Zgodovinski spominki za prosto slovensko Ijmlslvo. Spisal Davorin Trstenjak. Jaronina. Prijetui kraj jareniaski se že omeaja v listiflab od leta 830 — 872. Že tedaj je stala crkev v čast Device Marije. Verojetno je tedaj, kar aarodaa pravlica pravi, da je vjare niaski kapeli sv. Metod, ko je iz Velehrada v Rim potoval, sv. mešo bral. Leta 1135. je bil lastaik jareBiaski Rudolf Winterswald. Ne more se dogaati, kaj je zakrivil, daje bil iz crkveae občiae izkleaen. — Da je bil sopet v crkveao občiao sprejet, je daroval svoja posestva od vira jareniaskega potoka do njegovega izliva v Pesaico, dalje polovico desetiae, ktero je imel v Fradilsdorfu, salcburškemu višjemu škofuKoaradu I., ta pa je za dušao zvelieanje Wiaterswaldovo to posestvo z vseaii pravicami pokloail crkvi sv. Blaža v Admuatu; zato še do daešajega dae je Jarenina laatniaa adfliuaških menibov beBediktiaov. Fradilsdorf je meada ves ia gorice: Frattea, Fratteaberg blizo Cmureka. V tisteai času se tudi že omeflja ves: Zamarkova, Zamerkova v petrovški fari. Kako so jo Neaici mogli v Ameisgasse prestaviti, to ve le dub božji. Tudi vesi: Gostiraj v šeatjurški fari, iu Velka, ali kakor so tadaj pisali: Vulkoviaa, so že v oai dobi stale; reka Velka se piše v staiih pismib: Vulgiagep otocb, to je: Vulkinji-Velkinjipotok.*) *) Slišal sem v okolici svetotrojiški praviti, da je nekdaj divji Turk prišel do Drvanje. Drvanja je pobrežje ravno ob deževju prestopila in vsa dolina je bila pod vodoj. Komaj je Turk preplaval črez Drvanjo v Rečico pod sv. Trojico. Tudi Rečica je bila iz račišča izstopila, in vso dolino poplavila. Divji Turk je komaj kobacal po dolini k sv. Trojici. Pod sveto Trojico je Velka vso dolino poplavila od sv. Lenarta do trojiškega brega. Turk vpraša, kako ee ta reka veli, in ko mu rečejo: Velka, odgovori: Sto vragov, ako jetako velka, ter bajd nazaj, črez sto let prek ne preplavamo. Pis.