjem načrtovanju. Učitelj učenca zazna kot posameznika, zazna tudi skupino otrok.
Kot učiteljica čutim, da je moje poslanstvo, da učencem posredujem vsebine tako, da gradijo njihovo celovitost. Da se odgovorno odločajo med dobrim in slabim zase in za druge. Ob tem se vprašam še: Ali me učenci popoldne kdaj vidijo v športni opremi, ali le na kavici v mestni kavarni? ■
Literatura
Hočevar, Franc (1977): Prosti čas. Ljubljana: Delo.
Lešnik, Rudi (1982): Prosti čas. Delo. Človek. Družba. Vzgoja. Maribor: Obzorja.
Kristančič, Azra (2007): Svoboda izbire. Moj prosti čas. Ljubljana: AA Inserco.
Koncept. Razširjeni program: program osnovnošolskega izobraževanja. Podaljšano bivanje in različne oblike varstva učencev v devetletni osnovni šoli. Dosegljivo na: http://www.mizs.gov.si/ fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/ os/devetletka/program_drugo/Podaljsano_bi-vanje.pdf
Prostovoljstvo. Dosegljivo na: http://www. prostovoljstvo.org/o-prostovoljstvu.
VZGOJA 69 | marec 16 | 27