Izhaja v mesecu dvakrat, kedar ga je volja. — Velj& celo leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr., Četrt leta 60 kraje. Posamezne številke se dobivajo po 10 kr. v Klerr-ovi bukvamici na vdlikem trgu št. 313.
Letnik II.
v lažnjivi obleki.
Štev. 19.
V	-	'	■ B	' ' .	"
Črtica iz liberalnega testamenta.
V slovenski deželi bival je nek mož in je bil c. kr. uradnik. On pa je bil pošten in se je držal postav svojega gospoda, ktere so mu bile dane na papirji, da bi jih pribil po Oglih. Veliko pa je bilo takih uradnikov, kteri se niso držali postav, pisanih na polah papirja s črnilom, in jih položevali „ad acta“.
In zgodilo se je v tistem času, ko je na Slovenskem vladal mogočen baron, da je dal raztrobiti in oznaniti po deželi, da vsak sliši na svoje uho: „Slovenci, Vaš jezik je v uradnije vpeljan“. Tega je bilo veliko veselje med Slovenci in vsi so častili in hvalili pravičnega vladarja.
In zgodi se, da so skoro vsi uradniki postavo, tiskano s črnimi črkami na belem papirji, vrgli pod klop in naprej uradovali v nemškem jeziku. In je bilo veliko pohujšanje med narodi slovenskega imena.
Mogočni vladar kraljestva pa se zavoljo tega zjezi nad nepokornimi hlapci in ukaže svojim stražnikom, da jih pripeljejo pred njega, da bodo dali odgovor od svojih del. In vsi stopijo pred gospoda klavernih obrazev, ker njihova krivda je bila velika. In pravični uradnik, kteri se je držal postav svojega gospoda, stopi iz vrste, se vrže na kolena svojih nog in reče:
„Tvoja jeza je pravična, o gospod, vsi se šibimo pod težo svojih krivci, pa prizanesi nam še za zdaj in ne udari s svojo šibo pravice glav vseh svojih hlapcev; zavoljo mnogo krivih ne pokončaj tudi nekaj nedolžnih, timveč prizanesi zavoljo množice pravičnih tudi krivim“.
: In gospod se obrne do njega prijaznih ust in reče!:
„Zgodi naj se po Tvoji volji. Prizanesem Vam vsem, ako jih je med Vami 50, ki spolnujejo moje zapovedi“.
lu uradnik premišljuje in ker jih ne najde 50, povzdigne svoj glas im reče:
„Ne srdi se nad svojim hlapcem! Kaj, ko bi jih bilo le 45 pravičnih ?“
„Zavoljo 45 pravičnih bom prizanesel vsem“.
„Kaj, če bi jih bilo le 40, ki uradujejo slovenski?“
„Zavoljo 40 pokornih bom prizanesel vsem“.
„Imej potrpljenje s svojim hlapcem, gospod, Ce bi jih bilo le 35, kaj bi storil?“
„Zavoljo 35, ki uradujejo slovenski, naj bo prizane-šeno vsem“.
„Bo li Tvoja jeza strla Tvojega hlapca, če še dalje prosi? Ce bi jih bilo 30?“
„Zavoljo 30 pravičnih bom prizanesel vsem“.
„Le še eno prošnjo mi dovoli. Ce bi jih bilo le 25, bi li prizanesla Tvoja roka drugim?“
„Tudi zavoljo 25 pravičnih bom drugim prizanesel“. „Ne togoti se nad predrznostjo svojega hlapca! Kaj, j ko bi jih bilo le 10?“
„Ce je med njimi 10 pravičnih, bom vsem prizanesel“.
„Le eno prošnjo mi še dovoli, preden se Tvoja jeza znese nad krivimi.- Ce bi jih bilo le 5?“
„Zavoljo 5 bom prizanesel vsem“.
„Še eno besedo mi dovoli! Skor je ne upajo izreči moje usta. Kaj, ko bi bili le 3 pravični med nami?“ „Naj se zgodi Tvoja volja! Imenuj mi le tri, ki uradujejo slovenski, in vsem ho prizanešeno zavoljo treh!“
In uradnik se ozre po zbrani množici, pa njegovo oko ne najde treh, kteri bi uradovali slovenski, in žalostno povzdigne svoj_ glas rekoč:
„Naj se zgodi Tvoja volja nad grešniki, kteri niso vredni, gledati Tvoje svitlo obličje“.
In gospod zapovč svojim hlapcem,, zgrabiti vse in jih vreči v temoto, kjer je jok in škripanje s zobmi. Edinega pravičnega pa reče obleči s svojim plajščem in posaditi na svojega konja in peljati skozi mesto in ljudje so se mu čudili in ga častili , ker še niso videli nobenega uradnika, kteri bi bil uradoval slovenski. In slava njegova je šla po vsi deželi.
Ta dogodba se je zgodila se v6 d& še kakih 600 let pred Kristusovem rojstvom, ko se je še na želje narodov I oziralo. Zdaj pa je slovenski jezik v uradnije vpeljan,
in ne najdeš nobenega uradnika, ki bi ne uradoval iz-ključljivo slovenski.
Kdor ne verjame tega, plača groš.
Poziv.
Bratje nemčurji in renegati po slovenskih deželah!
Povsod se napravljajo razstave z lepim vspehom^ le mi še nismo nobene napravili.
Znano pa je, da naša kultura slovi po vsem svetu, govorilo se je že in pisalo mnogo o njenem sadu, zlasti slovenski listi vedó marsikaj o njem povedati.
Bratje! Stopimo na oder s svojo kulturo in njenim sadom, da zbudimo zaspance in spodbujajmo pridne in marljive delavce!
Znano nam je, da v marsikaki pisarnici, pri marsi-kakem uradu na skrivnem cvete kak monstrum nemšku-tarske kulture, kteri bi, na dan izlečen, izbudil čudenje vsega občinstva, kajti kaj tako kolosalnega ali strašnega, kakor naša kultura, ne rodi nobena druga. V javnost tedaj z vsakim sadom, da ga svet gleda in strmi.
Napravimo tedaj razstavo sadu nemčurske kulture v slovenskih deželah in pokažimo svetu, kakošen vspeh smo imeli na pusti slovenski zemlji.
Kdor se misli vdeležiti s kakoršnim koli sadom, naj se oglasi o pravem času pri
„Brencelj nu“,
predsedniku provizoričnega odbora.
Rešpehtarjova kuharca.
Na, kaj pa je zdej!
Prava reč, k' ste mene ob dober ime perpravli.
Al ste zdaj sit?
Pa res! Koker de b’ bla jest od tistih ena, k’ jim je vsak dober, naj bo prefesar ali derehtar al pa — Dežman! Prov zlo se mi ferdrisa, da od mene tako slab mislite.
Pa še tist butast ferbol-tar, k’ ga še Janežovka ne pogleda! Že vem, to je storil z jeze, k’ ga nisem votla, k' se m’ je ponujal. Kaj nimate nič druzga počet, koker le mene obirat ? Pejte se farbat, kaj sem Vas jest prosila?
Koko so jo zgruntal! Da b’ bla jest imela s tistem prefesarjam, k' so bli per nas štruftar, kakšen ferheltnis in da b’ bli oni na mojo prošnjo postal derehtar tiste šole, ker se šomaštri zmeštrajo. Glej jezike! Ke b’ človk ne bil ženska, bi kar klel, z lepo besedo se taka ferlajm-denga tako ne psti dobra nardit. Kaj mislite, da jest letam za oženjenimi desci? Glih še tega se manjka, polej je pa dost, da b’ človk kar iz kože skočil.
Jest Vam zagvišam in trikrat persežem, da jest nisem prov nič uržah, da so tist naš štruftar postal derehtar, jest jim nisem prav nič k ti stopnji pripomogla. Naša pekantšoft je samo tista, da so mi enkrat, k’ so bli h kosil povabljen, eno cvancgarco v roko stisnil, to je vse, druzga nič, če ni res, naj se mi koj jezik posuši.
Je pa že ta Žefasta to spledla, k’ mi je fovš zavoij dinsta. To jo bom oštela, da le enkrat spet skep prideve. To je perjaznost, koker mačke pa psi. Jest b' rada vedla, kaj za en prelit ima od tega, da mene avsrihta pa po svet ob dober ime perpravlja. Tak’ga človeka, k’ dandanes kar čez noč, k’ sam ne vč, zakaj in koko derehtar
postane, jest ne maram, če ga ta Žefasta če, naj se ga pa prime, polej bo pa derehtarca in tist škricman po šta-cunah ji bo rekli: „Gisdihan“ in ji bojo dal kerdit, da bo kmal tolk goldinarjev dolžna, koker je v let dni. To je prava gospd! Fej te bodi
Ta dinst sem spet avfkindala. Kdo jih bo tolk požrl, kolker se jih od tistih cunjarskih bab sliš, k’ so mi vse fovš! „Rešpehtarjova kuharca“, to se na plač zmerej sliš, vse se le za-me pekimra, nobena baba ne pometa pred svojim pragom, vsaka le pred mojim, koker de b’ jo plačala. Polej pa še tist šantov ferboltar, k’ že po treh nogah hod, svoj jezik vmes pertakne, koker da b’ ga kdo najel!
Sej jest sem zlo potrpežljiva, vse strim in potrpim, kar mi per spovd povedč, pa vendar se človk ne more zmeraj zmagat. Ne zamerte, da sem bla mal huda, sej imam dost uržaha. B’ Vam b’la kej novga prov fletnega povedala, če b’ ne bla toko zjicana. Bom pa drug bart več. Gisdihan!
obitega srca in z dobro izpraznjenimi žepi naznanja podpisani, da je njegov drag sin
„TRIGLAV“,
kteri se je rodil po dvakrat na teden, po dolgem bolehanji zavoljo pomanjkanja naročnikov in na domoljubju umrl.
Tistim, kteri so ga blagovoljno brezplačno sprejemali in njegovo bolezen s tem podperali, da mu niso poslali ne solda, se tu javna hvala izreka. Ako zahtevajo za to, da so ga pokopali, še posebno plačo, naj se oglasijo pri „Slovenskem duhu“.
„Brencelj“, zdaj sam pičen.
Razglas.
Iz zapuščine nenadoma umrlega „Triglava“ se bodo v očitni dražbi prodajale sledeče stvari:
1.	Cez sto naročnikov, kteri so list sprejemali, a ga pozabili plačati. Kdor jih kupi, dobi po vrhu tudi nekaj „Brenceljnovih“ dolžnikov.
2.	Velik kup domoljubja, od kterega bi bil moral živeti vrednik, ako bi ne bil tako požrešen, da zahteva še kaj druzega.
3.	Poduk, kako naj se ravnd izdajatelj in vrednik, da bo živel od samega zraka in vode.
4.	Listek, kteri dd vredniku pravico, da sme vsaki dan pri solncu kositi.
5.	Veliko grenkih besedi, ktere mora vrednik brez plače požreti, in
6.	mrtvaška škrinja, ktero naj si vsak lastnik tega lista že naprej oskrbi.
| Prošnja..
Čul sem, da se je na Kranjskem vstrojilo dvoje gimnazij v realni gimnazij s slovenskim učnim jezikom. Ker bi bil jaz za učitelja pripravljen in pripraven, se ponujam za stopnjo učitelja in podkujem svojo prošnjo posebno s tem, da ne urnem ne besedice slovenščine, kar lahko dokažem po spričalih.
Ming-Yang,
kitajski učitelj, zdaj brez službe.
Veseli Kranjec.
Jfjakaj bi nek ne bil vesel, Zakaj bi ko škijanc ne pel? Saj ni ga pod solncem človeka, Ki mene v junaštvu poseka.
če se zat6 jaz zarotim,
Al dvakrat, trikrat pridušim, Prav hitro pod ključ me drvijo, Na stroške države redijo.
Mi bister um podelil Bog,
Ne vžene vsak me v kozji rog; Samo komisarja in briča Bojim se ko naz’ga hudiča.
Če v mesto grem, veselih ust Zaukam, ko dom4 o pust’: „Živ’jo Slovenci";, pri priči Me zgrabijo mestni že briči.
bil mož nad mestom le znosil, ako bi mu bil naklonil v slovensko šolo slovenske učitelje. O saj Cene ni hudoben.
*
* *
Jože. Dežman je vendar-le pobožen mož in živi prav po naukih svetega pisma.
Jaka. Glej ga no, kje si pa to dobil?
Jože. I, nul Sv. pismo pravi: „Ce tvoja desna kaj dobrega stori, ni treba, da bi vedela leva za to“.
Jaka. Kako se dotika to Dežmana?
Jože. Poglej ga no butecal Dežmanova leva nikoli ne vč, kaj desna dobrega stori — Slovencem.
*
* #
Tine. Na ljubljanski pripravnici se mi nekaj vendar-le čudno zdi.
Jože. Kaj pa ?
Tine. Med učeniki je samo eden Hrovat in še ta je Staj are.
Jože. To ni tako čudno, kakor to, da je na Kranjskem le ena sama slovenska gimnazija, pa je še tista nemška.
Gasilne straže pesem.
A., slij a,
Smo fajerverija!
Mi nismo tiči, nismo mi s’, Kečemo ognju: V uh nas piš’! A, a, a,
Smo fajerverija!
Pridelam živež pridnih rok, Seb’ repo, zelje, kašo, sok1; Pšenico pa davkar mi vzame, Da meni ostane snop slame.
Živine lepe priredim,
Klobas, masti se veselim;
Pa brž se gospoda pripelje,
Za davk mi jo s hleva odpelje.
Moj jezik so vpeljali c’lo V pisarne nemške, res je to; če kdo pa v pisarno pogleda, Je nemška že prva heseda.
Po taborih sem hodil rad,
Sem čul, nemškutar da je gad; A vlada se za-nje ne meni,
So kakor svetinje po ceni.
E, e, e,
Od fajerverija!
Ni v Smartnu nam b’lo moč gasit’, Nam fajmošter nič dal ni pit’ ;
E, e, e,
Od fajerverije!
Poslane’ na Dunaj' mi sedé, Krvavo za-me se poté;
A vendar vse staro ostane ,
Ne celijo stare se rane.
Telesnih branim se nadlog,
Za solnce,'dež skrbi mi Bog; Da nisem poreden, žandarji,
Da nisem predebel, daykárjí.
Zato zgodit’ se m’ nič ne smé, Ker davkar, brič že za-me vé; Tatov pa me prazen žep brani, Ki večkrat še groša ne hrani.
Zato bom zmeraj ves vesel Veselo pesem svojo pel,
Saj ni ga pod solncem človeka, Ki mene v bogastvu preseka.
Stari „Brencelj“.
Pogovori.
Tone. Novo mesto ima tedaj više šole s slovenskim učnim jezikom —
Jože. In učitelje, kterih večina slovenščina ne razumi. Ta je lepa! Se je pa že Kljun znosil nad mestom, ktero ga je zavrglo.
Tone. Menim da ne! Po njegovi in Dežmanovi misli ni slabšega za Slovence, ko slovenske šole, tedaj bi se
H v,
O fajerveriji!
Svet’ Florjan, ki je naš patron,
Ce kje gori, gasi naj on!
g ¡¡p
O fajerveriji!
O, o, o,
O fajerverijo!
Ce ogenj nas se ne boji,
Bojimo se pa ognja mi.
O, o, o,-O fajerverijo!
U, u, u,
Pri fajerveriju
Zares je fletno vsak’mu bit’,
Ni treba ognja mu gasit,
U, u, u,
Pri fajerveriju!
Stari Komar*
Pohištvo zalo res imam,
Za lepe d’narce ga ne dam;
Mi ga pa za davke prod&jo, Pa meni še groša ne d4jo.
Drevescev v gozdu dost’ imam, Krog daleč lepših ne poznam; Jih hitro poseka sekira,
Ko davk se cesarski pobira.
Poliček vina bi rad pil,
Ak’ vedel bi, kje b’ dnar dobil; Pa davkar ga najde za vraga, Mu stvar ni nobena predraga.
Mi sin doraste, čvrst junak, Noben za gospodarstvo tak;
A komaj koristit mi jame,
Pa se k vojakom mi vzame.
Razstava,
ktero so nemčurji v Ljubljani iz poljskih in vrtnarskih pridelkov napravili, je bila sicer dokaj zanimiva, a vendar se je marsikaj pogrešalo.
Nek krčmar, kteri je razstavil šopke iz pobarvane slame narejenih cvetic, nima niti pedi zemlje, na kteri bi se zamogla pridelati slama. Kje je možu tedaj zrastla - ta slama? Vendar ne v glavi?
Gospod Dežman je razstavil žabo, ki se ne pridela niti na vrtu, niti na polji. Pozabil pa je razstaviti svoje „pr o klet e grablje“, ktere. so vsaj poljsko in vrtnarsko orodje. Kako neki, da mož 'tega ne v6?
Opravičena skrb.
„Kaj tuhtaš, Janez? Al'So-te rubili?“
„Ej, kaj taisto! Kaj me bodo rubili1 Fanta sem poslal v Šolo v Mejštu, kjer so napravili jeralno latejnsko šolo. Zdaj pa tuhtam,' kako bo, kedar izštudira osmo. V jeralnih šolah se uče za kmejta, v latejnskih pa za gospoda. Vejš, potem ne bo kmejt, ne gospod, ne vejm, kako bi ga klical, „Ti“ ali „Ani“. .
„Ej vejš kaj? Reci mu, kakor sem jest našemu fer-boltariu, vsacega nekaj“.
„I nu kako?“
„Slišjo gaspud, ali je Vaš ta pejs, ki za Tabo teče?“
Ravnopravnost.
Brič (zasači Slovenca in nemškutarja, ki oba isto jabelko treseta:) Boš tekel ti prokleti kmet! Tebe, škricman, bom a malo priprl, da boš vedel, kaj se pravi jjv škodo oditi. *)
Doslednost.
O profesorji Zindlerji, zdajnem vodji novomeške realne gimnazije, se je pisalo, da on sicer ni znal slovenskega jezika, a da ima ženo Slovenko in se je od nje naučil toliko slovenščine, da zamore se porazumeti- tudi s Slovencem, z drugimi besedami, da je mož sposobnost, biti vodja slovenske gimnazije, pridobil si po Bvoji ženi.
Vsled tega je pričakovati, da se bo za predavanje slovenskih predmetov na graškem vseučilišču oglasil trd
*) Kdor ne verjame, da se v Sloveniji fako godi, plača groš.
Nemec in svojo prošnjo podkoval s tem-le razlogom: „Podpisani kot Nemec ni sicer nikdar nič slišal o slovenščini in se je tedaj tudi ni nikoli učil; a vendar upa, da se mu bo služba profesorja za predavanje pravoslovja v slovenskem jeziku podelila, ker se je po svojem hlapcu navadil tega jezika, kar hlapec spriča s svojo prisego itd.“ Lepi časi za Slovence, kaj ne? Dr. Schlafhaube«
Zastavica. Jj
Janez ima na mizi pred sabo dve klobasi. Lačen je in dobri sti, tedaj eno prav hitro spravi pod svojo streho. Loti se druge in ko je ima ravno polovico še na krožniku, pristopi Matevž ter reče:
„Daj mi polovico klobase, da sneva vsak polovico!“
„Rad bi ti jo dal“, reče Janez , „a jaz nisem snedel polovice klobase“.
„Ej kako da ne, saj je je polovica še na krožniku“.
„Res je, a jez vendar nisem snedel pol klobase“.
(Rešitev prihodnjič.)
Nova iznajdba.
„Brencelj“ se zdaj, ko divjá med Francozi in Prusi hud boj, veliko pečd z vojaškimi iznajdbami. Mnogo je že iznajdenih mašin, ktere kar po več sto ljudi v minuti pošljejo v večnost. A te mašine še prepočasno delajo. Kdor se spominja taborov, vé, kako so naši nemčurji kar cele tisoče ljudi ná enkrat- požrli. Kaj ko bi Prusi ali Francozi postavili take ljudi na bojišče? Brez dvoma bi bile že davno vse armade iz sveta — izlagane.
Vprašanje: Ktera knjiga je najdražja?
‘Odgovor: Wolfov slovar, kterega je sestavil Levstik. Obsega komaj štiri strani in je tiskan v kakih 20 iztisih, a veljá čez 1000 gold.
Listnica yrednistra.
Gosp. ig—41“: Pomota se je našla; bila je taka, kakor Ste jo Vi mislili. Se bo zgodilo po Vaši želji.
Gosp. dr.-Lavrič v Gorici: Časnikarska navada je , da se list, .kterega kdo noče sprejemati, pošlje v začetku, ne'pa konec leta ali zadnja številka nazaj, kakor ste Vi storili, češ, da . Vam ne bo treba plačati. Ako ste tega mnenja, da slovenski listi bodo izhajali tudi brez Vaše podpore, se vsaj zlo ne motite. Vendar ni lepo in med poštenjaki ne navada, liste sprejemati brez ugovora in jih celó reklamirati, potem pa še za plačilo ne zmeniti, Ce se to. že pri „matadorih“ godi, kaj bo človek od družili pričakoval ?
Dolžnikom sploh: Kdor misli, da mu bo „Brencelj“ zastonj brenčal, se zló moti, kajti;— kakor kmet pravi „Zastonj se še mačke ne švigajo“;- kdor pa celó-misli, da „Brencelj“ sam za-se in sebi na ljubo izhaja, se moti še bolj. Enake misli so krive, da se. na Slovenskem ne more izdržati noben, list, kajti — »‘Bogu' bodi potozéno — tako zanikernih plačevaleev, kakor jih imamo ravno mi Slovenci , ne najdeš na celem svetu, ako bi si sto luči prižgal iii jih por dnevi iskal. Tudi-„Brencelj“ je to skusil in ker mu Bog ni dal take konstitucij e, da bi prav od vode in le od čistega zraka živel, potrebuje tudi soldov,, ker on zastonj ne dobi trohice. .Sekteri mislijo: Ej, kaj bom pošiljal tih par soldov; bom pa poslal, kedar bo več skup;. zavolj mene ne bo poginil,“ Res ne ; a če jih misli, po dva, tri sto enako, se naraste’zaostanek ha tak znesek, da bi-, ó pravem času poslan,, veliko veliko pripomogel. Oziramo na to opominja Vas „Brencelj“, da storite svojo dolžnost in pošljete brž ko brž zaostale zneske. Odslej se bo list prineipielno pošiljal le tistim, ki naprej plačajo, kakor je pri časnikih navada, in sicer brez vsega izjema.
*) Ker se bodo klobase »koraj pričele, svetujemo svojim bralcem, naj naredé ko Janez, in akó jih nagovori kak Matevž za polovico klo, base, naj mu jo le dajo, če vgane to zastavico.