Listek. Od doiua. (Piše posestnik J. K. Primurski). Dolgost cerkve je nekdo meril s svojimi stopali in merilec pravi, da je poslopje dolgo čez 110 korakov. Toda vidi se, da je raož delal velike stopinje, ker je po 500 starih čevljev dolgem selišču stopil samo sto in desetkrat. Poslopje je široko sedeminštirideset, a visoko devetindevetdeset čevljev. Stavba je razdeljena na tri podolgovate dele ali ladje; srednja ladja je Sirja, poslranski dve ožji. Od vsake postranske ladje pri kraju se nahaja po šestero kapelic. Cerkveni oboki slonijo na dvajselih močnih stebrih. Nad kapelami je dvanajst zakladnic, t. j. prostorov z različnimi zakladi ali dragocenostmi; trinajsta zakladnica pa je ob levej strani prednjega oltarja, ta je najbogatejša. Po omarah v teh prostorih vidiš na pr. srca od zlata in od srebra, krone, uhane, ovralnike, prstane, berglje, in kdo bi zamogel našteti vse vsakojake predmete! Tu so darovi cesarjev in kraljev, tam so reči, ki so jih darovale osebe stanov nizkih in visokih. V zakladnici videl sem podobo, ki jo je založil nekdo iz mojega sosedstva, t. j. v Belotincih, ta župnija meji z župnijo ljutomersko, med obema vije se bistra pa nara kmetom škodonosna reka Mura. Pred oči mi je prišlo tudi srce, doposlano iz Laškega trga ob Savinji. Predmeti, ki jih vidiš tukaj, pričajo, da se k Mariji zatekajo prebivalci iz vseh krajev miie nam Avstrije, pa tudi ljudje iz drugih držav. Groza obide človeka, če v zakladnici opazi neki nož. To je bodalo, s katerim je neki hudobnež nameraval zabosti presvetlega cesarja našega, Franca Jožefa. Dne 18. februvarija 1853 so svetli cesar šli po mestu Dunaj ali kakor mi po Murskem polju pravimo, Beč. Neki krojaški pomočnik je priskočil ter napadel vladarja tako, da je ostro nabrušen kuhinjski nož mahnil proti cesarju. Toda Bog je Ijubljenega nara vladarja rešil iz smrtne nevarnosti. Ostra končina noževa se je namreč zadela ob spono na ovratniku in se je tako nožu zabranila pot v zatilnik, v cesarjevo glavo. Vsled grozovitega napada se je vznemirila vsa Avstrija, ko se je bila novica raznesla po svetu. A veliko je med ljudstvom bilo veselje, ker se je ob enem zvedelo tudi, da je napad ostal brez slabih nasledkov za drago življenje slavnega vladarja. Ta sreena nesreča je dala povod, da so v Beču poslavili velikansko cerkev, ki se imenuje «votivna» ali «zaobljubna cerkev» in je jedna izmed najlepših lepot na Dunaju. Hudobneža je pra- vica poslala po zasluženo plačilo, njegov nož pa so shranili v zakladnici v Marijinem Celju. Marijo predstavljajoči kip, ki se ob procesijah okoli nosi, ni tisti, ki so si ga svoječasno bili misijonarji prinesli s seboj iz samostana pri Sv. Lambertu. Dotični kip stoji nepremično na srebrnem oltarju v kapelici, ki se nahaja na sredini cerkve. Ta kapelica je do osem metrov dolga in blizu toliko Siroka. Znotraj med ostalim lahko zapaziš tudi neko zlato ali menda samo pozlačeno omrežje. Nad istim \e ob levej strani zlat grb s krono in poleg grba črki F. J.; ob desnej strani zopet grb s krono, poleg pa znamenki M. T. Reklo se mi je, da napis pomeni «Franc Jožef» in «Marija Terazija*. Med omenjenima grboma vidi se grb avstrijski. No, to pravi dovolj glasno, kdo vse da pri Mariji iSče pomoči. Do Marije se s prošnjami in pa z zahvalami obrača gospod in siromak, vladar in kmet. V tej kapelici smo se zahvaljevali za vzprejete dobrote božje; k zahvalam pa smo pristavljali tudi prošnje za nove dobrote, kar jih bomo še potrebovali za dušo in za telo. Na tem svetem kraju pravičnik postane še pravičnejši; tukaj mora se grešniku omehčati najbolj trdo srce. Kdor pri tem svetiSču poslu5a že samo proti nebu prodirajoče pesmi in premišljuje razne prizore, že to človeka gane do dna duše. Posebno Se pa pcsem slovenska prekosi vse druge; božjepotniki Nemei, katerih je ob času našega bivanja v Marijacelj prišlo šest procesij, so petje slovensko poslušali strmeč. Tujci so zvedavo povpraševali, kdo da smo mi; odgovarjalo se jim je, da smo mi Slovenci s Spodnjega Štajarja. Kako je zunaj cerkve? Cerkvišče, t. j. prostor okoli cerkve je ograjen, med cerkviščem in tržiščem potegnjen je zid. Okoli zida po tržišču sem naStel 48 prodajalnic, t. j. šotorov, kjer si romarji morejo kupovati spomenice na Marijino Celje, na pr. podobice, svetinjice, križce, itd. Prodajalci imajo jednako blago, vendar pa blaga ne eenijo vsi iednako. Pri jednem šotoru dobiš podobico za 10 kr., in če si želel kaj kupiti pri drugem kramarju, onde so jednako podobico ponujali za 4 kr. Tukaj dobiS kaj za 50 kr., isto reč pri sosedu cenijo 1 gld. Trgovci pač poskušajo srečo, češ, saj romar ne ve, da li se mu je cena nastavila pravično ali ne. Popoldne ob četrti uri smo se zbrali k večemicam. Sedaj so pridigali č. g. Vreže, kateket iz Maribora. Zvečer pa se je vršila takozvana . Solnce se je ravno skrilo za mogočne orjake gorske in nastopil je mrak. Izza cerkvenega vogla je bledi mesec v svoji polni svetlobi lukal na nas. Zvonovi so doneli, malo da se ni zemlja tresla. Procesija se je začela gibati po precej obširnem cerkvišču. Bilo nas je menda okoli dve tisoč oseb; obhoda smo se udeleževali mi Slovenci, a pridružili so se k nam še Nemci, pa tudi domačini so prišli poslušat petja slovenskega, čeravno jim to ni več uič novega. Brez malega vsak izmed nas je držal gorečo svečo. Vladala je podrugod nočna tihota, ali okrog cerkve so luči preganjale temo, mogočno petje pa je pretresalo zrak. Pobožnost današnjega dneva smo končali s prihodom «rimskega obhoda* v cerkev. Tretjega dne je za nas napočil čas ločitve od svetišča Marijinega. Na svetu je pač vse spremenljivo, le večnost bode stalna. In za stanovitno srečno večnost se moramo pripravljati, dokler živimo tukaj na svetu. Večno srečo v družbi preblažene Device Marije pa si bomo pridobili, ako se ravnamo po znanih besedah, ki jih je Marija bila govorila strežnikom pri svatovščini v Kani na Galilejskem, ko je rekla: »Karkoli vam reče on, namreč Jezus, to delajte!* Smešnica. Sodnik: «Koliko ste stari?» — Gos p o d i 6 i n a (priča): 40 let; človek se žalibog tako hitro stara; pa mlada sern tudi bila; gospod sodnik, vi si kar misliti ne morete, kako mlada sem bila>.