Številka 179. Trst v nedeljo I. julija 1908. Izhaja v Trstu :aai gd jeicijdli ia praiaiiii to 5. uri, ob DOflt&lifrfi os 9. uri ijuual- Posamične Številke se prodajajo po 3 nvč (6 stotink) <> ir.nogih tobakarm h v Tntu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t. Petru, ^ežar.i. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovJčmi, Postojni, Dornbergu, i=ol!;anu itd. Cene oglasov se računajo po vrataL (.čirckf 73 mm, visoke 2'/a mtn); za trgovinska in obrtne oglas- po -0 stot.; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase Irj r.raih zavodov po E»0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat .C 20, vsaka na-daljna vrsLa K 2. 3!ali cglcsi po 5 6t. bege da, najmanj pa • o 40 stot. — Oglase sprejema inperatni oddelek uprave Edinost''. — F!sčuje se izključno le upravi , Edinosti1''. Glasi!© političnega dru«*«« „Edirsst" zs Primorske. V edinosti je moči Uarofinlna » za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 eaece 6 K. — Na naročbe brez dopoalane naročnine he uprava ne .-sira. Vsi dopisi nnj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefr?r;kovana pisma so ne sprejemajo in rokopisi se no vrac.ijv>. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Gnlatt! 18. (Narodu d-.tn). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laviik konsorcij lista „Edinost'. — Natisnila tiskarna kor..-or,-«j» lista .,Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. •ccoooo Poštno-hvanilnieni račun 5t. 841.652. — TELEFOn šlo v. 1157. ■. ■ Iz Hrvatske. ZAGRFB, 2V. jun'ja 1906. Včeraj so se vršile dopolnilne volitve v 7 volilnih okrajih. Izvoljenih je bilo 5 poslancev koalicije in 2 starčevičijanca. Od koalicije so izvoljeni : dr. Fran Vrb a ni ć (znani tinancijalni strokovnjak), dr. Banjavčić, dr. 31 i 1 a n Roj c (bodoči predstojnik oddelka za nauk in bogočastje), Fran Šupilo (ureduik reškega „Novega lista" in prvobo-ritelj reške resolucije) in slednjič dr. 1 v a n L o r k o v i ć, urednik „Pokreta" in predsednik ..Hrvatske ljudske napredne stranke". Z njegovo osebo prihaja v sabor tretji naprednjak, a ob enem tudi moč, ki bo našemu saboru v diko. Kajti dr. Lorković je eden najkarakternejih in najsposobnejih politikov v Hrvatski, človek zelo širokega obzorja, vsestranske naobrazbe in diplomatskih manir. Delavnost dr. Lorkoviča v saboru bo gotovo nadkrilj evala njegovo dosedanjo delavnost, kajti poznano je, da se je ta človek odrekel dobrim mestom, da more delovati na izčišče-vanju hrvatskih razmer. Ce tudi je nastopilo proti njemu svečenstvo — češ, da je proti veri. dočim je le proti klerikalizmu v slabem pomenu, nikakor pa ne proti veri — vendar se mu je posrečilo, da je zbral v Valpovu okolo sebe staro in mlado, ter je bil izvoljen brez protikandidata s 360 glasovi. Zdi se torej, da je glasovalo zanj vse, kar je svobodno in neodvisno. Danes je dospel dr. Lorković v Zagreb, kjer ga je vsprejela velika množica meščanstva in dijaštva, ki ga je na ramenih odnesla v naprednjaško čitalnico, kjer so se držali govori. Potem pa je bil v hotelu „Imparial" komers, na katerem se je dostojno proslavila ta značilna zmaga napredne misli v Hrvatski. Od starčevičijancev sta izvoljena dr. Aleksander Horvat in dr. Karlo Bošnjak. Dočim je bil dr. Horvat izvoljen brezprotikandidata, pa je bil dr. Bošnjak izvoljen takim načinom, da se mora gabiti vsakemu človeku, kajti njegovi pristaši so kar najgrše terorizirah pristaše dra. Mazzure — tako, da je bil ta kandidat vsaki hip v nevarnosti za svoje življenje. In dr. Dožnjuk ni ravno kaka posebna moč in se ni doslej še z ničemer izkazal. Le jedno se ve o njem, a to je, daje vedno glasoval za m a-djarone in to celo tudi na zadnjih v o i i t v a h. Sedaj pa, ko ni več Kkuenove garde, je kar naenkrat nastopil kakor opozicij onalec ! Dr. Horvat je eden najinteligentnejih starčevičijancev, ima vse lepe sposobnosti, potrebne za poslanca. Jaz bi menil celo, da je dr. Horvat za drom. Frankom najsposobneja oseba mej starčevičijanci. Volitve so dovršene. Sedaj treba le še, da se imenuje nova vlada, pak da se sestane sabor in da začne z u zakon je vanj eui najpo-trebnejih reform. Vsi se vprašujejo, zakaj da še vedno nimamo novih oddelnih predstojnikov ? Zato, ker izvestni krogi mislijo, da bi PODLISTEK. Svečica na grobu, ispisal Ksavcr Šandor-Gjalski. Prevel C—t—č. Manda je ubogala in v nekoliko trenotkih je prinesla iz sobe malo in v navadno ruto povezano robo otrok. To jima je bilo vse. Na sebi sta imela lahko obleko kakor ono, ki sta jo imela pred desetimi dnevi na grobu. Kako toplo odejo, v katero bi se zavilo na potu — niti misliti ne. A veter je hladno pihal in pripravljalo se za dež, » — Nq — gospod župan — pustite otroka tu — prevzemam jaz {troške. Manda, jaz vam boni plačeval. — Oprostite! — in župan me je pogledal po strani. Vi ste tu od danes do jutri. Tudi gospod kapelan je hotel tiiko, a tudi njemu sem moral odbiti. Pri tem bi mogla otroka zopet pasti občini v breme. In ni se dalje oziral na-me. Pozval je iznova naj otroka stopita na voz. Siroti sta se vsa tresla se jim moglo še posrečiti, da bi kako skalili stvari v Hrvatski in da bi potem mogli loviti v motnem. Draga verzija pravi, da se imenovanje vlade izvrši takoj po zasedanju delegacij, kar bi bilo torej v nekoliko dneh. Na noben način pa se stvar ne sme zavlačevati dalje, ker zadobiva jako čuden videz, in to tem bolj, ker je koalicija določila z banom pakt, v katerem je poslednji privolil v imenovanje onih mož za predstojnike, radi česar je bila torej njegova prva dolžnost, da pov-speši ta imenovanja. Morda pa misli naš ban, da bo mogel še nadalje tirati politiko — čakanja ? Mi smo čakali dovolj in tudi že preveč. Mnogo je kriv tudi hrvatski minister, da se imenovanje še ni izvršilo. A mnogo „zasluge" na tem ima gotovo tudi kamarila, kateri so hrvatski interesi velik trn v očesu!! Glasovi naših delegatov, T u § k a n a in V 1 a d i m i r j a p 1. N i k o 1 i ć a, v skupni ogrsko-hrvatski delegaciji nahajajo obče odobravanje v Hrvatski. Naravno. Kajti to ni malenkost, če se na mestu, v katerega vpira svoje oči vsa Evropa, po 25 letih molka — suženjskega, čuje naša hrvatska beseda. In sicer možata beseda. Naše tuge in nevolje so tolike, naše stanje je tako, da bi morali naši delegatje govoriti kar vse leto, ako bi hoteli razgrniti pred vsetom naše hrvatsko vprašanje v njega celoti. Nu, tega mi ne moremo zahtevati, marveč smo našim delegatom hvaležni na tem, da so v teh par sejah hrvatskim jezikom pokazali stvari, ki jih dalje trpeti ne moremo in ne smemo. Posebno dobro je povdarjal Vladimir pl. Nikolić krivice in žaljenja, ki nam jih od nekdaj delajo vojaške oblasti. Naj le naši delegatje tudi nadalje hodijo v tej smeri, ker tako bodo najbolj koristili svoji domovini ter pokažejo, da so dorasli in vredni, da jo zastopajo na takem mestu. Po vsej Slavoniji se obdržavajo sedaj narodne skupščine, na katerih se narodu predočuje današnje politično stanje ter se vzbuja zavest v narodu. Ti shodi so velike važnosti že zato, ker je Slavonija polna ptuj-cev. zbog česar je tem nujnejp potrebno, da se narod poučuje in da prihaja do zavesti, da je on gospodar na svojih tleh. Kajti ptujcu v Slavoniji niti ne prihaja na misel, da bi spoštoval naša prava in naš jezik, da-si živi od žuljev našega seljaka. Ali, čim se ta naš seljak v Slavoniji osvesti in čim pride na čisto, kaj da ti tujinci hočejo in namerujejo: potem upre ta seljak gotovo vso silo svojo, da zastavi pot tej nevarni tujinski invaziji! Skoda le, da s se steni delom jioučevanja in dramljenja naroda ni pričelo že poprej in da se to vrši še le danes. Kajti, da se je to delo izvršilo že poprej, ne bi bili n. pr. danes Nemci v Slavoniji takovi srditi in drzni pangermani, kakoršnje se kažejo danes, ampak znali bi spoštovati deželo, v kateri jedo svoj dnevni kruh. ? (Izvirni dopis). Od Save 25. junija 1606. Došel mi je v roke poziv vrlega župnika v Št. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem, ki se krčevito in ognjevito trudi s svojimi prošnjami in brošuricami, da bi v svojem kraju ustanovil slovensko narodno šolo. Iz tega poziva (ako tudi ne bil že prej slišal na stotine obupnih pritožeb z oper šolsko germanizacijo na slovenskem Koroškem), bi se bil moral človek prepričati, kako da Koroška šolska oblast naravnost brutalno postopa v pedagoškem obziru. Šolski oblasti na Koroškem, ki ima zaslombo v naučnem minister-stvu, sta neznana § 19. osnovnih zakonov in državni šolski zakon. Ta šolska oblast ironično ignorira in zaničljivo prezira toliko učni red kolikor zdrava pedagoška načela. Ljudske šole v Slovenskem delu Koroške (in še drugod na slovenskem) bijejo zdravim pedagoškim načelom v obraz. Ljudska šola bi morala nadaljevati to, kar je že mati vcepila otroku. Mati je že odgojevala otroka najmanje šest let. Naši nemško valni pedagogi pa morajo po ukazu zavreči vse to, kar je mati vcepila otroku. Njen slovenski jezik za-metajo v naših šolali že skoro prvi šolski dan in ga začenjajo nadomeščati z nemškim jezikom. Ker se pa to, kar se je otrok 6 let naučil od matere, očeta, bratov in sester, ne daje nadomestiti kar naenkrat s tujim jezikom, traja to ponemčevanje v šoli tudi kacih 6 let in več, kolikor časa pač mora otrok obiskovati šolo. In ta šola ne zaslužuje imena ljudska šola, ta šola ne more učiti predpisanih predmetov, ker se ves čas porablja le za učenje nemškega jezika! i Ta šola je skoro samo in edino le „šola za učenje nemškega jezika". Kdor pa na Slovenskem za slovenske otroke take šole priporoča, vzdržuje in neguje, ta dela zoper obstoječe državne zakone, ta bi zaslužil, da se ga toži ne samo pred poklicanimi sodniki, marveč da se ga ožigosa pred vsem svetom! In take obsodbe zaslužujejo vse šolske oblasti na Koroškem že 30 in več let, odkar se je namreč začelo povapeScvouj© germanizacije na šolskem polju! Tega ponem-čevanja na Koroškem in Štajerskem noče biti ne konca ne kraja. Učna uprava na Dunaju je zvesto podpira. To kaže ob vsakem novem imenovanju in odlikovanju. V omenjenih deželah so štirje dežehii šolski nadzorniki, pa le eden od teh je slovenščine z m o ž e n. Ta deluje na spodnjem Štajerskem. Na Koroškem so vsi deželni in okrajni šolski nadzorniki Nemci. V Gradcu sede in uradujejo v deželnem šolskem svetu sami Nemci in nemškutarji. Vlada pa te ljudi kaj rada odlikuje. Ni dolgo temu, ko je nekemu regenatu slovenskemu, ondi poslujočenra, podelila naslov „ravnatelja", drugemu pa naslov cesarskega svetovalca"1. Ko človek opazuje vse to, vsiljuje se mu od stralio in mali je silno — silno jokal. Anka pa se je vrgla na kolena in začela prositi. Nekolikokrati je zaklicala po materinji grobu. V tem se je prikazal na dvorišču kapelan, ravno v hipu, ko je pandur Joža že segnil, da otroka s silo spravi na voz. Že prej se mi je čudno zdelo, da ga ni in mislil sem, da je načelnik skrival pred njim svoje opravilo. S kapelanom je prišla neka sključena stara kmetica v dolgem belem krilu. — Vsega tega ne treba, gospod župan, — bile so prve besede kapelanove. Tu, ta dobra žena jemlje otroka k sebi za ivoja. Vsi smo se ozrli začujeno in se zagledah v kmetico, ki se je nekako nespretno 'približala otrokoma in je potem — ne da bi se več menila za koga od nas — začela malega tolažiti in miriti, potiskaj e mu v roko veliko rdeče jabolko. Mali je nehal jokati — razširil svoji veliki očesi — potem segnil po jabolku — in pogledal starki v obraz. V hipu se mu je na licih rasvetil veseli, drag usmev. Ančica pa je obnemela od začujenja in se ni približala kmetica. — Pridi, duša, tudi ti k meni. Sedaj sem vajina stara mati — dobri si bomo. E — ne boj se — zlato moje — mila moja! Župan je še vedno stal v začudenju in ni vedel, kaj naj stori. No, kapelan mu je začel dokazovati, da mu sedaj ni ničesar več storiti. — Jaz sem otrokoma oskrbnik. A našel sem hišo, ki vsprejema otroka kakor svoja. Mandušičeva zadruga so — a nijedna nevesta v njej nima otrok — ljudje so povsem srečni, ako jim prideta otoka — a zadruga je premožna. Za vednoj jima bo dovolj — a kar je glavno: sedaj imata svoj dom — svojo streho — ki ju bo vedno čuvala in hranila. Oče jima je izgubil to srečo se svojimi šolami — a J3og je sedaj povrnil siro-toma. Pojdi, Ančica, k Barili. Dobra je in pametna. — Deklica je ubogala, a starka je s solzami v očeh privila malo k sebi in dolgo jo je gledala v zlate lase. — Izobraženi, izšolani, gosposki svet ni znal in ni hotel zavarovati teh svojih sirot. E — pa dobro : vsprejel ju je zopet kmečki nehote obupnost na tem, da je naš upor zoper germanizacijo skoro — brezvspešen. Slovenskega učiteljstva n. pr. na Koroškem ni skoro nič. Voditelji na šolskem polji v Ljubljani so ža obupali, da bi vzbudili učiteljstvo na Ko-roškam. Dična učiteljska zaveza v Ljubljani drami in vzbuja in vodi in organizuje povsodi, le na Koroško se noče ali ne upa podati. Med učiteljstvom na spodnjem Štajerskem je že veliko Nemcev, ki delujejo na nemških šolah, ali resnično povedano: na teh s 1 o-venskimi otroci natlačenih — mučil n i-c a h ! Slovenske šole na spodnjem Štajerskem so bolj utrakvistične, nego slovenske. Na njih je mnogo nemškutarjev. Veliko, sicer značajnih slovenskih ušiteljev pa mora nemški uradovati in v šoli nemški jezik učiti po taki metodi, ki jej je namen, da se otrok, izstopi vši iz šole, ložje — ponemči 1 Priučenje nemščine po sedanji metodi ni tako, da bi mogel otrok v poznejših letih nemški jezik rabiti pismeno in s pridom. Učenje nemaško, kakoršno je sedaj, daje sicer učiteljem veliko truda, toda povspešuje le število tistih Slovencev, kateri pomožujejo vrste odpadnikov „mit deutscher Umgangssprache" (nemški obče-valni jezik). A, ker je to priučevanje le mehanično in plitvo, ne pomaga Slovencem, do-vršivšim tako slovensko-nemsko ljudsko šolo, da bi s pomočjo nemškega jezika prišli do boljšega kruha. Iz delegacije. Iz govora delegata Biankinija. V debato, ki se je vršila dne 21. in 23. m. m. o proračunu ministerstva za vnanje stvari, je posegnil tudi dalmatinski delegat J u r i j B i a n k i n i. Iz njegovega znamenitega govora posnemljemo te-le markantne pasaže. Pred vsem pripominjamo, da je Biankini pričel svoj govor hrvatski, radi česar so ga hoteli Vsenemci motiti, a Biankini je vzlic temu nadaljeval mirno svoj govor. Nadaljevaje nemško je rekel, da njegovo mesto ni v avstrijski delegaciji, kajti Dalmacija, ki jo on rsa.ctopa7 pripada po zakonu Hrvatski. Velika pogreška je, škodljiva za notranje in vnanje odnošaje monarhije, da se Dalmacije ni zje-dinilo s Hrvatsko. Minister vnanjih stvari je slikal te odnošaje v rožnih barvah. Toda vara samega sebe, ali pa hoče prevariti druge. T r o z v e z a je zastarela in služi samo Nemčiji za njeno svetovno politiko. V s 1 e d t r o z v e z e smo mi s a m o pij oni rji Nemčije. Radi te zveze tlače se pri nas Slovane, ki si> naj veča ovira nemškim ciljem. Vsled trozveze. kateri posledica je nemška politika monarhije, so se vsi slovanski narodi odtujili monarhiji, tako, da ne brigajo se za njeno usodo. Ntti drugi nenemški narodi niso zadovoljni. Vzlic temu se ni zadovoljilo vseli Nemcev, kakor pokazujejo to najbolj Vseneinci. Politika jopič, iz katerega sta prihajala — a verujte mi — srečneja bosta — je rekel kapelan in obraz mu je zasijal in zažarel od prepričanja in resnice. Imel je v ta hip skoraj nekaj apostolskega na sebi. Dve uri pozneje sta sedela otroka z Ba-rico na kmečkem vozu. Krasna dva podravska konja sta gizdavim, a ne prehitrim korakom vlekla voz proti Orljavcu, vasi oddaljeni komaj uro od mesteca. Mali Milan je veselo mahal z bičem, ki mu ga je kmet prepustil, in glasno je hohotal od radosti in nebrzdano. Anka je sedela zadej z Barico Nisem jej mogel videti v obraz, ker je globoko pr pog-nila glavo proti starki in opazovala nje krasno vezeno ruto. Starka jej je božala lase. Videl sem še, kako je dete poljubilo starki roko — a tedaj je vse izginolo za širokim vejevjem šume, za robom. Meni sta govorila vsa duša in vse srce, da sta otroka utekla nesreči in da sta došla pod okrilje sreče. (Konec.) nem s' _;a pritiska proti jugu in iztoku, ob kateri je naša monarhija le agentinja Velike Nemčije, ima svoje posledice. Narodi ki se čutijo tlačene vsled te politike, so se začeli zbliževati. Pozabljajo medsebojne spore iti se bratijo. Tudi madjari so uvideli, kam da vodi madjarska politika. Tako je prišlo do pomirjenja med Madjari in Hrvati, tako je prišlo do reške resolucije : Madjari in Hrvatje za morejo priti do svoje neodvisnosti edino le, ako so složni. Najprej treba Dalmacijo priklopiti Hrvatski. Ni Madjari ni Hrvatje niso bili nikdar podjarmljeni, oni so dobrovoljno stopili v zvezo dežel habsburške d i n a s tij e, toda pod pogojem, da se bodo spoštovale njihove pravice. Ker pa se jih ne spoštuje, teže Madjari in Hrvatje za nekdanjo neodvisnostjo. To ni veleizdaja, kakor je rekel Waltenkircher, ampak je zakonita borba za pravice naroda. Združenje Dalmacije s Hrvatsko ni opravičeno samo po zgodovini in naravi, ampak tudi iz gospodarskih ozirov. To je pogoj za mimo rešitev jadranskega vprašanja, bosansko-lirvatskega vprašanja in vsega balkanskega vprašanja, tega najbolj vročega v s p r aš a n ja habsburške monarhije. Minister vnanjih stvari je rekel, da monarhija nima nikakili egoističnih namenov na Balkanu. Nič boljega, ako bi to bilo res ! Ali to je v protusi ovj u z dejstvi: zakaj se uvaja učenje albanskega jezika v dalmatinske šole?! Avstro-Ogrska teži za Albanijo, ali za njo teži tudi Italija. Zato se oborožujeta in utrjujeta Avstro-Ogrska in Italija, ti zaveznici — za silo. Monarhija postopa tako na Balkanu, da odtujuje narode na njem. Namesto da bi lejio postopala ž njimi, sili nekatere, da sklepajo pogodbe, ki so poniževalne za njili ; pri drugih je orožnik tu, da jih drži pod turškim jarmom. T a monarhija tlači vse slovanske narode, ki žive v njenih mejah in izven mej. Jaz zaključujem, je rekel govornik, z opazko, da je moč prirodnega prava, ki jo ima vsak narod v sebi, močneja, nego li vsa vojska sveta. — Proti narodu je možen dolg boj, ali poraziti naroda ni možno nikdar. Ne more se uživati ljubezni tamkaj, kjer se seje sovraštvo. Znak notranje in vna-nje politike monarhije je mržnja proti S 1 o v a n o m, izlasti proti Hrvatom. Dokler se to ne spremeni korenito, moramo biti proti njej ter glasovati tudi proti proračunu za vna-nje stvari. Avstrijska gospodska zbornica. (Brzojavno poročilo). Dunaj 30. Gospodska zbornica je na svoji današnji seji vsprejela proračunski provizorij. Tekom debate je dvorni svetovalec Jeiteles izjavil, da smatra za izključeno, da bi se bivšega ministerskega predsednika dra. Korberja radi službenih poslov zamoglo zasli-šati pred drugo podsodnostjo, razun pred državnim sodiščem. Nadalje je izrazil željo, naj bi se narodno sporazumljenje posrečilo v interesu državnega razvoja ter je izjavil, da je neobhodno potrebno, da se vzdrži svobodni promet blaga med obema državnima polovicama. Zagovarjal je pa ustanovitev samostojnih bank za izdavanje bankovcev. Brez debate ie bil vsprejet trgovsko-politični pooblastilni PODLISTEK. Utisi iz Italije- Spomini s pota. Piše Janko Krašovec. I. Odhod iz Prage. — Večerja v vlaku. — V Čeških Bmljejovlelh in t Klein-Reiflioku. — NasloTen-ski zemlji in v tužnem Korotanu. — V Trbiža. SloTenei se pridružujejo! — Na meji v obljubljeno deželo4*. — Obed v Pontebi. — Divja vožnja v Videm. — Po beneeanskih in farlanskib planjavah. — Mestre. Ogromen most preko beneških ia^un. — V Benetkah! Na otok Lido! Grand Hotel Lido t" Dne 19. aprila 1906. so priredili Čehi veliko skupno potovanje v Italijo: v Rim in v Neapelj. Imeli so poseben vlak, ki je vozil iz Prage. Potovanja se je udeležilo tudi nekoliko Slovencev, ki so pristopih v Trbižu. Nekoliko goriških Slovencev je pristopilo tudi v Vidmu. Vseh udeležnikov vsega potovanja nas ie bilo okolo 300. Za potovanje v Italijo je mesec april brezdvomno najugodnejša doba. V marcu vreme še ni stalno, v maju pa včasih v Italiji že neusmiljeno praži solnce. Mene je doletela na tem potovanju sicer častna ah precej zakon. Zakon o vojaški pristojbini je bil vrnjen komisiji. Dogodki v Makedoniji. Iz Carigrada javljajo, da so velevlasti nastopile v Atenah jako energično proti divjanju grških band v Makedoniji ter da so velevlasti zažugale, da one posežejo vmes, ako ne bi hotela Grška nič storiti. Ta energični nastop velevlasti da je napravil v Atenah tolik utis, da so ministri izjavili, da hočejo divjanje band zaustaviti. Iz Belegagrada pa javljajo, da je neres-; nična tista vest, ki so jo razširili razni Usti, in ki trdi, da se v Nišu v Srbiji zbirajo srbske bande z namenom, da udro v Makedonijo. Drobne politične vesti. Udeležitev na zadnjih volitvah za srbsko skupščino je bila nenavadno velika. Od 537.151 volilcev jih je prišlo volit 368.363, dočim je na lanskih volitvah vršilo svojo volilno pravico le 294.536 volilcev. Vladna stranka je dobila 84 mandatov, opozicija pa 76. Domače vesti. IX. javna seja mestnega sveta. Pri-čenši ob 7. uri se je sinoči vršila IX. javna seja mestnega sveta. Na dnevnem redu te seje je bilo 7 toček. \ Prisotnih je bilo 44 svetovalcev. Predsedoval je župan dr. Sandrinelli. Vlado je zastopal vladni svetnik A. Lasciak. Po preči tanju zapisnikov dveh prejšnjih sej, je župan javil, da je mestni svetovalec dr. Ernest Spadoni, kritikovaje politiko liberalne stranke, položil mandat s prošnjo, da se njegova ostavka sprejme. Mestni svet je to ostavko vsprejel brez razprave. Zatem je bilo prečitano pismo, s katerim se goriški mestni svet zadovoljuje za resolucijo, vsprejeto v tržaškem mestnem svetu glede volilne reforme in razdeljevanja mandatov. Svetovalec dr. Mrach je na to interpeli-ral glede dveh samomorov, ki sta se pripetila v teku 48 ur v mestni bolnišnici, ter priporočal strožjo pažnjo, da se v bodoče ne pripeti več kaj tacega. Župan je obljubil, da ukrene potrebno. Svetovalec Mazzorana je interpeliral glede onega tatu, imenom Cazzutti, ki daje bil izpuščen na svobodo, dasi je bil aretovan, ko je skušal izvršiti večjo tatvino. Listi da so pisah, da je bil ta človek policijski konfident, a ker policija ni tega dementirala, da se mora to smatrati za resnično. Predsedništvo mestnega sveta naj se informira o stvari in naj potem poroča mestnemu svetu, ki bo ukrenil potrebno. Po daljšej razpravi je bila potem odobrena razdelitev zemljišč tab. št. 9, 30, 32 in 188 v spodnji Čarboli (sedaj mesto). Razprave so se udeležili svetovalci : Mayer, Ricchetti, D' Osmo, Mrach in Depiera. Odsekov predlog je bil — kakor rečeno — vsprejet, a s popravkom predlaganim po svet. Mayerju, da bodo troške za prireditev cest na onih zemljiščih vzdrževali predlagatelji razdelitve, Luz-zatto, Piani i drugi. Radi pozne ure je mestni svet prešel preko 4. točke dnevnega reda, tičoče se nove ceste v Skorklji, odloživši isto točko na prihodnjo sejo. težka naloga : pripravljalni odbor me je namreč naprosil, da bi, ker živim med Čehi ter poznam njihovo govorico in običaje, posredoval nad njimi in Slovenci. Bil je zamračen aprilov dan, ko smo se dne 19. aprila popoludne zbirali na praškem Fran-Josipovem kolodvoru. Oživeli smo kolodvor s svojim številom. In ker smo imeli vidne znake na prsih, smo vzbujali zanimanje drugih potovalcev. Kako mnogo oko se je pač zavidljivo paslo na naših prsih, kjer sta se blesteli besedi „Rim—Neapolj". in marsikomu se je pač v srcu oglasila želja, da bi poletel z nami pod južno ažurno solnce italijansko. Na peronu je čakal naš posebni vlak. Bili so lepi čisti in snažni vozovi, pripravljeni za nas rimske romarje. Točno ob 4. uri popoludne smo zapustili Prago. Vlak je lirapal in sopihal skozi Vinogradski predor Kmalu smo bili v Nuslich, prijaznem praškem predmestju in še predno smo se prav vdomačili v vlaku, že smo bih zunaj v svobodni naravi božji. Ogledal sem si malo {svoje sopotovalce! Dovolj znatno je bilo zastopano duhovništvo, za katero ima Rim svojo večno neodoljivo privlačnost. No, kar se tiče nas lajikov. smo zastopali kar najrazličnejše stanove od kmeta 6. točka dnevnega reda je bil predlog mestne delegacije, naj se od proračunjenih 45.000 kron za pokritje potoka (Torrente) vzame svoto 31.149 kron 98 st., s katero svoto naj se pokrijejo drugi računi, a spopol-nitev proračuna za pokritje potoka naj se prenese v proračun za leto 1907. Tu se je oglasil svetovalec dr. Slavik, ki se je izjavil proti ven predlogu, ker da je odlašanje pokritja potoka škodljivo v higijenič-nem oziru. Ze tako se mestno zastopstvo ob-dolžuje, da premalo pazi na higijeno, ter se to zastopstvo smatra odgovornim glede vedno naraščajoče umrljivosti. Predlagal je, naj se stvar izroči v proučevanje finančnemu odseku. Dr.u Sla viku je oporekal svetovalec dr. D' Osmo, na kar je bil predlog delegacije vsprejet. Kakor glede 4., tako je mestni svet sklenil tudi glede 6. in 7. točke dnevnega reda, da bo mestni svet razpravljal o njih na prihodnji seji. Uboga -— Slovenija! „Slovenec" je bil priobčil v svoji številki od dne 25. junija t. 1. uvoden članek pod naslovom „Uboga Avstrija !" Članek je bil poln jeze in ogorčenja, kakor da je pisec pomakal svoje pero v sam pelin in sam žolč. In vzrok temu — patrijotičnemu ogorčenju (seveda avstrijsko-patrijotičnemu, kakor je že razvidno iz naslova) ? !! — Po mnenju „Slovenčevega" član-karja se je dogodilo nekaj groznega, nekaj nečuvenega, kar zaslužuje javnega ožigosanja in zahteva, da se storilci in krivci postavijo pred vsem svetom na sramotni oder. Drugi so zopet mnenja, da je to, kar se je zgodilo, tako prisrčkano.... brezpametno, da niti ni vredno, da bi se izgubljalo kaj besed o tem. Tega mnenja je bil velik del slovenskega novinstva, ki se je skrbno izognil tej plohi av-strijsko-patrijotičnega ogorčenja in šel dalje — molče ! Menda edini „Slov. Narod" je posvetil daljšo notico tej erupciji — — — de-placiranih čutstev v predalih glasila slovenske ljudske stranke. Nu, kaj se je zgodilo ? Minolo nedeljo so hoteli slaviti v Ljubljani spomin na bitko pri Kustoci leta 1866. Prišli so v Ljubljano možje, ki so v letu 1866 na krvavih bojnih poljanah izvojevali krvavo zmago za Avstrijo. Človek bi bil mislil — vsklika člankar iz dna ogorčenih svojih prs —, da bodo ti možje v Ljubljani z navdušenjem vsprejeti in poče-sčeni. Ali bilo je drugače, žalostno : „nihče od oficijelne Ljubljane jih ni pogledal, nihče pozdravil, nikogar ni bilo v Ljubljani, ki bi bil kaj vedel o njihovih bojih, žrtvah in zaslugah"! Radi take pomanjkljivosti v Ljubljani na — avstrijskem patrijotizmu kipe in valove čutstva iz.... peresa člankarja „Slovenčevega". Ali tudi to — da-si se zdi že skrajno — ni še najhujše. Ne, to bi se še kako prebolelo, ali zgodilo se je še nekaj druzega, česar jednostavno ne morejo umeti nobeni le količkaj avstrijsko-patrijotični možgani. Čujte, ali primite se popred za kako mizo, ali naslonite se ob kak ogel, da ne padete vznak : vojaška oblast ni hotela dovoliti godbe, ki naj bi spremljala v cerkev borilce od leta 1866!! Nu, nikako čudo ni, da se je radi takega nečuvenega postopanja vojaške oblasti teko- do dvornega svetnika. Tudi ženske družbe nismo pogrešali. Tudi mlajša ženska generacija je bila zastopana, tako, da smo bili kar najzadovoljnejši v družabnem oziru. Vlak je sopihal preko valovitih in plodnih čeških planjav dokler se ni, okolo 8. ure zvečer, zaustavil v Čeških Budjejovicih. Večerjo« so nam servirali že uro poprej in sicer v postaji Veseli-Mezimosti. Dragi čitatelj ! Nikar si ne predstavljaj, da smo morda v omenjeni postaji večerjali v kolodvorski restavraciji. Iznajdljivost prirediteljev moram pohvaliti, ako omenjam, da je bil en voz vlaka odmerjen za — buifet. Od tu so nam sprevodniki med vožnjo raznesli po vsem vlaku. Siromaki so se pošteno naletali — kako nevarno je vendar spojenje med pojedinimi vozovi! ali se zato tudi pošteno odmerili s cekinastim gam-brinovim sokom. Tako improvizirana večerja, dasi mrzla, je bila izborna : vsaki eno steklenico piva, sira in vsakovrstne praške me-senine, ki jih praški prekajalci, „uzenaii" zvani« umejo tako okusno prirejati! V čeških Budjejovicich je pristopilo nekoliko novih vdeležencev. Po kratkem zastanku smo odrinili dalje. Temna noč je zagrnila zemljo se svojim črnim plaščem, nebo je začelo polagoma rositi in čim dalje tem veče čina v tintniku „Slovenčevem" spremenila v pelin in žolč ! Nu, bodimo resni in spregovorimo resno besedo, ne na „Slovenčevo", ampak na adreso — Slovencev !! Kajti ta „Slovencev" prekomerni konsum na prekipelih čutstvih iz takega vzroka, nam odpira žalosten vpogled v dušo slovensko, ki se ne more privaditi luči svobode in se izviti izpod klade tradicij, ki so nas in nas še narodno ubijajo. Rekli smo že, da je „Slovenski Narod" nekoliko bolj na razsežno odgovoril na to več nego nepotrebno indignacijo Slovenčevo". Menil je : „V patrijotizmu se Slovenci vedno odlikujemo ; bolj kakor nas tepejo, bolj smo pa-trijotični. Razvilo se je celo patrijotično tekmovanje. „Slovenec" je dal ogorčenju krepkega izraza in stresel vso svojo jezo nad vojaškimi krogi, ker so vso slavnost demonstrativno prezrli. No, nam se zdi, da je le dobro in prav, da se je to zgodilo. Slovenci smo že tako veliko preveč patrijotični in zadnji čas je že, da se ta naša patrijotična navdušenost malo ohladi. Tak patrijotizem, kakor vlada pri nas, imenujejo na Ruskem „telečjo zamaknjenost". To ju izvrsten izraz, sicer drastičen, a tako točen, da bolj ne more biti. Nemci, Madjari, Poljaki in Čehi so najprej Nemci, Madjari. Čehi ali Poljaki in potem šele Avstrijci, 1 e mi smo najprej Avstrijci in potem šele Slovenci ter vedno pripravljeni slovenske in slovanske narodne koristi žrtvovati državi in dinastiji, dasi nam je država bila vedno in je tudi še danes kruta in neusmiljena mačeha. Ko bi nam bila država dobra, skrbna, ljubeča mati, bi bile naše koristi identične z njenimi koristmi in tedaj bi bilo v našem lastnem interesu gojiti in negovati patrijotizem, ker pa to ni, je naš patrijotizem res prava telečja zamaknjenost. To spoznanje seveda še dolgo ne postane splošno, dasi ima prav dobre posledice. V Trstu n. p r. so s Slovenci dolgo let neusmiljeno pometali; ko pa so Slovenci nehali s patrijotično zamaknjenostjo in so se postavili na stališče, „kakor postopa država proti nam, tako mi proti njej", so jih koj začeli respektirati in dosegli so marsikaj, nakar se prej niti m i s 1 i t i n i s o u p a 1 i. To so nagibi, da nas vse veseli, kar more nekoliko pogasiti plamen našega avstrijskega patrijotizma in zato smo še hvaležni vojaškim krogom, da so ku-stoško slavnost ignorirali in odrekli celo godbo. Seveda je s tem še malo pomagano, zakaj mi storimo sami, kar je le možno, da gojimo telečjo zamaknjenost med Slovenci. Pišemo in izdajamo knjige in knjižice, ki imajo namen razpihovati avstrijski patrijotizem med nami, celo knjige, v katerih se proslavljajo avstrijske zmage, s katerimi seje S1 o-vanstvu in Slovenstvu storila silna škoda, kakor n. pr. bosansko okupacijo. An dr as sy se je ponašal, da je z bosansko okupacijo zabil mogočen klin v živo meso južnega Slovanstva in ugladil pot do Male Azije Nemcem in Madjarom, m i pa smn veseli, dn smo pi i le m sodelovali in se s tem še ponašamo. Telečja naša zamaknjenost se kaže tudi v tem, kako vedno in vedno bodrimo slovenske fante, naj bodo pogumni in požrtvovalni vojaki, naj potrpežljivo prenašajo težave vojaškega stanu in gredo z veseljem v boj in v smrt. Kdor se vrne pohabljen, ima itak sijajno prihodnjost, ker sme z lajno beračiti. Ali bi ne bilo pametneje in rodoljubneje, če bi učili slovenske vojake : storite vse to, kar morate storiti, a prav nič več, in čisto nič ni treba, da se potegujete za brezpomembno priznanje, da ste izredno hrabri in neustrašni, vztrajni in potrpežljivi vojaki, ker to nič ne koristi ne vam ne slovenskemu narodu. Take in enake misli imamo sedaj vspričo dogodkov pri kustoški slavnosti. Zapisali smo jih, da vodne množine je pošiljajo na snivajočo, v vesninem objetju prezajajočo se krajino. Hla-pon je lirapal, hrčal in sikal, iz njegovega širokega žrela so vstajale zvezdnate iskre razplinjajoče se daleko na okoli za drvečim vlakom. Iskre, žareče in goreče, a nocoj dobrodošle in mile gostašice v temni zvezdnati noči : nadomestnice trepetajočih nebeških lučic. Stal sem zunaj na liodišču. Sprva sem se radoval ; kakor da sem na divjem letečem zmaju, ki neustrašeno in z bliskovo brzino reže nočne tmine. Ali polagoma so se mi začele povešati trepalnice in šel sem v kupej in kmalu sem bil v objetju Morfejevem. Samo škoda, da le za par ur ! Kajti v Klein-Reiiiingu je bilo (okolo polunoči), ko me je prebudila okorna roka konclukterjeva, nad katerim sem ne posebno uljudno zaren-čal „po česku". Ah bil je to nemški Michl in kaj čudno me je gledal. Ločitev od češke grude sem namreč — prespal v vlaku. ^ teh par urah smo prevozili vso Gornjo Avstrijo povprek in ob polnoči, na razdelju med 19. in 20. aprilom, smo bili v Klein-Reitlingu. Tu so namreč vstopali novi vde-leženci. Bili so to moravski Čehi, ki so se pripeljali preko Dunaja. Zakaj me je pravza bo občinstvo umevalo, zakaj se tako malo memamo za patrijotične slavnosti in zakaj se čisto nič ne razvnemamo zaradi dogodkov pri kustoški slavnosti'4. To pot soglašamo popolnoma z izvajanji v ..Slov. Narodu". Naša zadovoljnost je tem veča. ker ravno iz Kranjske nismo lili doslej navajeni čuti tako rezke besede. Svoje mnenje, da „Slovenčeva" emocija to pot ni služila slovenski koristi, hočemo utemeljiti še posebej tudi z dejstvi iz noveje zgodovine tržaške. Na c. kr. državni gimnaziji se bo vršilo vsprejemanje v p r v i razred v soboto dne 7. julija od 9.—12. ure v fizikalični dvorani v I. nadstr. Učenci imajo priti v spremstvu svojih roditeljev oziroma namestnikov ter prinesti seboj spričevalo dovršene ljudske šole, rojstni in krstni list. spričevalo cepljenja kožic in spričevalo, da imajo zdrave oči. Ob ednem je uplačati vsprejemne pristojbine in za učna sredstva K 7.20. Vsprejemni izpit se bo vršil dne 9. julija in prične ob 8. uri zjutraj. Imenovanja v poštni službi. Viši poštni oficijal, poštni kontrolor Adalbert vit. Berger pl. Montecrociato, potem poštni kontrolorji Anton pl. Cer niča, Josip Cen-č i č, Josip Kavčič in Joaliim N a s s o v Trstu, potem poštni upravitelj Urli R o b b a v Trstu in Štefan S u p p a n v Malem Lošinju so imenovani višimi poštnimi kontrolorji v Trstu, poštna kontrolorja Toma Eržen in Jernej Grošelj sta imenovana višima poštnima kontrolorjema v Ljubljani, poštni upravitelj Ferdinand K a r i š v Sv. Petru na Krasu je imenovan višim poštnim kontrolorjem v Gorici. Železniški uradnik, ki — pretepa! Iz Roča nam pišejo : Mladenič Anton Vežic iz Vugle, ki gaje železniški uradnik Skobrtal udaril in vrgel čez ograjo, je napravil pametno : uložil je tožbo proti adjunktu Skobrtalu. Vsled te tožbe se je vršila dne 28. junija razprava na okrajni sodniji v Buzetu. Skobrtal je bil obsojen na 10 kron globe, za dangubo štiri krone in v odškodnino 50 kron. Ko je izvedel o dopisih proti njemu v slovenskih in hrvatskih listih, se je izrazil — brezobrazen kakor je že — da take liste čitajo le slovenski in hrvatski butci ter je imenoval naše časopise -schundblatter". Sedaj pa resno vprašanje do uprave državnih železnic : koliko časa bo še tolerirala rogoviljenja in izzivanja tega človeka ? ! Koliko časa bo še trpela, da ta človek naše ljudstvo telesno zlostavlja in narodno žali in izzivlje ? ! Kajti mi ne mislimo več molčati k temu, da bi nas uslužbenci državnih ustanov, torej ljudje, ki jedo kruli iz žepov davkoplačevalcev. nekažnjeno žalili. Tisti uradnik je imenoval Slovence in Hrvate butce. Naj le gleda, da se ob teh butcili ne razbije njegova — butica ! Tog o. Slovenci! Društvo svobodomiselnih slov. akademikov „Sava" na Dunaju je založilo niinolo leto legitimacijski listek za slov. društva in korporacije v korist družbe sv. Cirila in Metodija, lioteče pridobiti družbi trajen in dober vir dohodkov. Poživljalo se jih je večkrat v vseh slov. časopisih. Ali slov. društva so ostala gluha in niso segla po listku, čeprav je cena v primeri z namenom mini- prav prebudil ta neotesanec — sprevodnik? Primanjkovalo je prostora, jaz pa sem zavzemal vso dolgo klop. Da niso bile dame, ne bil bi se umaknil; no, damam kljubovati v stvareh dvorljivosti je težek in nezahvalen posel tembolj, ako si imamo biti sopotniki za čas vsega 14 dnevnega potovanja. Odstopil sem mesto damam in spalo se je itak tudi sede. Po kratkem prestanku smo drvili dalje. Drvili smo po res lepih z naravnimi krasotami bogato obdarjenih gorenj eštajerskih krajih, ah noč je bila temna, izza prepadov in skal je ječala burja, je razsajal vihar in je pljuskal dež. Ob zori smo bili v Sv. Mi-helu, ki je važno križišče železnic. Čuden slučaj ! V Sv. Mihelu smo srečali poseben vlak. Kaj to, poseben vlak to že ni taka zanimivost! Ali ta posebni je prihajal iz „obljubljene dežele", iz Italije, kamor je bil namenjen naš. „Nu, to je prav lepo", mi porečeta vsega spoštovanja vredna „bralec" in „bravec", da italijanska gospoda prihajajo v naše avstrijske pokrajine, posebno na Gornještajarsko, kjer je zdrav in čist zrak, kjer šarmantna laška gospođa gotovo pysti lepo številce svetlih liric med | malna, tako, da Slovencem ni nikakor v čast, da na tak način kažejo svojo narodno brezbrižnost in mlačnost. Dogodil se je celo slučaj, da so listek naročili, a ga vrnili. Oziraje se na to moramo z žalostjo konstatirati, da se tujci bolj zanimajo za družbo in so pripravljeni več za njo žrtvovati, nego doma-čini-Slovenci. Tako imamo priliko, kar si štejemo v dolžnost, objaviti v časopisih veselo vest, da je „Prva češka delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi", katere zastopstvo za slovenske dežele je v Trstu, iz svoje lastne inicijative definitivno uvela naš legitimacij ski listek, ki ga plačuje društvu po kroni komad, ne pa po navadni ceni 20 stotink. Kako družba pojmi pomen družbe sv. Cirila in Metodija in da je res pripravljena žrtvovati mnogo za njo, osvetljuje najbolj pismo (27. maja 1906.), ki je je družba pisala društvu in iz katerega hočemo navesti nekaj odstavkov :.....„Zahvaljujoč se Vam za Vaše cenj. pismo od 22. t. m. nas je jak > razveselilo, da odobravate našo idejo glede podpore družbe sv. Cirila in Metodija, katero želimo sistematično uvesti, da pokažemo ravno s tem činom vsemu slov. narodu, da je naš zavod v narodnih rokah in da je torej tudi vreden največje podpore s strani našega naroda. Naš zavod ima namen izbacniti vse tujerodne zavode te stroke, da ne bo več Slovenec s svojim denarjem zalagal naših narodnih nasprotnikov, ki nas potem v zahvalo raznarodujejo, teptajo in zaničujejo — proč torej s tujimi zavodi !" „Naš namen je dajati družbi sv. Cirila in Metodija redno podporo, ki bo tem večja, čim več zavarovanj bomo sklepah v našem narodu. To dosežemo na ta način, da kole-kujemo vsako polico s kolekom po eno krono. Ker pa ne moremo dobiti kolekov, bi pač radi uveli Vaš legit. listek, katerega bi prilagali vsaki polici, da ga res vidi vsaki zavarovanec". „Listke bi Vam plačeval naš zavod iz svojega po 1 krono in ga ne bi računal svojim zavarovancem, ker želi sani iz svojega podpirati našo družbo sv. Cirila in Metodija". Vsako priporočilo Slovencem od naše strani se nam zdi popolnoma odveč. Kdor čita navedene odstavke, mora v istem tre-notku priti do prepričanja, da družba zaslužuje, da se jo vsestransko podpira. Klic „svoji k svojim" naj pride do veljave tudi nasproti tej družbi, če ne bi imela drugega namena, nego da skuša gmotno uničiti naše narodne nasprotnike. Ali ona si je stavila še drug smoter: podpirati za slov. narod tako važno družbo sv. Cirila in Metodija. v ta namen je že naročila 210 komadov. Odseku, ki ima v društvu upravo listka, se vidi veliko bolj potrebno podrezati nekoliko v sršenovo gnezdo pri slov. društvih, podjetjih, čitalnicah itd. Cena lista je, kakor že omenjeno, tako nizka, da se nam zdi neumevno, zakaj se drže Slovenci tako rezervirano. V očigled dejstvu, da na Slovenskem mrgoli društev, ki so po številu členov splošno močna, ni težko uvideti, kaka podpora bi bila to za družbo sv. Cirila in Metodija, pri čemur bi pa ne bil noben člen gmotno uni- (Dalje na 6. strani) gornještajarskimi Tevtoburgi, ki bodo tem laškim došlecem za leskeče lire — nasprotno inomoškim pobratimom — gladili raj Še darežljive roke, nego pa trde butice. Gotovo ! da privabimo izletnike in turiste v svoje kraje, zato se [pehamo z deželami vseh avstrijskih kronovin. Zadnji čas se je celo — napredna Kranjska začela brini ti za to do-bičkanosno panogo narodnega gospodarstva. E Bogme ! V Sv. Mihelu na Gornjem Stajar-skem smo. Čehi smo. Mi imamo poseben vlak, Lahi imajo poseben vlak. Mi v Italijo, oni iz Italije. Kakšni čudni nazori vendar to ! Morda je imel vendar oni pesnik prav, ki je rekel, da svet je velikanska blaznica! Nas vleče tja v Italijo, oni utekajo s posebnim vlakom iz blažene Italije! No, saj imajo vendar tudi posebni vlak, kaka razlika je torej med nami? Naš posebni vlak gre na zabavo, recimo na romanje, njihov vlak pa gre — s trebuhom za kruhom! O mili čitatelj, kako razočaranje Tvoji stopajoči radovednosti! Bil je to vlak ; da vlak ; poseben vlak, ki pa je imel z našim vlakom samo to skupno, da je bil poseben ; ker inače je bil napolnjen samih, sa—a—mili po—po—len-tarjev ! (Pride še.) Prof. AVilliarasa prava amer. barva za lase Jarva za lase „jfaa" Brezprimerno čudno sredstvo, ki obnovlja lasem in bradi njihovo naravno barvo, tako, da se ista več ne izgubi in da človek pozabi, da so mu bili lasje osiveli. Prava ameriška barva za lase „AXA" barva popolnoma po naravi in trajno osivele, obledele ali rumene lase, rumenkasto, svetlokostanjevo, rjavn ali črno. Prava ameriška barva za lase „AXA" je ravno tako dobra za lase, kakor za brado, je dolgotrajna in zajamčeno popolnoma neškodljiva. Uporaba priprosta. Učinek gotov. Povspešuje raščo las ter daja istim lepo svilnato biiščobo. Ne maže, ni mastna in tudi ne pobarva kože. Ostane nespremenljiva in nobeno pranje ne odpravi barve las. Barva je tekoča, brez kakih škodljivih primesi. Amerik, barvanje z barvo „AXA" se ne da radi priprostosti, zanesljivosti, trajnosti, neškodljivosti in nizke cene nadkriljuje vsako drugo bar-vanjn las. Na tisoče navdušenih priznanj. Cena za I steklenico K 5*50. Odpošilja s poštnim povzetjem ali proti poslanem denarnem znesku evropska glavna zaloga: Riviera Parfumerie DUNAJ VI., Esterhazygass9 31. Restavrani Štol/a Sv. Križ (nasproti pošte) na novo urejen, preskrbljen z najboljšim kraškim teranom, domačim črnim, vipavskim belim vinom, z Dreher-jevim pivom I. vrste in izvrstnimi jedili. — Za izletnike jako primerna poljska pot z nabrež. postaje. = Za poletni čas oddajo se sobe. = Koles Šf. 8008. Oglas dražbe. Dne 11. julija 1906. odda se potom javne dražbe na podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu lov katastralne občine Merče vnovič v zakup za ostali čas osemletne dobe z vzklicno ceno od 200 kron. Dražba začne ob 10. uri dopoludne, varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludnem dneva dražbe. Natančneja pojasnila daje c. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. C. kr. okrajno glavarstvo SEŽANA, 25. junija 1906. Vabilo na 38SE1" razstavo ženskih ročnih del katero priredi podpisani c. kr. šolski svet povodom okrajne učiteljske konference v Nabrežini. Razstava se otvori v prostorih obrtno nadf-ljevalne šole za klesaije v Nabrežini dne 29. junija t. 1. ob 10. uri predpoludne in ostane otvorjena ta dan. 30. juniju in 1. julija od 10.—12. ure predpoludne in od 3.—5. popol. Ces. kralj, okrajni šolski svet SEŽANA, 21. junija 1900. Predsednik: Rebek. Hirondelle, Helical, Premier, Neckarsulmer Elegantnost, solidnost, lahkotečnost Model 1906 Riccardo Sanzm uliea Cassa di risparmio štev. 6 500000000000CXXX X Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wipplinger-strasse 25. Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite dilje (sfoi) v zalogi BART. BIDOLI - TRST uliea SS. Martiri štev. 19 Razpošilja se tudi na deželo. Zdravnik Dr. D. KARAMAN specijalist za notranjo medicino in bolezni] na dihalnih organih (grlu in nosu) Ordlairm za sedaj v hi«i it. 41 v ulici ' 7-15 M 7-46 S>35 »1 8-55 » 1045 „ Ouhcd s Rirt I via Červinjan v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Ccdad O do Gorice, preko NabreZine, se zvezo na Ajdovščino. B na Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. B v Kormin, Videm, Milan, Rim. O v „ „ Benetke, zveza mi Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto, Zagreb. O preko Červinjana v Videm, Čedad, Benetke, Milan, Ala. v Kormin in via Červinjan v Videm in Benetke. O v Italijo preko Kormina, zveza na Ajdovščino. B via Červinjan v Benetke, Milan, in Videm. O na Dunaj, Reko in Budimpešto. B na Dunaj, Ostende, Reko. B na Dunaj. Budimpešto, Reko. B do Kormina se zvezo Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto. postajo južne železnice v Trslu. O z Dunaja, Ostende in I.ondona. z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Kormina preko Bivia. B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba, Reke. O z Dunaja in Reke. B iz Italije preko Červignjana. O iz Italije preko Kormina zveza z Ajdovščino. O iz Kormina ia Červinjana pr. Nabrcžine, zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Italije via Červinjan. B iz Italije preko Kormina, Nabrežine zveza z Ajdovščino. B z Italije preko Kormina, sveza z Aj-dnščino pr. Nabrežini B z Dunaja, Budimpešte in Reke. B iz Italije, preko Červinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina. Prvo primorsko podjetje za in ipedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telofono it. £47. - Via ličila Stasiono 3txr. 7. - TaUfozio št. 647 Filijaike v PULI, GORIC!, REKi in GRADEŽU. Prevažanje uoiiištva na kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vosovili sa pDhišvsro, dolgih 6 do 3 metrov. --(Pošiljanje predmetov, E ss jealiejo aa potovanje in prevajanje blaga sa vse d«) ===== Sprejema sa tudi pohis'vo 1» druga predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišč«. i&T Edini tržaški zavod za m „VACUM-GLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPJJOH i Točni postrežba i u nizke cene. * llf L \r ik 5.10 pre 5-30 r 7.20 , 8.50 , 3-50 4 — 7.30 7.40 popol. pottaje državne železnice p i sv. Andrej« v Trstu. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj. B (samo v četrtek) v Herpelje, Pazin, Pulo O v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulo. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). O v Herpelje, Divačo, Dunaj, Rovinj, Pulo O v Koper, Buje (Istra). B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj. Ob nedeljah in praznikih: 2.26 popol. O v Divačo, Herpelje in vmes ležeče postaje Prihod na pusiajo državne železnice pri sv Andreju v Trstu. 7.45 predp. O iz Buj in Kopra (Istra) 8.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunuja. 9.46 „ iz Pule. II.05 „ O iz Herpelj, Divače, Ljubljane, Dunaja. 12.05 popol. O iz Poreča, Buj, Divače, Dunaja. 6.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. 10.25 „ B iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. 10.45 •> O iz Poreča, Buj, Kopra. Ob nedeljah in praznikih: 9.28 popol. O iz Divače, Herpelj in vmes ležečih postaj •. Opazka B — brzoHaV. O običajni vlak IGLAS. V bcgaUj zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jesi) Rilca Nuoya 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo do luul. Aoucmn cenan v najem. , ^».^»AAIAhi^ A^« A i An A »L Ai A mšf JOSIP ROŽE mizarski mojster v Trstu ulica Raffaele Zovenzoni 6 izvršuje vsakovrstna mizarska dela. Posebno pa se priporoča slovenskim konsumnim. posojilnim in drugim zavodom po deželi. JJi Jj* ,l|b JJU {■4. m prebavijanje a!i zasllženje priporoča se dobro domaČe zdravilo, kat gega izvrstno zdravilno delovanju je že izza več let preskušeno. To zdravilo je Hubert IFllricli-o^r© zeliščao vino. To zeližčno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravinoaiočiiili zelišč in dobrim vinom, jači in oživlja prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vso nerednosti v krvnih ceveh in je vspeSno sa novo napravo Zdrave krvi. kali. zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi _ _ _ . vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, "kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vira. Zapiranje človeške potrebe škarje, ščipanje, bitje srca, nespa- želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav pogled človeka, in pomanjkanje Krvi, slabe prebave, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolelinega stanja jeter. Pri popolnem poi :r-nkanju volje do jedi. pod nervoznem zbsgranjcm in otežnostjo kakor tuJi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. podeljuje bolnikom nove moči in novo življenji. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zalivalna pisma. Zeliščno vino se prodaja v steklenicah po 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, nicah, čeinomblju, Metliki, Novemestu, Trebnjem, Litiji, Ljubljani, Kamniku, &ko-tjilcki, Kranju, Tolmiu, 1 arcentu, Štanjelu Codroipo, Št. Vidu ob Tagliamatu, Porde-noue, Motta di Livenza, Treviso, Lošinju, Senju, Kabu, Novem, Cirkvenici, Ogulinu, Vrbovsko, Karlovac, Jaška, Samobor, tJrez.ee. Kr^ko, Podčetrtek, Pregrada, Kogatec, Celje, Pliberk, Radovljica, Tržič, Tiviž, Rigoiato, Pie?e di Cadore, Serar lo, Longarone, Belluno, Conegliano, Padovi, Chioggia, Kovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vaeh drugih večjih ali manjših krajev Istre, Dalmacije,cele Avstro-O grške in sosednjih deželam. Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se izrečno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. uli-" •._/!.«'.•?. O — -'■e:a! iili^a ^ol 3«.t>on:> Velilai zaloga I 2 mm za moške, Ozcke n otrok. Specija; teta 03 VELIKA IZBESA delavskih hlač . . . it K 2.40 extra-mocne vrste . . a Pasiiii na točnost aaslara Francesco ICalasch i ulica Rrcata 9 — vogal ul. de! SaponG j „ ulici-. /Lrofita O, vor.:-! uHoo df^l Sapano M O IS Čevljarski mojster n H V; priporoča svojo zalogo razno vrstnega obuvala za gospe, gospode otroke. irŠk ___ Prodaja najboljši biks Fredin gracosa cavalier. Podpirajte družbo sv. Cirila in Melodija! Sl^r Za pekarne! JJk^ Za pekarne! 1000 frankov plačam onsmu peku, ki z mojo iznajdbo namreč h Toplozračno moko iz 100 kg ne napravi 20 kg kruha več nego se ga je napravljalo dosedaj. Jamčim, da z mojim procesom 100 kg moke da od 170 do 180 kg krulia, boljega in teč-nejega, nego se ga je izdelovalo do sedaj in to brez mojega dela, brez nikakega dukladka, z istim načinom izdelovanja, ki se ga je rabilo do sedaj. Pouk o procesu pošlje proti povzetju lir 10 CHABLES BRUCrGEE, Josefstrasse št. 25 Curih (Švicarska) C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilance ^cc^coooooc 31 decembra 1904. Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)..............K 8,000.000 Rezervni zakladi dobičkov .... „ 7,489.915 „ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov ... . 4,14.4154 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ........................„ 83,152.182 Zavarovanja na življenje v veljavi 3L decembra 1904 ............„ 295,436.382 Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1904] „ 542,251.551 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelb, ulomu kakor tudi prevozov po suhem in morju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive za življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd Jri goldinarje stane mali poitoi rabojček dobro zbranega mila: vljolioa. vrtniot, zvonček, helistrop, breskovni ovet lilija i. dr. — Puiiljater po poEJ /a ki« pr. sti I 1 FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST, ulica deli' Acquedotto št. 2-", Antorizovaaa elektrotehnična deialnica s pridelano mehanično delalnico Sprejema vpeljavo električne razsvetljave, zvoncev, telefonov, atMovoilov, kakor tu»0€>00O O« 0 o 5 o o o o o o o o Velika izbera zlatih in srbmili žepnih ur za moške in ženske. Sobne zidne ure [pendole], bu-dilnice i gld. 1*50 in več z jamstvom za dve leti. Izvršuje poprave z največo natančnostjo. Cene po dogovoru. Alesandro Rizzo Trst — ulica Riborgo St. 27 — Trst Zaloga vsakovrstnih = klobukov in kap = notranji! in znnauJih tovarn. — Zaloga slamnitoT Zmerne cene. J*. jl iL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lirt, kopelji Cene zmerne. © uJl Na prodaj je Itvo svetlo in temno, spalne sobe, posamezni komadi omare za knjige, pisalne mize, stolice, modiljoni >like. eli ptične železne postelje, blazine, izbera di. vanov. moderne kuhinje za smešno ceno rad- pomanj kanja prostora. - u ca Chiozza S (rudeče table) MTOR ^OFLISHEB Vi sr^ HOTEL BALKAN L. G. Colombani Začudenje ^zlb&ija Z Mesto K 18 le K ' Pozornost vzbuja v zdravniških krogih in pri občinstvu izum ^ gnojiva za l^se od Amerikanca prof. dra. Loujrlona. „Gnojivo za lase" deluje tako na lasne brboneice, da nedvojbeno tekom 8 dni zaplodi lase in brado, kjer je to sploh možno. — Zajamčeno je, da prhljaj! in izpadavje las izginejo po enkratni uporabi. Lahko se predloži dokazov, da je nad 1C0.000 plešcev in golobradcev zadobilo po gnojivu za lase bujno raščo. Gnojivo za Jase napravi vsake lase groste in d-Igre. — Cena zavitku K 4 —, 3 zavitki K 10"—, G zavitkov K IS"—. Razpošilja diskretno - in prosto carine proti povzetju ali predplačilu (tudi poštnih znamk) glavna zaloga LEOPOLD FEITH Dunaj VII I, Richiergasse 9. Pozor Slovenci I Hočete se dobro in ceno obleči ? Zatecite se vsi v ulica Torrente št. 13 trgovino vogal Torre Bianca 45 Kr. - \ Gloria remontoirska srebrna ura, 9 3 ll. iii pukrovci in z odskočnim pokrovcem, boea d gravirana, točno idoča, 3-Ietno jamstvo pc-ilja po povzetju za samo K 7 g varna ur I. KUNI G Dun j, VII., Westbahnstr. št. 36/117 Prvi t :aški mehanični zavod za pranje in likanje perila j ulica del Belvedere štev. 35. Specijaliteta za moško perilo, kakor ovratnike. zapestnice po dunajskem zistenm. za- : amčeno lepše kot novo in del časa trajajoče. Central i ulica Belvedere 35. — Tu navedeni lokali prejemajo in oddajejo na vsako željo : L. (r. Colombani ul. Vincenzo Bellini 18, Knrico Bonetta. niirodilnica. ul. Geppa vogal Carradori. Arnaldo de Štefani, brivec, ulica -Massimo Dazeglio 22. vogal ul. Foscolo. Pu-satti Fi ancesco, brivec ulica Cavana 3. Marco ustavo, mirodilnica ul. Giulia 20. Velika zaloga fegotovljcnih oblek za maske in Secke. Jopiči, hlače, telovniki, srajce bele in barvane, pletenice ovratniki, ovratnice, nogovice in vsakovrstni drugi predmeti za moške. — Velika izbera hlač in srajc „CORMONS" posebna vrsta za delavce. Moški klobuki prvih tovarn. Moški in ženski dežniki. Pletnene ohleke — rumene in modre — za kovače in mehanikarje, — Zaloga blaga za moške obleke. Sprejemajo se naročila po meri za moške obleke, ki se i z g o tore z največjo točnostjo in hitrostjo. V nadi. da ga bo slavno slov. občinstvo počastilo z obilnim obiskom, bilježi udani L. CORSI. i o i ioi i o i i o i roi Cane, da se ni oatl tekmovanja, ioi ioi ioi Trgovina maiiifakturnega blaga ulica Vincenzo Bellini št. 18 Volneno blago za gospe, Svila, Zelir, Perkal, nogovice, Perilo in drobni predmeti. ^lalijmA °sr3ke 2*— iz s^jat' zelo V-JC1J.CL11IC priljubljene gld. 1*30; dunajske 86 kr., bolj line gld. 190 za kilo. /"^—.j*-, j- A la Praga 1 gld ; brez kosti gM. 1*20 ; ijllj a, L pleče brez kosti 95 kr. ; suho meso Sti kr.; slanina S3 kr.; glavina lina 5U kr. za kilo. — Slivnvk-^? brin-ie*ec £M- 120 ,iter P°- >>—/11 V U v rvCL) šilja s postnim povzetjem od kilogramov naprej : Janko Ev. Sire v Kranju, ustanovljeno leta 1885. — Mnogo priznanj o dopo-slanem blagu. — Kupujem pa vedno brinjevo olje. ELENA BALLIS Procuratore generale F. BALLIS TRST, ulica Barriera vecchia 27 VELJKA ZALiOGA žšlezms* za vrata in okna, železni« za pohištvo, kuhinjskega orodja priprav za šveptjanje in drugih kmetijskih predmetov J^1 po nizkih cenah SVOJI K SVOJIM! —- — — m o ograflCni atelje D. Petener ulica Torrente št. 20 v > t-.liko časa će pa Kakor doslej izvrševati naročena um dela natančno in vestno v umetniškem oziru in ločno po najmodernijih načinih umetnosti. S tem zadoiča zgoraj omenjeni atelje želji cenjenega občinstva in čislanih nrgdnikov posel>ho onih, ki potrelMijejo fotografije za legitimacije ter dnja istočasno priliko osvoliodlti se Kitnih in vsiljivih agentov, v uadi, da ga 1k> p. n. oU'-instvo jiočaSčalo ne-zmanj^anim zaupanjem in obiskom. IzvrSe b<» povečanja in reprodukcije skupinT*hi$ in uii- tnostnih predmetov, in sicer v kakorinej koli ' vali kosti. — Cene jako zmerne. &u birma! gsr" Za birmo! C. VECCHIET Prva klet daSmatioskih vin BillškoT & Arambašin. 7 TRSTU, ulica sanila 22. ■esr TRANSITNA ZALOGA im Lastni -vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Na zahtev sc pošilja na dom v steklenicah ali sodćekih. ZLATAR TRST - Corso štev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. Cene zmerne. Drogerija Gustavo Marco ulica Giulia štev 20. j Droge, barve, pokost, petrolej, čopiči, ! ičetke, mila, parfumi itd. — Zaloga šip in steklenin. Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase jf^* in v obče kakorSno koli vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti st. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. ST""^" Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost,, Tovarna, sMščičarna in tovarna Piškotov v VinKo SKerH TRST — ulica Acquodo«o št, 15 — TRST (vU-a-vis Kavarne Centrale) Podružnica ulioa Kiramar St. 13 Vnaki dan 3-krat svež kruli. Moka vsake vrate iz najboljših mlinov po najugodneji ceni. Izvrstni bi-Škoti, toliko navadni, kolikor tudi tinejSi; specijaliteta biJkotov za čaj in druge potrebe. Pošiljam na deželo s poštnim povzetjem od 2 klg naprej. Razpolagam tudi z veliko izbero najfinejših bonbonov in čokolade napolnjene z najfinejšimi likeri. Specijaliteta kruh iz krompirja. Vsakovrstni likerji in čokolade; bonboni. ruski in kitajski čaj. Svoji k svojim |its3i Ossenckoschi stavbeni klepar aiitorizovani instalater za vodo in plinn TRST, ulica Sanitž. štev. 5 Izvršuje kakoršno si bodi delo svoje stroke ter ima kleparsko delalnico S©" Prodaja kopeli in Closets. "VB Cene zmerne. ^pirej Studeš, mizar o?-- in izdelovalec pohištva -ara •ulica Ireaeo delia crcce 4, in ulica Sctissa 8) Ima vedno v zalogi zakonske in obedoralne sobe, najfinejše in trdno delane t lastni delalnici. Posebna izbera kuhinjske oprave. Specijaliteta: S^fiOMARE- LEDENICE. Sprejemlje kakorŠno-koli naročilo 'za tu Jn za zunaj, kakor tudi poprave. ceres-jedilpo ipast(iz™' ceres-sadpe soHe. Gospodinja, ki hoče skrbeti za zdravje svojih, rabi oerea-Jedilno mast pri praženjn, počenju in kuhi ter postavi kot pijačo ceres-s&dne »oke na mizo. Tvornica hranil „Ceres", Aussig. Izdelovanje pod kemično kontrolo po c. kr. ministeratvu notranjih zadev potrjenega preiskovalnega zavoda za živila. Od neštevilnih sedaj v trgovini naha-jajočih se jedilnih masti iz kokoiovih orehov se mora znamka CEKES posebno priporečati. Ta je radi svoje vedno enake kvalitete t kratkem času pridobila ^^ ___'povsod prijatelje (odjemalce) in porabljala se ne bo samo v kuhinjah imovitih rogov, ampak radi svoje nizke cene tudi pri najubožnejših družinah. DUNAJ, IZ,, Ipitalska ulioa 13. Kupčij ceres-jedilne masti imajo pravico, blago v izvirnem zavoju dati brez stroškov preiskati v tem zavodu. ■ I S 3 i i 4 ć & iLZ. _. r—ii.-^ir'K. ran n 0 ® jg 3 E • + ff ST^ a Vi* L i Eiq S S !? O J ZZ s Sf rojema : 1. zararovanja vsakovrstnih poslopij, premecuin In pridelkov ^ proti požarni škodi; j i 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi In | I 8, zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dui-aji za življenje in nezgode. Pojasnila daje in vsprcjeraa ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ccniki. v iiiii v p?IHi2jii — ^sitiajsfea sssla ii. tB Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavjrovnnja aad tako ug^dniini rogojt, d a se iaiko meri z vsako druga zavarovalnic. .. r J V krajih, kjer 5c ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji n ' v': >j > spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovaneem popolno vu ■ ..■>1. \ Edina domača zavarovalnica ! Svoji k svojim ! j -^7-rmmm I glavno psverjgnllho za Trst, goriško m 3$!ro pri g. Bray. Starš v Jrstu ul. Valirivo cen. Enako je na Slovenskem dovolj podjetij, ki dobro vspevajo in bi si lahko omislila listke. Listek je sam na sebi jako pripraven, da vzbuja in dviga narodno zavest. To velja v prvi vrsti — ne da bi hoteli biti optimisti — za društva na deželi. Društvo samo ne išče pri tem nikakega dobička, ker se preveč zaveda pomena družbe sv. Cirila in Metodija za slov. narod in ni zmožno, da bi porabilo vinar zase, ki je na-menjen družbi. Ali društvo dosedaj še ni poslalo nikakega prispevka, ni krivo ono, ampak mlačnost Slovencev. Dokaz naj bo to, da prva zaloga, ki je bila radi nabave klišejev jako draga, še do danes ni razpečana in so se (ako v jeduem letu komaj pokrili ti stroški. Društvo, oziroma odsek je vedno pripravljen dati rade volje pojasnila in poslati vzorce. Prepričani, da je listek, kakor vsako drugo podjetje, namenjen v korist družbe sv. Cirila in Metodija, vreden, da se ga naroči in se društvo pri tem podjetju vsestransko podpira, upamo, da ta opomin ne ostane brez vspeha, kakor se je to dogajalo dosedaj, a. ipak da bodo slov. društva v bodoče kazala ycč zanimanja za listek in pridno segala po njem. Za upravni odsek : pilil. Ivan Svetlin, Rad. Pavlic, t. č. načelnik. t. č. blagajnik. Dunaj XVII. Schellhammergasse 4. Slovesna otvoritev nove železniške proge Trst-Jesenice je sedaj definitivno določena na torek dne 17. t. m. Avstrijski častniki v Italiji. V kratkem poj de veče število avstrijskih častnikov v Čedad v Furlaniji, kjer jim prirede italijanski častniki banket. S tem hočejo demonstrirati, da je razmerje med Avstrijo in Italijo rprijateljsko". Na praznik sv. Rešnjega Telesa je bilo več italijanskih častnikov v Gorici. Vreme je letos jako čudno ! Včeraj po-poludne ob 2. uri smo imeli 30 Celziusovih stopinj nad ničlo. Pozneje je začel pihati veter, ki je postajal vedno hujši. Zvečer je pa z vetrom začel padati dež in je obenem postalo jako hladno. Dež je sicer jenjal, a veter divja vedno huje. Vremenska naznanila za Istro in Dalmacijo. Glasom odloka c. kr. trgovinskega ministerstva trajati ima vsakdanji brzojavni razglas vremenskih naznanil za Istro in Dalmacijo — izjemno nedelje in praznike — vsako leto od 1. aprila do 31. oktobra. Umrljivost v Trstu. Od 17. do 23. junija je umrlo 39 moških in 47 ženskih, skupaj 86 oseb, nasproti 74 v istem tednu minolega leta. Povprečna umrljivost v tem tednu je znašala 22*7 pro mile. Nesreča na južni Železnici. Včeraj ob 2. in 40 minut zjutraj je našel v Preseku službujoči železni^ni uradnik med Prošekom in Nabrežino, ne daleč od Prošeka, človeka ležečega v desnem tiru. Odtrgana mu je bila ena roka in obe nogi. Bil je 25-letni železniški delavec M. Černjava iz Gabrovice. Pripeljali so ga s prvim tovornim vlakom v Nabrežino, da bi mu tamošnji železniški zdravnik podelil prvo pomoč. V Nabrežini je ponesrečenec izdihnil za ranami : živel je le še kake 2 uri. Kdaj in kateri vlak ga je povozil, ni še doznano, pač pa se sodi, da je Cernjava vinjen došel na železnico in tam, spotaknivši se ob drelso padel in obležal počez na tiru. Dve „Micki kovačevi-*. 21-letni koči-jaž Herman C., stanujoči v zagati del Pozzo, in 19-letni kovač Rudolf D., stanujoči isto-tam, sta bila aretovana na zahtevo natakarja kavarne rAlla miniera**, ki je v ulici Cavana. Natakar ju je dal aretovati zato, ker sta dne 27. m. m. v istej kavarni na pijači napravila preko 9 kron računa in potem pobegnila. ne da bi bila prej plačala. Na policiji sta bila zaslišana, a ker sta obljubila, da bodeta plačala, sta bila izpuščena na svobodo. Tri kokoši in trije pari čevljev ter dve Mariji istega priimka. Policijski agen-tje so predsinočnjim aretovali na trgu pred poštno palačo njim znanega Alojzija U., ki je izgnan iz Trsta. Aretovani je imel seboj vrečo, v kateri so bile tri kokoši in trije pari čevljev. A U. ni hotel povedati, kje da je uobil kokoši in čevlje. Zato je pa policija telefonirala povsod po okolici o aretaciji Loj-zeka in o tem, kar so dobili pri njem. Včeraj je pa orožništvo na Opčinah telefoniralo policiji, da so bile kokoši ukradene Mariji Hrovatin, ki stanuje v hiši št. 180, a čevlji drugi Mariji Hrovatin, ki stanuje v hiši št. 180 na Opčinah. Koledar in vrocie. Danes : Teobald, opat;! Bogoslav; Gorka. — Jutri: Obiskovanje Marije device ; Vukmir ; Dragomana. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -4- 30° Celsius. — Vreme: včeraj : veter, zvečer tudi dež. Drusruene vesti in zabave. Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metodija se je konstituiral nastopno : g.a Karla Ponikvar predsednica, g.a Maša Grom podpredsednica, g.ca Irma Strekelj blagajničarica, g.a Ema Bartelj namestnica, g.ca Olga Dekleva tajnica, g.ca Marija Kovač namestnica, g.ca Milka Mankoč in g.a Marica Bartol pregledovalki računov. Poverje-nice : g.ca Emy Gorjup, g.ca Iva. Sabadin, g.a Franja Ferjančič, g.a .Tosif>ina Katem, g.ca Olga Sanciii, g.ca Evelina Valentič, g.ca Jan Angela, g.ca Tončika Čarga in g.ca Ton-čika Odinal. Bog dal, da bi novi povečani odbor deloval pridno v korist naše prepo-trebne šolske družbe ! Pristopile so kakor nove udinje : g.a Zmagoslava Goljevšček, g.a Marica Forcesin in dražestna Mašenka Bartol. Darovali so : g.a Z. Goljevšček 5 K, g.a M. Bartol 5 K. iz Milkine pušice 20 K. in v krogu rodbine Poličeve ob praznovanju godu Verice 2 K 10 .stot. joTOto mM t Trstu Sedež: ulica sv. Frančiška 2,1. Pevovodja: g. H. O. VOGRIĆ. Pevske vaje vršijo se vsaki torek in četrtek točno od 8. in pol do 10. ure zvečer. Veliko vrtno veselico priredi društvo v nedeljo 22. julija 190C. Podpisani priporoča članom naj se udeležijo v kolikor večem številu današnje slavnosti „Planinskega društva". Dobre pevske moči se sprejemajo. ODBOB. V Rojan! V nedeljo 8. t. m. priredi pevsko društvo ..Zarja" v Rojanu krasen koncert. Na koncertu bodo sodelovali blagohotno tamburaši iz sv. Ivana. Program bo jako obširen; zabave in smeha ne bo manjkalo. Tudi mi meščani ne smemo pozabiti tega dneva. To društvo samo na sebi se nam je v zadnjem času tako priljubilo, da bi vedno in vedno gledali našo mladino na Rojanskem odru. Posebno zato moramo ljubiti to društvo, ker služi v izobražbo naroda. In ravno te manjka nekaterim v Rojanu. Zarjaši so mladi, trdni in junaški, in se ne boje nobenega napornega dela. Ravno zato napadajo zarjaše nekateri „Juričaniu. Mi pa jih podpirajmo te naše borilce. Miramarski. Paznc vesti. * Cesar Viljem bolan. Berolinski dopisnik parižkega „Journala" je brzojavil svojemu listu, da je nemški cesar Viljem II. obolel, tako da je njegova okolica v velikih skrbeh. Cesar je zelo nervozen in prekomerno razdražljiv. Zdravniki so cesarju na-svetovali popolen mir. Cesar se pa noče pokoriti temu nasvetu. * Kobilice. Iz Bukarešta poročajo od 27. t. m. : Prefekt v Tulči je obvestil vlado, da se je na donavski delti pojavil velik roj kobilic. Radi tega preti žetvi velika nevarnost. Ministerstvo je odredilo 100.000 frankov za uničenje kobilic. * Kako potujejo kronane glave. Rimski list „Messaggero" je priobčil podrobnosti o nedavnem potovanju italijanske kraljeve dvojice v Ankono, kjer so nameravali anarhisti izvršiti atentat. Za varnost kraljeve dvojice je skrbelo v Ankoni 280 detektivov, 500 redarjev, 800 karabinerjev in 9000 vojakov. Policija je najela vse balkone, ki gledajo na ulice, po katerih sta se vozila kralj in kraljica. Na najetih balkonih so stali redarji. Razun tega je policija zaprla začasno okolu 90 sumljivih oseb. * Višina milijon goldinarjev. Kako je visok steber milijona papirnih bankovcev po 10 kron, si je težko predstaviti. Nedavno je storil s tem poskus neki graditelj. Svežčič od 100 komadov bankovcev po 10 kron dobro stisnjen, je visok 2 cm. Milijon goldinarjev bi bil torej visok 40 metrov. Darovi. Za družbo sv. Cirila in Metodija nabrali v veseli družbi pri bordovcu v Tomaju 4 K 44 stot. Denar se nahaja pri upravi „Edinosti". O priliki proslave položenja odvetniškega izpita nabrali pri omizju dr. Cerneta za družbo sv. Cirila i Metodija v Istri K 11. ku Sil Trgovski Via S. F^ancesco d' &ssisi št. 2, kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica".— Telefon štev. 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in je obrestuje i»o 4V. Sprejema tudi vloge po i K na tedeu tako da se po 060 tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100. tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. Malina pojasnila se dajejo v uradu med uradnimi urami. ki so: ob delavnM od 9. do 12. depoi, in cd 3. do 5. popol. Trgovsko-obrtna zadruga v Trsi t: registrovana za J ruga z neomejenim jamstvom. 1 © o s J> €$ O C > O Q O o o o o o o . IRSTvmdeir PODRUŽNICE: S PLJET. REKA VlflDEl RETT0RI1 (ROSflRIO) PALACA MflftENZI Telefon N?1631 « v-/ xrs .oja med turškimi četami in ruskimi obmejnimi stražami. Bilo je več mrtvih. Ogrska delegacija. DUNAJ 30. Ogrska delegacija je v tretjem čitanju vsprejela vojni proračun. Ogrski ministri v avdijenci pri cesarju. BUDIMPEŠTA 30. „Ogrski biro" poroča 7. Dunaja: Cesar je danes v posebni avdijenci ob 11. uri predpoludne vsprejel trgovinskega ministra Košuta, ob 12. uri ministerskega predsednika \Yekerle, ob 12. uri in pol poljedelskega ministra Dara-aji-ja. Telefonska zveza med Rimom in Parizom. • RIM 30. Jutri se ob navzočnosti ministra Schanzerja. francoskega poslanika in oblastnij na glavnem poštnem in brzojavnem uradu San Silvestre otvori telefonska zveza med Rimom in Parizom. Rusija. HAMBURG 30. „Hamburger Zeitung" poroča iz Helsingforsa: Topniški polki so se uprli. Uporniki so vjeli 11 častnikov. 2 so pa ustrelili. BERO J ilN 30. „AVolffov biro" poroča iz Varšave : Sinoči je bila proti orožniškemu polkovniku Muradovu v predmestju Praga vržena bomba. Vsled eksplozije je bil polkovnik lahko, kočijaž pa težko ranjen. Storilec je zbežal. PETROGRAD 30. Danes je bilo drugih yo mož pregnanih iz šotorišča v Krasnem Selu. Med kaznovanimi častniki se nahajata razun kneza Trubeckega tudi knez Obolenski, ki je bil svoječasno prideljen cesarju Viljemu, ter krilni pobočnik Manzurov. PETROGRAD 30. „Petrograjska brzojavna agentura" izjavlja, da je popolnoma izmišljeno poročilo nekaterih inozemskih časopisov, češ, da so bile v mnogih mestih Besa-rabije gonje proti Zidom in da se je na tisoče kmetov iz bližnjih krajev podalo v mesta. da se udeleže plenjenja. ODESA 30. (Petrogr. brz. agentura). Danes je ruska parobrodna družba zopet pričela svoje vožnje v Aleksandrijo. Strajkujoče moštvo so nadomestili vojaki. V tujih pristaniščih jemlje družba v službo inozemske mornarje. MOSKVA 30. (Petrogr. brz. agentura). V nekem privatnem stanovanju je policija našla laboratorij za bombe in zalogo orožja. Aretovanih je bilo dvajset revolucijonarcev. PETROGRAD 30. Glasom nekega poročila iz Simferopola je sedem oboroženih osel) napadlo posestvo gospoda Seliabina v okrožju Dnjeprovsk, ranilo posestnika, oropalo spise in 1,800.000 rabljev v denarju in vrednostnih papirjih.- Štirje roparji so bih aretovani. Loterijske številke, izžrebane dne 30. junija : Dunaj 56 6 76 81 47 Gradec 49 51 16 27 71 Poslano*) V SLOVO! Odhajaje iz Sežane kličem vsem prijatelji m in znancem na Krasu skupen : Na zdar! Posebno iskreno se zahvaljujem ob tej priliki na zaupanju, ki sem je užival na Krasu v tej dobi svojega zdravniškega delovanja. Da se pa moj odhod iz Sežane ne bo napačno tolmačil, bodi povedano, da odhajam, ker bi se nadaljnje vztrajanje v dosedanji službi ne strinjalo z mojo zdravniško in osebno častjo — ali odhajam, zadobivši nasproti občini sežanski sodnim potom popolno moralno zadoščenje, o čemer je obžalovati le to, da občina sežanska ni znala — in to na veliko gmotno in rizično škodo občinar-jev in vsega Krasa — razlikovati med privatnimi političnimi nazori, ki naj bodo vsakomur svobodni, in mojim zdravniškim delovanjem. Sežana, 1. julija 1906. Dr. Viktor Gregorič. * Za Članke pod tem naslovom uredniitvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. Maj boljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „m 31" v „Edinosti" Borzna poročila dne 30- junija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.13—19.15, angležke lire K — ! do —.—, London kratek termin K 240.40-240.65, ' Francija K 95.57--95.75, Italija K 95.67—95.83, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.37--117.55, nemški bankovci K — — avstrijska ednotna renta K 99.50—9(1.80, ogrska kronska renta K 95.20—95.50, italijanska renta K —.—, kreditne akcije K 670.25 — 672.25, državne železnice K 678.--680.--Lombardi K 165--167.— Lloydove akcije K 757 — 763.— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496.— do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.— 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Tur5ke K 150.50 do lč 2.50 SrbBke —do —.— Dunajska borza ob Državni dolg v papirju n n n srebru Avstrijska renta v zlaiu v kronah 40/° Avstr. investicijska renta 3,/,°/, Ogrska renta v zlatu 4"/e . „ kronah 4° e n n 3ljt Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih marh 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini 2. pop. včeraj 100.35 100.40 117.90 99.70 89.70 113.70 95.30 85.65 danes 100.35 100.35 117.90 99.70 89.70 113 70 95.30 85.50 1689.— 1691.— 670 — 670 75 240.35 240.45 117.37Vall7.37V, 23.47 23.47 19.12'/, 19.14 95.60 95.60 11.33 1131 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 96.32, italijanska renta 104.85, španski exterieur 96.90, akcije otomanske banke 684 —. Menjice na London 251.50. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 174.— unificirana turška renta 96.62 avstrijska zlata renta 99.65, ogrska 4°/0 zlata renta 97.40, Lftnderbank —.—, turške srečke 148.25, parižka banka 15.62, italijanske meridijonalne akcije 8.27, akcije Rio Tinto 16.58 Mlačna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 88.T/„ srebro 30.3/18, Lombardi 6.*/.,, Španska renta 96.— italijanska renta 104.*/* tržni diskont 3'/„ menjice na Dunaju —.—. Mlačna. Tržna poročila 28. junija. Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.56 do K 15-58, rž za okt K 13 06 do 13-08, oves za okt. od K 13*34 do 13*36, koruza za julij 12-80 do K 12.82 Pšenica: ponudbe srednje, povpraševanj slabotno, tendenca mirna. Prodaja: 12.000 met. stot. za 5 stotink nižje, druga žita nespremenjeno. Vreme : lepo, \eter. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za junij —.—, za julij 16-55 za avgust 16*70, za september 16.80, za oktober 17-05, za november 17-05. — Stalno. — Vreme : oblačno. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 45.75, za sept. 46.25. Mirno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good averaga za september 37-' |„ za december 373,4, za marec 38V«, za maj 38.*/»• Stalno. — Kava Rio navadna loco 38—40 navadna reelna 41—43 navadna dobra 44—45. Pariz. Rž za tekoči mesec 16.—, za julij 16-—. za julij-avgmt 16.—, Bept.-dec. 16.25 (mirno). — PŠenica za tekoči mesec 24.30, za julij 24.50, za julij-avgust 24.15, za septeml er-dec. 22.90 (mlačno). — Moka za tekoči mescc 30.70, za julij 31.20, za julij-avgust 31.30, za september-dec. 30.40 (mlačno). — Repično olje za tekoči mesec 61.—, za julij 60.75, ea julij-avgust 61.—, za september-dec. 61.25 (mirno). — Špirit za tekoči mesc 43.—, za julij 43.—, za julij-avgust 43.—, za september-dec. 40.— (stalnoV — Sladkor surov 88° uso nov 22.---22.1/, (mirno), bel za tekoči mesec 24.'/». za julij 25.—, za julij-avgust 25.V«, za oktober-januvar 26.B/„ (stalno), rafiniran 56.-56.50 Vreme: oblačno, preti dež. Tujci v hotelu „BALKAN". Na novo so došli : Kulkanek, trg., REKA; Saunig, posest., GORICA ; Vidovič, posest.. ZADAR; Politzer. trgovec, DUNAJ ; Exner, trgov., PULA ; Svoboda, trgovec, DUNAJ; Szezeblowski, posest., REKA ; Matejka, potov., DUNAJ; Pomis, potov., DUNAJ; Martin, veletržeč, REKA; Javurek, uradnik, DUNAJ ; Pfeif-fer, uradnik, DUNAJ. Da majhni otroci pogostoma kriče, da se hipoma zbude in da - se kažejo pri njih še drugačni bolezenski znaki, to je kakor trdi zdravstveni svetnik dr. Lutze, ne malokdaj posledica temu, ker doječe matere ali dojilke pijo močno vznemirjajočo zrnato kavo. Jako malo je takih, ki to vedo in zategadelj opozarjamo na ta vzrok. Z obilim dodatkom Kathreinerjeve Kneippove sladne kave kavina pijača ni samo prijet nejša in milejša, ampak tudi škodljive lastnosti zrnate kave se odpravijo skoro docela. Za matere in dojilke pa bi bilo dosti bolje, ako bi pile Kathreinerjevo Kneip povo sladno kavo popolnoma čisto, ker speši zdravje in ker je redilna in krvotvorna ter jako dobro tekne zaradi svojega vonji-vega, kavi podobnega okusa. Otrok sploh ne bi bilo več navajati nobene druge ka-vinc pijače. Uporabljajte pa vedno le pristno Kathreinerjevo kavo v zaprtih izvir nih zavojih, ki so edini porok za čistoto in fini kavin vonj; zahtevajte izrečno pri nakupovanju »Kathreinerjevo kavo* in pazite na znamko »župnik Kneipp«. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša hčerka Zora Persid v dobi od 8 let danes ob 3. uri popoludne. po kratki in mučni bolezni preminula. Pogreb bo v ponedeljek ob 3. uri popo-ludne iz hiše žalosti pri sv. Ivanu št. 863. Sv. IVAN, 30. junija 1906. Vinko in Ana Persic. pijanosti ni več Vzorec tega čudežnega izdelka „COZA" se pošlje brezplačno. More se dati v kavi, t mleku, v pivu, t vinu ali v jedilih ne da bi pivec to zapazil. Praiek „COZA" učinkuje čudovito, tako, da se piven priBtudi alkohol in vse alkoholne in močne pijače. Ta pr&Sek dtlnje tako mirno iu gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotiOnika. nc da b i on zapazil, kaj je resnično prozvročilo njegovo ozdravljenje. Praiek „COZA" j« prinesel mir v tisočere družine, je reiil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih eseb je celo napravil čvrste, močne in vsacega dela zmožne ljudi. Ta praiek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot areče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni praiek, poiije vsem onim, ki zahtevajo, knjigo s pojasnili in en vzorec. Dopisuje s« v italijanskem jezika. Zajamčeno je, da je praSek popolnoma neškodljiv. COZA ISTITUTE Na pisma je djati znaaako 25, na dopisnice za 10 stot. U (Via Nuova Naznanilo- Dne 14. julija se prične tečaj nemškega jezika. Poduk bo 3-krat na teden. Za dečke od 8.—9. Za deklice od 10.—11. predp. Cena 4 gld. na mesec. Stariši, kateri žele, da se otroci uče nemščino, naj se priglasijo v nedeljo, dne 8. julija od 9.—12. predpoludne. — Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". (Št 726) r MALI OGLASI. 1 L Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 Btotink. — Plača se takoj. : Kdor Izven Trsta pismeno naroči kak „«ALI OGLAS", naj pvilje denar v naprej, ker trupa« ne bo njegov oglas objavljen, če ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo lifcko preračuni, koliko mu Je plačati s tem, da prešteje besedo. Oglase treba nasloviti na „IRSERATVI ODDELEK" „Edinosti", ■a vpraianja potom pisem bo dajal „1MSERATKI ODDELEK" informacije odlno le, če bo pismu priložena znamka za odgovor. Malo Versalovič. stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem. Ponudbe na „Inseratni urad Edine sti" pod (750) flHHo on 4ol#ni Ie?a meb,irana Boba za U Ulici Sv Id l\UJ enega ali dva gospoda. Več se poizve v trgovini GERŽINA v Rojanu št. 8. Odda se v najem ali tudi proda hiša ______________m z velikim hlevom ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni 2. in pol uri od Trsta, pripravna za vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se poizve pri „Inse-aatnem uradu Edinosti'4. 900 Pionict star, jako zmožen, se ponuja društvom I Idil Id l in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za naslov je prafiati pri „Inseratnem uradu Edinosti" (700 Veletrgovina Luigi Trevisan, Trst razpošilja kavo, riž, olje v najem soba z dvema posteljama _ O** za delavca. GREGORIČ, ulica Ro-magna — Škorklja št. 132. _725 Odda VnQjAm se odda meblirana soba, Belvedere lldjeill 23, vrata 9. 724 Krčma „Al Trifoglio" if^TS? istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja Priporoča se si. občiustvu Katarina Vatovec. HnefllnO »Stadt Laibach" (ulica Giulia št. 15) UUSlIllld Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante. (295) I otni#iČ£oi>il u želii° vroče Poletne mesece LClUVlOunl jI preživeti v hladu in miru, nase obrnejo na „Hotel Grašišče« v Podgradu (Istra). Soba z opravo in postrežbo z eno posteljo mesečno K 30-—, z dvema posteljama K 4".— 703 rivnran krasen, na najlepšem in uajzdravejem UVUlCu griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen Za informacije je vpra- griču pri lepim vrtcem, je na prodaj. Sati, v »Inseratnem uradu Edinosti". 660 Poročilo obširnega zemljišča, nahajaječega se r drl/CIC na enem najzdravejih gričev pri Trstu so na prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje dvorcev in hiš. Informacije daja „Inseratni Edinosti'. urad 661 IIAr. i Clfitrllo (ulica Raffineria št. 3). Tovarna nol • Oliruid 8ladčič, kotifetur in kanditov. Zmeri -; cene. Pošiljatve na deželo. 361 PnhSetlfA svetlo ali temno, se prodaja; po-r UlllOlvU polne sobe in posamezni komadi Izbera stolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. G u 11 i c h, 451 |u4h ynoi|li; TRST (ulica Nuova št. 14) I Vdll 11 doli lil Palača Salem)i Trgoviua s kuhinjske opremo z emailiranega in litega železa glinastih posod in steklenine. rHAHA Cnn (ulica Barriera veechia štev. 5) ■ rdllU dUU Razprodaja lončevine in kuhinjske opreme. Zmerne cene. _ Vnoiom 86 odda v Koprivi na Krasu posestvo lldjem z hišo, hlevami, kmetiškim orodjem in živino. Nadalje se poizve pri J. Žega v Koprivi p. Dutovlje. Obveze iz čiste gume prve vrste, neprekosljive pri cepljenju trt so na prodaj v zalogi koles (bicikljev) R:ccardo S a n z i n, ulica Cassa di Risparmio 6 (541 Vinogradniki Gostilna „Alla Costanza št. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o s i Č. v najem prenovljeno stanovanje — 3 sobe, sobica in kuhinja za 24 K. Inseratni oddelek Edinosti". 722 Odda se Naslov pove Stiskalnice Mlatilnice, Slamoreznke itd ska ulica 2. prodaja ŽIVIC i dr.i v Trstu, Trgovin- 658 ,Morana" je uajboljše sredstvo za pokon-»asa* čanje stenic; dobiva se v mirodil-nici Skrinja r, ulica Farneto 33. 637 ■ Imam G i o v. P 1 i s k a, Corso št. 13, izvrši vsa-Ul dl koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) Ificln 7dI!o rePa 9 Kranjske, je v vseh let-IVIOlU 4CIJD nih dobah v zalogi Josipa D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (227) Novi modni salon (Corso št. 13, L n.) Zaloga klobukov za gospe. Parižki in dunajski uzorci, po najzmernejih cenah. 455 Prva slovenska zaloga >£1*™ ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije št. 18 (za deželnim sodiščem). Cene _brez konkurence. — Svoji k svojim! U jest nnva v Pobegih pri Kopru, popolnoma niOd IlUVd dograjena s 7 sobami, kuhinjo in velikim dvoriščem, zelo pripravna za bivanje, se daje v najem prazna ali meblirana oziroma je tndi na prodaj. Več pove Ivan P u c e 1 j v Kopru. 720 liSasnflilnSoo Alojzija Mermol nasled. Leban mirUUIIIIIUd — Trst — (ul. Barriera vecchia št. 18) Prodaja barv, drog, žvepla, modre galice, nenadkiiljiv prah proti mrčesom. 502 Najfinejše namizno in jedilno olje se vdobi pri = narodni zalogi olja = Trg Barriera štey. 3. ivan Muionig, lastnik g^* Kdor ffiče službo ali kakoršno-koli zaposlenje ; kdor Išče uradnike ali službeno osobi e ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev ; kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor želi posojila« vknjižbe itd., prodati ali knpiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. caj s« posluži 1ALIH OGLASOV v ,E d i n ost i", ki so najceneji, največ čitani in najbolj pripravni v dosego namena. Nobena Razprodaja obuval bi ne mogla tekmovati se svetovno tovarno obuval ■ a MODLNG TRST, Corso št. 29. U Izgled : Dobri moški čevlji . . gld. 2 90 „ ženski „ . . „ 2*60 Množina ženskih čevljev s trakovi in z gumbi s temnega usnja . . „ 2 20 Množina moških lakiranih čevljev . . . „ 2*— Enaki ženski s trakovi „ 3 75 Otročji čeveljčki rumeni ali črni . . . . ? » I'— fctran VIII. * EDINOST« št. 179. V nedeljo, dne 1. julija 1900 rkT C IZ h i /fm Eskomptuje menice, daje predujme r«a vrednostne papir]« kakor tudi na bbro, ležeče v javnih skladiščih. - - - - a Sprejema vloge: na knjižice po 3 3 4°0, na tekoči ;v po 3 '/*°/a z odpovedjo 3 d.iij, na žiro-raCun po 3 ^ bez et!p3Y3đi do K 40.000, za večja zneske p:t so je t: j? gteds odpovedi sporazumeli............... i • I UL. NlCOLO MACHIAVELL1 26. «&» <&» <$» c» Cfl a <4 t »*» » M J :l U I I HHi i II I KkJOU; I crMtu mu l-l 1.1 MaslKM <: w i *I"W!?*MS-n'»W:;i«! -M IX I. Preskrbuje vsa borzna naročila r^ihiireje in najvestneje lonoiioiioiioiioi ped kulantnimi poboji, loiiouoitonouoi JMMBI iiiiihiiiib I! I i I 11IT i - "T-----------i »«i u : i M'» i iti: asMNrMnarni i i : i :J i i n 11 Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipotečnih zavodih, pod najugodnejšimi pogoji............ i, v, Vibo v!oc;o so potrdijo v tozadevnih Knjižic ^ Izdaja nakaznico na vsa glavna tržišča hi j o u, i zemstva in dovGijuje kreiit proti dokumentom ukrc h« --------------------------------- ^ Kupuje in predaja vrednostne papirje vsake vrste, vi . inczen3ki z'aii in srebrni d:nar ter bankovce, vre kupone u\ izžrebana vrednoatr.? pspt.-je pod nujugoin . f - , .1 t C3 v. .ev i| !! i i i! Hermanaild Trocc? Barriera vecchia. Št. 8 ima veliko zalogo mrtTaških za otroke in odrasČone Venci rd porcelana in biserov vezanih z it— ceno žico, od umetnih. cvetlic s tra kovi in napisi. Sliie na rorceianastiii sloščaii za spia&iiife. Najnižje kcDliorenčao cene. Kwizdo\?a tekočina Tekočina za hribolazco. Preskušeno aromatično zdravilo za ribati žile in milice. Za hribola^ce, kolesarje in jezdece jako pripravno za ojačenje po velikih naporih. Potvj 'A steklenici K 2 — bulici v, „ „ 1.20 Vdcbiva se pristno v lekarnah. Ilusirovani ceniki gratis in franko. Glavna zaloga ^ FRAN Iv. KWIZDA c. kr. avstro-ogrski, kralj, rumunski in knež. bolgarski dvorni zalagatelj. Okrožni lekarnar »rim Asanacijsko podjetje. Podružnice v vseli vecih mestili. — (lO^najvišili odlikovanj) Roditelji, ki skrbite za blagor svojih otrok! Pomislite, koliko nežnih človeških bitij umre vsako leto vsled za-vratnih infekcijskih bolezni, kakor so : davica, ospice itd. Neskončna je potem bol onih, ki so izgubili tako dragoceno bitje; radi bi bili pripravni za vsako žrtev, da bi zaraogli storiti, da bi se ne bilo zgodilo, kar se je zgodilo — zastonj ! Potem seveda, ko je prepozno, se prične desinfekcirati, potem se uporablja vsemožne varnostne odredbe — kaj pa zamorejo iste koristiti umrlemu ljubljenčku ? Roditelji! ki nočete navaliti na Vas niti trpkega samoočitanja, da ste bili brezskrbni in lahkomisljeni, ko se je šlo za Vašo najdražjo stvar, odvračajte zlo, dokler je še čas, izlasti sedaj, odkar je moderna veda iznašla izkušeno izdatno sredstvo — pros*o vsake nadlege šn poškodovanja — da se odvračajo infekcijske bolezni, kakor je desinfekcijsko postopanje mednarodne anasaoJjske družbe „NUKTIA". Roditelji! Dajte semtertja desinfecirati Vaša stanovanja ! Borite se |za izdatno desinfekcijo šol, javnih zavodov, hotelov itd., kjer je mnogo oseb ! Podružniško vodstvo za Trst, Reko, Primorje in Dalmacijo TRST - ULICA So SEBSSTiaHO 2. Korneuburg pri Dunaja. V prodtfjalnici obuvala „Al Biion Operno" TRST — ulica di Riborgo št. 31 je na razpolago velika izbera obuvala za moške, ženske in otroke. Cene zmerne. Najboljši in najpopolnsjo! p § a si i n e se kupi najecnej^e za takojšnje plačilo ali tu Co. — TESf Mednarodna razstava v Milanu. Šest velikih mebiirasiih hotelov, moderni komfori' TRST, ulica Giacinto Callina 2 Popravi z jamstvom i IM^ vsakoršno liro ])roti i najzmerneji ceni. ulica Tivarnella štev 9. Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. I O priliki ] se je oglasiti edino le v novi trgovini ! Kehlayan TRST, Corso št v. *« 1P V " I j Jv'^ i. n Velika izbera ur vcrižic, prstanov, priveslrov, uhanov z demanti in brez i&tiU itd. Predmeti so /.aznamoviini z na;zmerne j i m i cenami. Najpopolnejše jamstvo za v«ako prodano a'i popravljeno uro. Kupuje in menjava. dva omnibusa pri Oene^ Itd. lir 5 ena poitelja ,, ,, 4 vsaka ,, » 3 „ „ .. 2 vsakem vlaku. Bobi z 1 posteljo 7. 2 postelji s 3-1 postelj. s 5 itd. „ skupaj 9 possrežbo in razsvetljavo. V „Biro-u" so na prodaj listki za zajutrek ali kosilo po zmernih cenah toliko v mestu, kakor na razstavi. -- Zglasiti se je pri ^^^C^^"2 ul!Ca San Giovanni štev*18 Velika izdelovalnica nogovic na stroj naročiia in poprave se takoj vsprejeniajo Jamči se za največo ■jzgr hitrost in točnost Za naročbe sejo oglasiti izdelovalnici nogovic gospe Fanny Jakob — Ivessich ulica Rapicio št. 4, IV. nadstr. itai (poleg automatičn. buffet-a) TELEFON štev. 1473 mm (S 0 Svoji k svojim st Svoji k svojim m EskStiž.^ »ari i**? mis-i m Dr. Fran Korsano specialist sifilitične kožne bolezni itd. Sprejema od 12. do 1. in nd 4. do 5. pop. TEST — misa Saita ŽL 2, L n. — TEST Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova it. 36, vogal ul. S. Lazzaro, a podnižalco ul. S. Lazzaro St. 5 »i dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svojo za-13 logo kakor tudi povečala prostore stern, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zbtevam cenj. odjemalcev. iS? V obeh prodajalnicab dobiva se razno blago boljSe kakovosti in najmodernejše iz prvih fA tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski ■S? izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, vffi ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine Kji raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodna in cesarske zastave ■gs in narodnih trakov za društvene znake. Sprejema naročbe za moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatančaejc po cenah, da se ne boji konkurence. Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se vrne denar brez nikakih zadržkov. Poskaiatl in se prepričati! ip is-^i' t<33 n 'h?S; et M ■ TRST - ul. Poste liuovc tli. 9 priporoča vCiik' izbor ur: SchafThause, Longines, Tav&nes kakor tncli zlate, srebrna in kovinske uro za {J03pe. *ur zr. bi- aao. Sprejema popravljanja po fikkiii c. r:-.h. B :m ar* : Umetni & len! aklie pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 {pritličje) T 11 S T. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjostjlokalov,porcelanaste. ploSče za spomenike, itd. itd. Povečanje1*' Vsakatere ^ fotosrafije. Radt udobnosti P. N. naročnikov sprejema naiočba in jih Izvršuje na domu ali zunaj mesta. NOVOSTI O V O S T ! Cigaretni papir in cigaretne str nežesežno izvrstne kakovosti. Naročbe je pošiljati: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani'4.