Obrtnija.
Zavarovalstvo. III.
Zadnji naš članek, v katerem smo na kratko pojasnili nimamo upanja, da bi lani ustanovljena „Vza-jemna zavarovalnica" prosperirala, ni našel milosti pri »Slovencu". Spoštovano glasilo katoliške fctranke pa se ni potrudilo, odvreči naše pomisleke in dokazati, da so neosnovani, ampak se je zadovoljilo, da nas je odpravilo z nekaterimi popolnoma nestvarnimi opombami, katerih jedro je: Vzajemna zavarovalnica Vas nič ne briga.
Mi pa smo mnenja, da nas »Vzajemna zavaroval-niča" prav mofno briga, ker je to javen institut, pri katerem se gre za lep del narodnega premoženja. Pri takih napravah pa je javna kontrola potrebna in mi si ne pustimo vzeti pravice, da v dostojni obliki izrečemo svoje mnenje o katerikoli napravi.
Bistvo našega članka o »Vzajemni zavarovalnici" je bilo, da ta zavod nikakor ne more prenesti konkurence drugih zavarovalnic, ker v noben oziru nima v to potrebnih moči. Le poglejmo, kam je dospela »Unio catholica" in videli bomo, kaka usoda čaka ljubljansko „Vzajemno zavarovalnico".
To ista bojazen, ki smo jo mi izrekli glede »Vzajemne zavarovalnice" je tudi glavni vzrok, da se sedaj ni ustanovila deželna zavarovalnica. To izhaja z vso jasnostjo iz debate, ki se je vršila v ponedeljek teden v kranjskem deželnem zboru, in v kateri je to stališče z vso odločnostjo zastopal v narodnogospodarskih stvareh jako izvedeni poslanec Povše, ki ima v deželnem odboru referat o zavarovalstvu.
Ta razprava se nam zdi vredna, da jo priobčimo doslovno:
Glasom stenografičnega zapisnika je poslanec Božič govoril tako-le:
»Pred nekaj leti pričelo se je bilo prav živahno gibanje v naši  deželi  in  sploh v   javnem  življenju  glede
deželne zavarovalnice proti požaru. To jako hvalevredno gibanje je imelo posledice, da se je stavil tu v visoki zbornici predlog, kateremu sem se z vsem prepričanjem pridružil, da naj bi se osnovala na Kranjskem deželna zavarovalnica proti požaru, in v zasedanju 1. 1898. je visoki deželni zbor storil soglasni sklep, s katerim se je bilo dalo deželnemu odboru naročilo, da skliče enketo, obstoječo iz zastopnikov dežele in strokovnjakov itd., ki naj natančno preiščejo to zadevo in potem, da se vrše poizvedbe po vseh tistih krajih, kjer so že take zavarovalnice osnovane. Ta sklep je bil soglasno sprejet, in cela zbrrnica je bila tega mnenja, da je taka zavarovalnica potrebna, zlasti pa ndi kmetski poslanci moramo to zadevo najtopleje priporočati. Vender je pa po tem sklepu deželnega zbora vsa stvar nekako potihnila. V letnih poročilih za I. 1898, 1899 in 1900 ne najdem nobene opazke o njej. Ne vem, kaj se je zgodilo v tej zadevi, in ali je sploh deželni odbor kaj ukrenil ali ne, ali se je dotična enketa vršila ali ne in ali so se sploh vršile kake poizvedbe. Ta molk zdi se mi zelo sumljiv in to tembolj, ker se bojim, da so tudi gospodje iz tiste strani, ki so svoje dni predlog stavili in s hvale vredno vnemo zagovarjali dotični predlog, ki je bil tolike važnosti v življenski in tudi v politični borbi, v tej dobi nekako prezrli in iz vida pustili. Jaz, ki sem za svojo osebo že od nekdaj bil pristaš deželne zavarovalnice, usojam se pri tej priliki, ker se v letnem poročilu ničesar ne nahaja o. izvršitvi dotičnega deželnozborskega sklepa, gospoda referenta v deželnem odboru vprašati, ali se je v stvari kaj zgodilo, in kako vprašanje stoji, zbl vsak slučaj pa prosim, da gospodje, ki se za to stvar zanimajo, glasujejo za resolucijo, ki jo bom stavil, in ki ima jedini namen, pospešiti to vprašanje. Resolucija se glasi: Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanju zanesljivo poroča o uspehih poizvedeb glede osnovanja deželne zavarovalnice proti požaru odnosno, da stavi primerne predloge.
Na ta poziv je referent; poslanec Povše odgovoril tako- le:
Ker je dotično vprašanje sproženo, hočem tudi koj odgovoriti, če ni deželni odbor izročil visoki zbornici dotičnega zakonskega načrta, da se napravi zadevna zavarovalnica proti požaru, je povod temu to, da je uspeh deželne zavarovalnice najbolje zagotovljen, ako se to stori, kar se je v državnem zboru v prejšnjem in sedanjem zasedanju naglašalo, in za kar je vsa nada, da se uresniči, ker se je vlada strogo izjavila v dotičnem zavarovalnem odseku, da hoče ona vse gradivo nabrati, da se napravi državni zakon, okvirni zakon, po katerem bo deželam mogoče napraviti deželne zavarovalnice.
Ta dotični državni zakon bo imel v sebi določilo, da mora vsak posestnik primoran biti, da svoja poslopja zavaruje. S tem, da bo vsak primoran se zavarovati, se bo stvar tudi bolj jednakolično razdelila, da bo mogoče, tudi dotične premije nižje postaviti, kakor so danes ter se bo s tem zakonom tudi doseglo to, da se izreče do-tičnemu zavarovalnemu zavodu monopol. To je edina stvar.
Stran 273
edina  preporna  točka, glede  katere se še  ni  prišlo do
sporazumljenja.   V sedanjem zasedanju  je vlada sama to
priznala, da bodo le takrat mogli   uspevati deželni zavarovalni    zavudi,    aku    budo    imeli    koncesijo  do   monopola.
Ako se naprav? ta državni zakon, bo prilika, da bo deželni odbor stopil pred visoko zbornico ter ji izročil do-tični svoj predlog. Material je nabran, in gospod poslanec Božič se še spominja, in so mu dotični izkazi v mojem referatu na razpolago, da so popisana vsa poslopja naše dežele, da so namreč vsa županstva — izvzemši 6 do 8 malih občin, ki se povivu niso odzvale — doposlala deželnemu odboru prav natančne izkaze, koliko je hiš, koliko postranskih gospodarskih poslo^j, ali so strehe trdo ali mehko krite, kolika je vrednost vsakega poslopja, za koliko je dotično poslopje zavarovano, tako da je ves material podan. To pa odločno v imenu deželnega odbora naglašam, da dokler ne bo prisiljen zakon veljaven, da se bo moral vsak zavarovati, in da se takim deželnim zavarovalnim zavodom da prednost monopola, da ni misliti na uspešno delovanje deželne zavarovalnice, ker bi bil to samo tekmovalen zavod, za deželo pa je potrebna zdrava podlaga, in ker je vladi na tem, da se stvar hitro dožene, in ker so zlasti gališki poslanci, ki silijo, da se ta zakon napravi ter je sedaj ogromna večina dotičnega zavarovalnega odseka za tak zakon, upati je pri količkaj rednem poslovanju državnega zbora, da bo na jesen zakon ^sprejet in potem bo v bodočem zasedanju novemu deželnemu zboru mogoče skleniti tak deželni zakon, ki bo ustregel visoki zbornici. (Klic »dobro**!)
Bistvo izvajanj katoliškonarodnega poslanca Povšeta je, da deželne zavarovalnice ni mogoče ustanoviti, dokler bi se imela boriti s konkurenco. Šele kadar bi država ubila konkurenco s tem, da deželni zavarovalnici zagotovi monopol, šele tedaj bi kazalo ustanoviti deželno zavarovalnico.
Izvajanja poslanca Povšeta so tako prepričevalna, da jim ni treba ničesar dostaviti. Če se cela dežela ne upa stopiti v konkurenco s starimi bogatimi zavarovalnicami, kako naj to konkurenco prenese z beračijo 50.000 gld  ustanovljena »Vzajemna zavarovalnica**?!
Stran 274.