List 10. Gospodarske stvari. Zadnja beseda našim kmetovalcem o uravnavi zemljiških davkov. Zmirom bolj se bliža čas, ko bodo okrajne komisije, izvoljene za obravnavo zemljiškega davka, deželi in svojim volilcem morale dati odgovor, kako so opravile svojo važno nalogo, po kteri se imajo novi zemljiški (gruntni) davki uravnati. Dobro došel je kovicam" neki spis pod naslovom: „Die sogenannte Re-gelung der Grundsteuer" („tako imenovana uravnava zemljiškega davka") v dunajskem časniku „Deutsche Z e i t u n g" od 26. svečana t. I., ki nam kaže , kako čudno se vrši cenitev po druzih deželah. Ta spis mora tudi nam opomin biti, da ne bodemo tarnjali in javkali takrat, ko bode že prepozno, ko bode — kakor pregovor pravi — „že krava iz hleva"! Zato Vam „Novice" prestavijo ta sestavek v naš domači jezik. Berite ga in dajte ga brati vsem, kterih se tiče! Tako-le se glasi: „Ko sta pred 3 leti vlada in državni zbor zagnala se v to, da bi izpeljala že davno zaželeno prenaredbo direktnih davkov, culi so se glasovi, ki so opominjali, naj se ta velikovažna stvar ne obravnava lahkomišljeno. Predrugačenje davkarstva sega globoko v življenje ljudstva. Ker to predrugačenje jemlje dosedanjo trdno podlago dnini (taberharstvu), ceni pridelkov, gospodarskemu ravnanju itd., na kratko rečeno, vsemu, kar je z davki v zvezi in od njih odvisno, tedaj predrugačuje tudi pogoje vseh kmetijskih podvzetij in neko negotovost stvari, ktera s strahom napolnuje ljudstvo, ker ne ve, pri čem da je. To, za kar zdaj gre, ne bode veljalo le za dve, tri leta, ampak za veliko veliko let; treba je tedaj prevdarno postopati na vse strani, da se namesti reda ne stvari zmešnjava. Da se pa ta namen doseže, je treba, vsa drobna vprašanja na stran djati, in pred vsem glavna načela, ki so podlaga celi so-stavi (sistemi), na tanko prevdariti in kako se del z delom vjema. Le po tej poti pridemo do tega, da se prenaredba davkovska dožene po tistem edinstvu, ktero je v soglasji z znanstvom in potrebščinami dejanskega življenja. V vladnih predlogih ni bilo ne duha ne sluha o tem, in tudi državni zbor se je ognil vsega prevdarka glavnih načel; kar naravnost se je spustil v posvetovanje zemljiško - davkovske postave. Stvar je precej gladko iztekla. Ko pa je čez leto in dan državni zbor prevdarjal vladni predlog o pridobitnem davku (Erwerbssteuer), brž je čutil napako, da manjka glavnih pravil, in navskriž« misli so švigale potem pri razpravi dohdkinega davka (Einkommensteuer). In če tudi so v zbornici poslancev krpali in krpali na tej postavi, naredili so vendar tako, da v zbornici gosposki se je prestrojilo marsikaj, naposled pa je — res, da je nastopilo drugo ministerstvo — vlada celo to postavo pod klop vrgla. In prav je bilo to. Tudi pri posvetovanji zemljiško-davkovske postave se nihče ni upal pretresati načelna (principijalna) pravila. Po sedanjem stanu finančnega znanstva treba bi bilo pred vsem vprašanje staviti: ali je postava za davek od doneskov sploh in še posebno od zemljiških doneskov upravičena? Ko bi se bilo na to vprašanje sklenilo, da ostane zemljiški davek, bilo bi se smelo pričakovati^ da bi se bilo potem sklenilo: ali naj pri ustanovitvi zemljiškega davka gospodarska enota — zemljišče celo — ali pa iz te gospodarske zveze vzeta parcela velja za podlago temu: ali naj se po pridelku ali pa po ceni odločene enote odmeri davek, ali naj se od vseh teh cenitev starokopitni komplicirani matematični aparat in zastarela fiŠkalična vodila in ravnila obdržijo, ali pa brez vsega tega veljala le razsodba zvedenih mož. Al nič od tega se ni zgodilo! Kataster z doneski primernih partov (parcel) imamo — se je mislilo — in brez vsega daljega premisleka se je staro kopito vzelo za podlago novi davkovski sistemi. Tako se je vstvarila ta postava, o kteri se deluje zdaj že tri leta. Da smo te dogodbe omenili tukaj, nismo storili tega zato, da bi pretresali vprašanje: ali zemljiški davek se vjema s pravili znanstva in tirjatvam pravice, in to tem manj, ker bodemo — tako piše na dalje ^Deutsche Zeitg." — v kratkem prinesli misli g. Reuninga v Draž-danah. Al podpisani pisatelj tega sestavka, ki sem pred 3 leti v nekem tukajšnjem časniku zagovarjal načelo, naj bi se odstranil zemljiški davek, in sem tudi dokazal, da na tej po postavni navkazani poti se ne bode zvedel pravi čisti donesek nobenega kmetijstva, pa tudi ne verjetni srednji čisti dohodek, ampak zvedeli se bodo samo domišljene številke, ne morem si kaj, da ne bi zdaj navedel marsikaj, kar potrjuje danes, da sem pred 3 leti resnico trdil. Kmetijski Časnik „Landw. Zeitg. von und fur Oesterr." je unidan razglasil tarifo posamesnih okrajnih cenilnih komisij. Znano je, da vsaka taka komisija šteje 8 mož, kterih polovico izvoli ministerstvo denarstva, polovico pa skupščina posestnikov, ki plačujejo zemljiški davek; najpred pa čisti donesek preračuni (prerajta) neki odbor te komisije, pa tudi od ministerstva izvoljeni poročevalec (referent). Preglejmo zdaj , kako je v nekterih gornje-av-strijskih okrajih cenil vladni referent čisti dohodek enega orala (joha) njiv, kako pa komisij ni odbor. Vladnega referenta zaznamovamo s črko A, — komisij ni odbor pa s črko B. Vrsta zemlje V Lincu: bolje ali slabeje: A. B. L 30 gold. — kr. 14 gold. — kr. II. 25 „ 60 „ 4 „ 80 „ III. 20 „ - „ 9 „ 25 „ IV. 16 „ - \ 7 „ 25 „ V. 12 „ - „ 5 50 „ V L v 7) ^ ?> ;? VIL 5 „ 50 „ 2 „ 20 „ VIII. 3 „ - „ - „ 90 „ V Welsu: A. B. I. 28 gold. 50 kr. 12 gold. — kr. II. 24 „ - „ 13 „ - „ III. 20 „ — „ 8 „ — „ IV. 15 „ - „ 5 „ 50 „ V. H „ - „ 2 „ 50 „ VI. 6 „ 75 „ 1 „ - „ VIL 4 „ 50 „ - „ - „ VIII — — — — V Kirchdorfu: A. B. L 14 gold. — kr. 4 gold. — kr. II. 11 „ 50 „ 3 „ — „ lil. 9 „ „ 2 „ „ v 4 — __ 70 VI. 2 „ 50 „ _ - „ 50 „ Gledite! kako veliki razločki cenitve doneskov pri eni in isti njivi! In vladni referent misli, da je pravo zadel, in komisijni odbor tudi misli, da njegovo je pravo. Res je, da okrajne komisije imajo nalog, poravnati te razločke tako, da se zedinita referent in odbor. Al po kteri poti naj se to zgodi? Morebiti tako, da se srednja cena vzame med obema ? Morebiti, da tako se najde prava cena; al to je le mogoče ondi, kjer se more reči, da referent in odbor sta oba na drobno in na tanko stvar preiskavala in po tacih preiskavah cenila doneske. Obe gori navedeni cenitvi pa ste si le v tem Sodobni, da vsaka je skušala, kolikor mogoče se od-aljšati od resnice. V tacih okoliščinah ne ostaja nič druzega, kakor barantati in mešetariti, in kdor bolj trdovraten ostane pri svoji misli, ta naposled dobi pravdo, če je ne bode nazadnje deželna komisija po svoji glavi določila. Leta 1862. je tadanji državni poslanec Schlegel, kteri je 9 let bil inženir pri katasterskem merjenji, pripovedoval v državnem zboru čudne reči, ki so se godile na Stajarskem pri vpeljavi zemljiškega katastra. V enem cenilnem operatu je bil čisti donesek cenjen na 5 milijonov gold.; najviši gosposki je bilo to premalo; vsled tega je cenilna komisija poskočila na 8 milijonov in 900.000 gld.; ker pa se je najviši gosposki zdelo, da je to vendar preveč, so se prijeli srede in čisti donesek je bil cenjen na 7 milijonov in 600.000 gld. V neki soseski se je od vinogradov reklo, da nič ne donašajo in še manj ko nič, kajti sirovi ali tako imenovani kosmati donesek (Bruttoertrag) ie bil cenjen na 20 gold., stroški obdelovanja pa so bili cenjeni na 32 gold.; ceniku komisar pa si je kar hitro s tem iz zadrege pomagal, da je stroške obdelovanja stavil na 80 ostotKOv (percentov) od sirovega doneska. V nekem drugem zapisku pa Schlegel ni naj del nič druzega, kakor da ge bil čisti donesek s 4 gold. z rdečo tinto prekrižan m namesti 4 gold. je bila napisanih 17 gold. To je bila svojevoljnost in nič druzega, a nič druzega se ne bode godilo z zgoraj imenovanimi razločki v Lincu, Welsu itd. Po novi zemljiško-davkovski postavi ne pridemo ne za stopinjo naprej. Nove cenitve bodo ravno tako daleč od resnice kakor so bile stare; enakost v davku ne bode se dosegla. Vse pritožbe, ki se dandanes slišijo o velikem zemljiškem davku, slišale se bodo tudi v prihodnje, in to še z večo pravico kakor danes, kajti brž ko ne nove cenitve ne bodo imele nobenega druzega dejanskega vspeha, kakor visi davek. Pravice sme zemljiško posestvo le tedaj pričakovati, ako se slov6 da tistim arimetičnim igračam (igračam s številkami), ktere na krivičnih podlagah doneske brez konca in kraja na drobno računajo , in ako na mesto mehaničnih pravil stopi razsodba izvedenih mož, to je, ako se zemljiški pridelki oblože z davkom po tisti meri, kakor dohodki delalnih moči in pa dohodki kapitala". Herman Ziller. Tako piše „D. Ztg." Temu sestavku dodamo mi v prihodnjem listu svoje opazke. (Kon. prih.) 76 List 11. Gospodarske stvari. Zadnja beseda našim kmetovalcem o uravnavi zemljiških davkov, (Konec.) Stavili smo vam, posestniki, pred oči žalosten izgled, kako v gornji Avstriji zemljišča cenijo vladni gospodje, kako pa domači cenilci. Gorje vam, gorje ubogi naši deželi, ako se kaj enacega tudi pri nas zgodi, da bodo med cenitvijo in cenitvijo tako ogromni razločki! Ker se zemljiška uravnava že dolgo mota, pride menda kmalu tudi na vas vrsta, možje, ki ste udje okrajnih cenilnih komisij , da boste svojim deželanom, ki so vas v komisijo volili, in pa deželi odgovor dali, kako ste spolnili svojo nalogo. Misliti se sme — ako se dela teh komisij ne bodo tako silno zavlekla kakor dela servitutnih komisij — da boste tudi vi, kakor gornje-avstrijske komisije, kmalu cenili čisti donesek naših zemljišč in da boste tedaj kmalu s svojo cenitvijo stopili pred komisijo. Delo, ki vas čaka, mora se pred vsem opirati na resnico, ne pa na prazne besede, kajti pride čas, ko se bode pritoževalo (reklamovalo) zoper cenitev vašo; takrat pa bode treba, da boste svojo tarifo zagovarjali in zoper ugovore branili. In takrat bode resnica vaša najbolja bramba. Samo to, da bi le z ostrimi besedami trdili, da vaša je prava, to pa, kakor so vladni možje cenili, je krivica, — samo tako besedovanje vam ne bode nič pomagalo. Dobro sicer vemo, da v postavi za uravnavo zemljišč od leta 1869. stoji en paragraf, ki pravi, da ni treba nadrobnega računa o čistih done-neskih komisiji predlagati; al če hočete dokazati in spričati, kako je postal čisti donesek, ki ste ga stavili, morate vendar čiste doneske za vsak razred (klas) in za vsak pridelek preračuniti (prerajtati). Ce se kak predlog zavrže, morajo se razlogi za to povedati in v zapisnik zapisati in pridjati mu izpričalne doklade, prav tako, kakor delajo vladni gospodje. Zalibog, da mnogi komisijski udje mislijo, da so vse storili, ako so pol dne ali celi dan sedeli pri komisijski seji; s samim sedenjem ne storijo svoje dolžnosti. Delati je treba! vsaj grč za našo in vašo kožo. Slišali smo cel6, da sem ter tje se primeri, da se pisanju zapisnika se ogibljejo nekteri in da vladni možje morajo pisati zapisnike. Nikarte ga! Zapisnik je zel6 važno pismo. Delavnost in resnica naj bodete komisijskim udom geslo njihovega obnašanja. Resnica pa se bode pri določilu čistega doneska gotovo našla, ako se v račun vzame vse to, kar se po pravici odšteti mora stroškov, ki jih kmetu prizadene obdelovanje, in vse drugo, kar znižuje čisti donesek; tu sem spadajo stroški za delavce, za gnoj, za seme, tudi neugodno v r e m e nekterihkrajev: burja, silna vročina, zgodnja slana, toča, povodnje itd., razmere zemlje, vzdrževanje poslopij, hlevov in več dru-zega, na kar se pri cenitvi doneskov postavno gledati mora. Vremenske uime se povračajo v nekterih krajih tako stanovitno, da med 4 leti je enkrat gotovo tako slaba letina, da se nič ne pridela. Lansko leto nam je bilo zalibog živa priča, kako se na cele okraje raztegne letina slaba, da ljudje lakoto trpijo. In kaj mar ni resnica, da na tavžente možkih mora pogostoma si kruha iskati,vda gred6 v tuje dežele. Takih nadlog ne poznajo na Stajarskem in Koroškem. Ako se zgodi to, pridemo na Kranjskem v primeri sedanjega davka, ki je po krivici prevelik, na veliko bolji stan. Na vse gori navedene nadloge pa morate gledati posebno vi možje iz tacih okrajev, ki ste na meji šta-jarski ali koroški, in to resnico morate stanovitno trditi, da tudi v komisiji obvelja. Ako se to ne zgodf, spet vas bodo vrgli v en koš s Stajarci in Korošci, če tudi so njihova zemljišča v veliko boljih razmerah. Gotovo Slovenec Slovencu želi le pravične davke. Ne pozabite n a j v a ž n e j š e reči, da konečno se bode morala kranjska dežela zenačiti (parificirati) s sosednimi deželami, to je, s koroško, štajarsko in primorsko, to je, v doneskih se bodo morale primerno zravnati. Se je čas; še ni nič zamujeno; al zadnji čas je. V vaše roke je postava položila osodo novega zemljiškega davka. Poslužite se dobrote, ki vam jo ponuja postava, brez strahu; al resnica bodi voditeljica vaša; resnice pa iščite v tem, da nič ne zanemarite, kar znižuje čiste doneske. — Naj bi ne bile te besede glas vpijočega v puščavi! List 32. Gospodarske stvari. Kako ljubljanski mah (morast) koristno obdelovati. Ves Ljubljanski mah se je narastel iz vodnih zelišč, nekoliko tudi iz lesovja, namreč brezja, borovja, jel-sevja, vrbja, robidovja, trštika itd. Vse te rastline je zimni sneg vsako leto na tla pritisnil tako, da se v šoti letni dorastki ravno tako kakor pri drevesih spoznajo. Kakih 10 palcev pod vrhom začne šota po naravni razkrojini delati šotno smolo (Torfpech) in to stori, da je niža šota za kurjavo dobra. Tudi enkrat posušena se lahko ne namoči. Tukaj pa nastopi vprašanje: kako globoko kaže šoto žgati ali rezati, a vendar ugodnosti za kmetijsko obdelovanje ne preseči? To je za prihodnost velike velike važnosti. Po dosedaj znižani vodi se večidel po vsem mahu brez škode za prihodnost sme požgati ali še boljše iz-rezati šota, dokler ne postaja blatasta, kije za kmetijsko porabo ugodna. Na taki blatasti šoti, ako je navadno najmanj dva čevlja nad vod6, s pomočjo gnoja mešanega s cestnim blatom ali zemljo zlasti laporasto, vrodi vsake vrste žito, vsaka rastlina in trava; tudi le-sovje, kakor: breza, borovec, smreka, mecesen, jagnjed, višnja, smrdelika, trepetlika itd. Med drevjem raste čvrsto rsje in rožmarin, ki se da vsako tretje leto za nastile dobro porabiti. Kar se obdeluje za njive, treba je po 3—4 letih v ledino obsejano z deteljo in travami, zlasti mačjim repom pustiti in po 3- do 41etnem vžitku trave sopet le preorati in za njivo rabiti, dokler plevel ne presili. Pleveli hudo silni pa so: dreslo, zebert, uši, pir-nica, slak, osad, soldi, pasje zelišče, ščurek, mleček, stoklasa, ljulika. Tako obdelovanje imenujejo Nemci „Egartwirth-schaft", mi je imenujemo ledinstvo. To so zvedbe po 42letnih skušnjah, ktere objavim se željo, da drugi maharji dospejo kmalu do ugodnega obdelovanja mahovja. Da je še vedno mnogo posestnikov mahovja, kteri se požiganja drž6 brez ozira na to, da se suha šota lahko proda in več vrže kot vsi pridelki na požganem, je dosti žalostno in tudi zasluži, da se enkrat za vselej prepove. Po Gulihovem navodu vsajeni krompirje letos, kakor prejšnji dve leti, dobro vrodil, zdrav ostal, in še na mahu okusen in sipčen sad dal. Dr. Orel.