Mestna podjetja. ffLopališče: Parne, tadne in pršne kopeli vsak četrtek, petek in soDoto od8hdo 20^. Ivlavnica in hladUnica moderno urejena,na razpo-lago mesarjem in izvoznikom. Oznanjevalni urad: Izvršuje vsa naročila na 35. mestih kar najtočneje. ,,Pomagaj si sam in Bog ti bo po- magal!" Vsesplolna svetovna krlza silf vse sloje k — samopomoči po starem, v nasem narodu vkoreninjenem pravilu: *,Pomagaj si sam ia — Bog ti bo poma-gal!"- { • Današnje politično stanje primerja-jo mnogi s potjo slaboopremljene ka-ravane skozi puščavo. ; Ne smemo biti črnogledf.. — Vo- Hde ni. Karavana utone v puščavskem pesku ter je izrocena svoji usodi. Ako si vodje te karavane ne vedo sami po- magati, jfm niti Bog ne bo pomagaL. —- I Vsi udeležniki te karavane so izčr-pani in do smrti utrujeni in nitf na ob-zorju se prikazujoca ,,fata morgana" jim ne more vlfti pravega duha m po guma. — i * Sebičnost nadvladuje pbvsodi. Mi govorimo in pišemo o krizi, a ničesar ne vemo d — Samopomoči, ska-tero smo se v predvojnth časih toliko bahali. \ Gesfo ,,Svoji k svojim" je ubila su- ženjska miselnost; domače obrtnike; :smo gledali postrani in trumoma smo iiavalHi" na tuje podjetnike, misleč v Svoji slepoti, da ]e vse zlato, fcar se sve- f Se-fe v zadnjem trenutku so se zga-nili maii obrtntki v prebritkem samo Spoznanju, da Je edinoi v slogi moč... Domače gospodarstvo napredujei t duhom časa, ž njim tudi dotnača teh-jafta. ! { f\ \ \ ¦ ' i Vfoda, fcl pa ne teče, se psmradf, za-ffo bi fMlo zefo nerodno,; tcgfav da.Jc! a-Jgrarna fcriza v agrarni državi huj-l»a od industrijske v isti drzavi; kajti *edfco-zvana nadptoizvocfnja fma | S^oje fcorenine v uvodu našega članka. V, fco Vprašanje pada sprememba Ijud-^ce prehraneS, Ifer se j€ cel svet po sve-%rfn\ Vojnf *m omehkužiH C ' ;' Ma.dp?oižvodn}9L 9 agiarni ffržavi felo so o&cutile dfžave Biazilifa« 'Ar- NARODNA SLOGA gentina, Kuba) ^^ epia«^w m«QS^ ffSk imenovanih državah sluča]'. CJsTabltev kupne moči kmečkega prebivalstva pa je fezdravfjenju celokupnega gospodar-stva najbližja ovfra. — ' ^. f x l Sedanja kriza }e dokiazafa, da sta mali m srednjf obrat boljša obramba proti krizi, nego veleindustrija, k'i se je jfo vojni razvila v neki skbraj nepojm-ljfvf razbrzdanosti. r-i 3o to sentence1, o katerih je .treba razmisljatf fn §e razpravljati, fcer set mora zunanjf fn notranjf gospodarskj refbrmi pridružiti tudf duhovna re-forma v tem smislu, da se vrnemo \Z itfanašnje gfrokoustnosti k preproste-mit ski-omnejsemu življenju po vzgledu na§ih prednikov, — !( \\ — Rekli smo v zaglavju besedo pre-govora: ( f ' ( ,,Pomagaj si Sam' fn Bog Ti bo po-magal!" f . .- \ Zato pravim l '¦ { ',; \ I. Vsi ste poklicanf po načelu: MKoIifcon glav, toliko mišli", da sode-lujete v resevanju te krize, kf nas grjze. % Jadifcovanja nf treba, ker ne prf-Stoja možem od defa. C r; 3. Oklenite se zadrug v vseh svo-jih zahtevah. fFo je samopomočj — '€. Odklanjajte vsakb mesetarenje! 5. Fozabljajte stare pravde nad s&-isedi! «*- ! v * •: ' B. Zmpzjtt « mo? fcmteafc *6H-• darnosti, ker Vam je potem pomo5 božja najbltžja! -^. H •: Vojna na Daljnem vzhodu, liad 5000 KltaKev padio pii Cicifeaiin.'-loi B00 Ipscev w\il - M\ ralnisi.-lirtaiifll!! V zacfnjih bojih v Mandžuriji, kjer se koljejo Kitajci' ln Japonci že več ted-dnov, je padlo po zatfnjih- poročilih nad 5000 ¦ Kitajcev fn okrog 600 Ja-poncev. Tudi ujetnlkov je mnogo. Ker se Društvo narodov ni moglo odločiti na prepričanje krvoprelitja, je sov-jetska Rusija radf varnosti svojih in-teresov posegfa v krvavi ples. Glav-no besedo ima Amerika, ki zastopa stalisče, naj se Kitajci in Japoncf po-tolčejo do skrajnosti, nakar bo razvoj ; fcfo^odkov sam razčistM polof&j nar ; dafjnem vshocfu. Za mandžurski pre- ; stof se poteguje kar 15 cesarskih kan- didatov, kar Je zelo zanfmivno. (Po- rocijo otem čitaj med ,,Raznoterostmi"!) ! V času, ko drustvo narodov na ve- | liko govorf o vsespldstopil. Ob tej priliki je prejef red jugoslovanske krone f. ralzreda ter bil fmeriovan za Icraljev-skega poslanika fn pooblaščenega mi- mstra v —' London. — Mjegove posie je prcvzel mladi podguverner "Narod-ne banke dr. Nikola Gjordjevič, mož vefikih sposobnosti. Novi finančni mi-nister je bif takoj zaprisežen in je že prevzei težko in odgovorao mesto. — Neuspeh laške beračije v Ameriki. !' (Radio-porocilo.) Kakor poročajo ameriški listi in po njih tudf rfcugo časopisje, ni italjan-pfci zunanji* ministen .Crandi* iiosegel svojega namena. še prednoi je prispel na aineri^kfi tla, so raidi ,,viharjev" od-ipovedali slovesen spreijem in se je fcma-lu pokazalb, tfa so ti r,Vih'arji" res-jnični in nevar;ni. V ATmerikfi btvajočiJ ^ašisti in antifašistf so se steph" do kfr- vi, a Grandija so kar z letalom spravi-Ii na vanno. Strah ima velike oči in b'o-jazen p«:d eventuelnim atentatom^ je bifa utemeljena. — K&" pa je sef fJiian-cfi v 'Arnerifco, prosit posojifa, so mli ^•eklj b^rumnf ameriskf strfci", d* /e $f-cer »,fejst fant>r, da pa zaejnfcjraf n! flfc z nbvim pdsojirom; Vfdi se, da Ame-Irikanci dobro vedo> v kake svrhe go Lahom ,,ptepotrebni" dolarjf. f r f Sneg na Pohorju fCalftfl* nam Jjoročaja \z Mariboral ije ne-le na gor^kih gr,ebtenIFf Pohorja, zlasti pn Ruški koči< na Klbpnem vrr h% na Veinči' fcopi fit Rbglji zajjjatiel sneg,- ampakf |e pobelff tudi obronk^ do vznožjai. PonekocT Je gne1^ vjsoK nad E0 em. — DbbrotfoSeT je zimškfm jsp0r,tn[iK0mv iffočfm se kmetje1 fjezijo, Iken jim 6viVa spravljanje stelje in pch biranje. poznfh sadezev na skrorrmih' pofiorskh' jijfvicah. — Povsem drugo vprašanje pa je, afi se bb ta sneg držaf. Vas in mesto. Vas je prirodna najbolja oblika čfo veske družbe. Osnovana je v najvišji meri na najbolj opravičeni enoti člo-veške na zakon (brak) med možem ia ženo. ( . ' Mesto je v primeri z vasjo vec ali manj umetna tvorevina, kf je tudi mno-go kasneje mogla nastati. Prvotno je vsako mesto b.Io grad fevdelnega gos-podarja (birona, grofa), raz katerega Je vzdrže^il nad vaščani svojo oblast. Po-zntt je okoli gradu nast3la naseibina tr-? govcev in tako je kraj okolf gradu po-stal sred"š;e za izmenjavo blaga ali roM-be za šrso okolfco, torej mesto. — f, Na. ob«Iasti fn trgbvini temelji" še dandare^ žVljenje vsakega mesta. Vsa-ko mesto je središče raznih oblasti in uradov ter trgovine. Zivljenje mesta temelji na delu poedinica, a to bolj na delu moških nego ženskih. Mestnemtaf življen'u je v mnogo manji meri pred-pogoj ed:nstveno in vzajemno delovank je moža in žene. < ' ¦ Vas je za pridelovanje, mesto za izJ^ trošenje pridelkov, kf jih daje zemlja človeku s kmetovanjem. Vas je pa* polnoma vezana na zemljo, na prirod-? na zemeljska in vsemiirske sile. Zivr ljenie v mestu se je danes že močno o&-tujifo prirbdni ' čfovelki zUfszi s pri* rodo ker je vczano ne na zemljo in nje-^ ne sile.nego na vasii*. Meistnoi ž^.jenje bo vedno nekako umno in premisljeno vendar samo pbsredno izkbrisčanje pri» rode v bližnji in daljsi okolici preko vas-f čanov in njih defa. Višja duševna kuS-tura se more namreč razvijati Ie v^ mestu in potrebuje odnosno zahteva za svoj nastanek žrtve iz zemlje in prirodc ter dela vaščanov. Zato pa je vas vednot tudi temelj in nefzd:pen reservoar nasta* jana kulture in potrebnih njenih novib obnk. ,i :, ,. n - * 'i "V^ Dolžnost mgsta je, da se vasi a&* ddlluje za neprestane zrtv? s tem. da izdatnej§e Wi kulturne pri«febitve visc^ kih vrednostf med najširše plasti naroda po vaseh. Dandanes je treba, da so tudi do-vino na razpolagof -) ampak na fofS. fto tfstfh« Ki se najKofltj krib'k'ei bojija ^ Pa smo povprasali po sIovenskfR in nemškjh družinah ter zvedeli sfi?r deče resnjce: v,. ' ; 1. V nemških, takbzvanih ,,akademfef kih" krogih' se drž^o oblig^atno ,,sta» desgemlšš" kadar nami-eč ni na vidi -* ku kaka bcračija za to ali ono potrebo društva. Drugače pa so ,,plemeniti da-rovalci" skozi celo leto pozabljeni. Ce se temu postopku pravi ..demokra-tizem", je moj klobuk Noetova barka. 2. Nič boljše nf med nami — SIo venci, kateri moramo na svoji rodni grudi nažalost povdarjati svoje sloven-stvo... Gotova omizja se zberejo in ona vedrijo in oblačijo. Toliko povdarjeni ».slovenski demokratizem" pa dobi za-služeno k'ofuto v obraz, ko — razven pri volitvah in drugih važnih dogod-kih ne pozna srednjega in malega člo-veka. , i ' Temu društvu, Ki se ildinja špis-purgerski m-entaliteti večjih vasi in ma-lih trgov naj zapišemo v srce sledeče resnice: * 1. ,,Narodna Sloga" išče tiho so-žitje med vsemi državljani, odklanja pa aristokratske tradfcije o ,,nfžjih", j >,srednjih" in ,,visolrih''slojih. ', 2. Ko govorimo o narodni slogi, Jisti, katero smo si zam;islili* — , ne ma-ramo nadutežev in domišljavcev, da bi nam dajali kakršnekoli komentarje. Hujskači te ali one baže so izkfjučeni!— 3. Lahko je hišo podreti in njene ruševine zažgati, drugo vprašanje pa je, kdo bo iste zopet pozidal. — ^ 4. Prav pametno bi bilo, da bi Čisto slovenska društva vabila v svoje okril-je nemške sodržavljane in narobe! — 5. Kako je mogoče doseči slogo, a-ko slovenski ,,Ve:trauensmann der po-litischen Behorde" grozi v [ugoslavijf z ovadbami nekih ,.protidržavnih ele-mentov"?! (Priče na razpolago.) — 6. V Jugoslaviji smo vsi enaki. Naš list bo temu vprasanju posvečal še več paznosti. Prav grde slučaje pa bomo dali v odločitev na merodajno mesto! Z Ijubeznijo borno vzgojili slogo, s terorjem n.kdar! c ? lm siae snsliiaii : Na podlagi člena 3 zakona o poštf, brzojavu in telefonu je prometni mini-Sater v sporazumu s finančnim minist-Jnom in s soglasjem predsednika ministr-skega sveta sklenil, da se spodaj nave-dene poštne in brzojavne pristojbine takole izpremene: ' ( i f : r- — V TUZEMSKEM PROMETU.- ' 1. p i s m a. A) V Iokalnem (krajev-nem) prometu do 20.gr 1 din, nad 20 gr. kakor v medkrajevnem prometu. B) V medkrajevnem prometu do 20 gr Din 1.50, nad 2p do ,50 gr,. Din 2.-, nad 50 Ho 250 gr Din 3,50, nad 250 do 500 gr pin 5, nad 50) do 10D3 gr Din 10.-- 2. D o p i s n l c e odprte, komad 75. par. ! . '\ j ¦ .: ,:,. 3. Priporočeire pošiljke. A) Pristojbine za priporočenje v lokalnem prometu Din 2.— B) Prfstojbiire za pri-«K>rovenie v medfcraievnenr orometu. 4. Pismaz označeno vred-n o s t j o. A) Po teži, kakor prfporočna pisma. B) Po vrednosti dosedanje pri-Stojbine. * 6. Paketi. A) Po teži do l kg 3 D, nari 1 Kg do 5 k$ 8 din, naft 5 kg cfo 1J0 kg: prvi pas do 100 km 10 dJn, tirugi pas do 303 km 15 din, tretji pas nad '300 km 20 din. Nad 10 kg do 15 fcg1: prvi pas 15 dfn, drugi pas 2"2 din, tretji pas 36 din. Nad 15 do 90 kg: I. J)as 30 din, drug!? pas 35 din, tretjipas 40 din. B) po vrednosti: htt pristojbi-ne kot za pisma z označeno vredno-stjo. i f 6. Nakaznice. A) Pristo;bina za nakaznice: tio 5(0 din 2 din, do. 100 din 3 din, do 3O)T( dfin 4 din, do 500 din 5 din, do lOOO din 6 din, do 2D00 tiin 8 din m do 30,33 din 9 din; do 4000 din 10 dfn, do 5030 dii 13 din. V tej prlsto bini je vsebovana tudi pri-, stojb'na za fzplia'o nakaznice na do-mu. — B) Pfistojbfna za izpličilo na domu, k' se bo pobirala od prejemniki samo za mkazrrce iz inf>zemstva in za čekovne nakazrTde, žnaša: do 50 dfn BO pa;-, do 130 din 1 din, do "OOlOi l 2 1. Cekovne nakaznice: A) Do ""^00 Wfn 50 par načf 500 dfn 1 dimr. Dr-žavne usianove, ki so oproščene pri-stQ]b'ne ?2l pastne nakaznicr, s^' opro-§čeriL tu ii te pristojbine, tako, kak^r pri postnih nakaznicah. Prav tako so toproščene čekovne pristojbine v prome-tu z nakaznidJmf, kf ga vrši poštna hra-nilnica. B) Pristojbina za sporočila na hrbtu nakazntce se ukine. f/ • i ¦ 8. O d k u p n e p o š i I j k e. Pri-stojbina za dostavo 1 din. [^ 9. Poštni nalogf. Pristojbina za do-stavo 2 din. ' C • 10. Naročnina za poštni predal. Za predaJ brez ključa mesečno 15, s kljuČern 20 din. , 11. Zaprte torbe. Mesečna pristojbi-na 15 Din. i ,r 12. Obvestila o nenaročenih zavo-jih. Plača pošiljatelj Din 1.50. ! 1$. Poste restante. Pristojbina za hranitev pfeem itd. pri pošti Din 0.50. 1!4. Dostava vrednostnih pisem in zavojev na dom. A) Za pisma z ozna-čeno vrednostjo Din 1. B) Za zavoje do 5 kg Din 2jj nad 5\kg" Din 5. < 15. Pooblastila. A) Ako velja poo-blast^Io za en primer, znaša pristojbina Din 1. B) Za pooblastilo od W dni do enega leta Din 5. ( 16. Brzo|a\rna služba. A) Pristojbina za besedo Din 0.60. B) Piistojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojnina je potrdifo 2^'Din. Najnižja pristojbina je tista, kf velja za brzojavko z 10 besdami. ir. V MEDNARODNEM PRO-METU k 17. Priporočena pfsma. Pristojbina za priporočenje v mcdnarodnem pro-metu znaša "4 Din. Sedanje prfstojbine ostane;o še nadalje v veljavi, v kolikbr v kolikor niso izpremembe navedene. Placevanie pristojbia se bo vršilo kakor dozdaj. Novo uvedene pristojbine z,a čekovne nakaznxe bo plačal pošiljalec v go'.oAni fri se bo zabeležila v g^oto-tovni v čekovnem dnevniku. Pristoj-b!no W pai" za pisma in dopisnice pošte iestante v tuzemsken prometu bo pla-ča[ poš'ljalec fa se bo v tarifnih znam-kah nalepila na pošiljko. Te pristojbine za pisma fn dopisnice iz tuzemstva bo pfacal prejemnik in se bodo v obliki portovnih znamk nalepile na pošiljko. Vse nove pristojbine stopijo v velja-vo dne 1. decembra 1931, razen pri-stojbin za zavoje nad 5 kg, ki stopijo v veljavo 1. marca 1932T; do tega časa bo uprava pošte izdelala vse potrebno za do'očevanje pasov. ( Dopisi. NAšIM PRIJATELJEM, DOPISNI-KOM in inserento.n! Čim je ^Narodna Sloga," zagledala svet, našla je poteg iskrenih prijateljeV tudi - neprijatelje. Slednji paso predpog^oj za-obstoj dt>bre stvari. Koj bb porodu li?ta srno to o-pazili in — občutifi. Fine živce imajo nekaterniki —, ampak ne za druge, temveč le za-se. Vse topove so name-rili na naše glasilo samo zato, ker jinr je prava narodna sloga trn v peti. Oni jtc Včuo, Zaivaj.... ^vii fM ^TcinO imiiiO teh užaljencev svojo ja^sno začrtano pot naprej, ker vemo, kaj nameravamo; kajti kaljivo seme je treba vreči v po gnojeno zemljo, da vsklije, raste in ob-rodi sad. — Res je drzno podjetje, v času velike krize- ustanavliati nov Iist, vendar |e ta list orožje, ki" se bo uspeš-no uveljavilo v naši javnošti. To dejstvo ceni četa agilnih prijateljev našega lista. Od vseh larajev se oglašajo in prav }e tafco! r /_ V:em našim prijateljem, poverjeni-kom, dopisnikom in inserentom pa po lagamo na srce sledeče: 1. Plšlte kratko, jedrnato m pred-vsem resničrio! Za vsak važnejši do godek navedite več verodostojnih prič! <0. Pišite na eni strani papirja in pravočasno odpošljite svoje novicet f 3. Ker imai vsak iznred Vas naf- manj c'e>et pTirjatieljev, ne bo težko, spraviti list v sJeherno hišo. , 4. Pridni sotrudniki, ki bodo delali sproti obveščali o tezavah svojega o-kol ša, morejo upati na lepo nagrado. 5. Po ebno dobrodošle so nam iz-virne kmečke šale in domr.Iice, ven-dar v okvirji* star-e slovenske dostoj-no ti in po^tenja. Zdrav s:neh jedusna .h:ana, posena kritika pa je vedno bolj I u/.pešna, kakor fomfivo natolcevanje. I 6. Nikomur delatf lcrivice! — 7. Zbirajte naročnike in onef ki ho-čejo v listu priobčiti svoje oglase. Cene istim so izredno primerne. ^ 8. Društva naj svoje priredftve ob-javljajo v ,,Narodno Slogo" — •' , a pri-j stojbina je maFa. Zalostno je, da marsi-katero siovensko društvo ne ve za — ,,Ptujsfca tiskarna Ptuj. "™"*9!~Ž^*dopisnico nam naj javi vsak prijatelj, kaj hoče za nas storiti. Vabljeni ste pa vsi brez razlike pnpadnosti k nekdanjim strankam! — 10. V Narodni Slogi boste našli SvO-jega zagovarnika, Vsak ima v tem listu besedo! Na delo tedaj! ' • CESTA PTUJ-MARIBOR. Kakor je po=jebne hvale in priznanja vredno stremljenje avtobusnih podjetij, lci so zvezale s.'taro panonsko prestolic^ Ptuj z Maribo;om, kije center tržisča severne državne meje, tako je vse obsodbe vre-dno stanje ene najvažnejših promet-tnih žii t. j. ceste Ptuj — Maribor. I ka-ter' pnae pomlŽcT "Ali bomo s5-f- tela; začeli misliti na — tujski in gospodar-ski promet - - ; 6. Merodajni efnitelji imajo sedaj jpfilifkib^ !da zadevo takoj vzamejo v ro-ke, dok!er ne bo prepozno. ! ' Za objavo teh vrstic smo naprošeni od prebivalcev celega okraja in tudi bd stratii Maniborčanov. Upajmo, da bo ta opomin zalegel ter našel odmev, pri onih Činiteljih, ki so za stanje cest odgovorni — davkoplačevalcem. — NASE CESTE SO PRAVI SKAN-DAL" je te dni izjavil zelo odlicen go-gpod potem, ko je na svojih kosteh občutil ,:,pretre5ljivo" vožrijO po nezno-snih koianjah. Mimugrede bodi ome-njero, da ima ta gospad zelo uplivno be.edo pri pcfpravi tega samospozna-nega skandala, zato, upajo vavtornobili-sti, kf so v dolgi vrsti davkaplače-¦valcev menda najtežje prizadeti (pro-metni davek, davek na bencin cestni davek, kuluk, — vzdrževanje voza, pnev-!?«atike. v-ediii. go-stilničarje.v radi pretiranega navfjanj^ cen novemu ^vinskemu pridelku. Nifco> mur nt tuje, po kako sramotnf cfeiii mo-ra femet — vinogradnik oddajati svoj prideiek. Prav zanfmiv pojav ie to! Vsa čast p t u j s k i m gostilničarjem^ ki" razumejO položaj vinogradnika. Tu nl mogoca taka akcija, ker vlada spoznan-je. — Sicer pa tudi gostitničarjem ne cvelejo povsod rožice, zato bomo te-mu vprašanju posvetili prihodnjič ne-kaj vrst, da bo vsem prav! \ Prijatelji kolin in prlećkih gibanic ne zamudite prilike V necteljo, dne 22. novembra pri-redi znana gotilna ,,Ljudski vrt" ws lifcb pojedino jeternic in pečenic. ( Za spremembo je na izbiro tudi puran in še marsikaj. ', i V kreti ]e dobraJkapljfca in da\gj&* bo preganjala godba. * ' Dobrodošii! '\ [ gosiilna ,,LiudsW vet^ Koliko je vreden naš denar? PiVa številka znači uradni tečaj, druga denarno vrednost tujega denarja ? dinarjih, tret;e pa v blagu. ; ' 1 angieški funt ~ 20571 213*30 1 amer. dolar 5650 5620 56*40 1 avstr. šifrng 7*95 — — 1 bclga 7'88 7'83 7'85 1 bolgarski lev 0-409 - 0*41 1 madj. pengd 9*87 - 9*95 1 češkosl. krona 1*675 1*65 1*66 1 franc. frank 2'22 2'21 2*22 1 itaiijanska iira 2*82 2*85 291 1 romunski iej 0*337 ~ 0'34 1 špan. peseta 5*14 ~ 5'03 1 danska krona 15*11 — — 1 švic. frank 11*04 10*98 1101 1 hol. goldinar 22'85 22*67 22*74 1 tur. Jira, papir 2680 — — 1 brazil. milrcis 5*25 — — 1 kanad. dolar 56'30 — ~- 1 norv. krona 15*11 — — 1 alban. frank 10*80 1 argen. pezos 14'40 — ~ 1 švedska krona 15*13 — — 1 poljski zlot 6*33 - - 1 nemška marka — 13*21 13*48 Dinar je mednarodno čvrst Tekom tedna je fu.it ponovno rnočno nazado-val, sicer nobenih posebnih sprememb. Poeg državnih vrednostnih papir-jev se prodaja;o zopet indrustrij.ske ak-cije po ne^premenjenem tečaju. Nekate-ri zasebni papirji so dosegli celo večjo notacijo. Polagoma gremo zdravemu času nasproti. i Le hoeeš dobro in domaco košto ter postrežbo fino — Naj pride k nam na ,Pošto' kjer tud' kuhano je vino -In druge vse dobrote [ za bogate in sirote. — Kdor samo enkrat pride k . meni, za druge se ne zmeni. — Gostilna ,,PRI POŠTI" PtuJ / Panonska ulica. Gradič na prodaj. Ugodna prilika za industrijo, zdravilisca itd. v neposredni bližini Ptuja! Gradič ima 10 sob, 2 kuhinji pralnico, klet, velik vrt, mladi park, travnik', sadonosnik, poleg krasnega ve stibula, na Iepi legi, veliko go-spodarsko poslopje. Električna razsvetljava. — Vkljub temu, da je objekt primeren radi; svoje fege na prometni cestf blizu Ptuja za tovarniški ob-rat, — je cena solidno nizka! Pojasnila daje iz , prijaznosti uprava ,,Narodne Sloge". PTUJSKI ČUK SEDMO POROčILO. Jezi me to, ker svet nf zvedel, za-kaj ;je mo,e ,,tretje poročilo" nedof-žno iin" lepa spisano paldlo v nemifost gospodov, ki fmajo pravico črtati dr-žavnemu miru nevarne stvari. Naj bo, kakor hoce, moje ,,tretje poročilo" ni zagledalo belega dne. S takimi zadeva-mi je križ in — bogpomagaj. Tistega večera sem frfotal nad dvoriščem ve-Iike stare kasarne, kjer tiskajo ,,Narod-no SIogr>" metu, kjer sem v parku imef sestanek s sVojo Sovico, kr Je tiste večeri revi-dirala ptujske ulfce. — i^ i ' OSMO POROčlLO. | Kaj mi je rekla moja mlada ženka, ' je vreino vse zabeležbe. Mo;a zvesti pomočnica je. V nekem kotu je slisala, kako sta se kregala neki liberalec in k'er.ka!ec zamcfi volitev. Zideva je bo> da postala ze!o dramatična, ker sta se oba dvobojevrLka pridušala kakor naj-hujša brezverca. Potem je Sovica od-Ietela in sefa na neko ostrešje. — j Nekf gospod se je pridušaf — bUo je opolnoči —, da ne mara svoje žene, ki ga vara fn da se bo Iočil. Savica je prisluhnila in napela svoje zelene oči... Tedajci je neka .gospa, ki je imela po dobne težave —{ vsaj po besedah svojih — rekla: ,,Samo tebe, dragi Bucek! ljubim!" — Nastal je kratek odmor. Moja Sovica je napenjala svoje Ijubke, dražestne zelene oči in videla prizor, ki se opisati ne da, ker je preveč v temo zavit.... Potem pa se je zgodilo, da je po strmi ulici, tlaldovani s turško kaldrmo (,J-vanje drugod! L Najemnik (žafostno): Zbogom gos-. gospodf x .. \ SAJ NI KRIZE l ¦( Pri nas se je dogodila sledeča res-nična dogodba: Janez Smrekar se je zavaroval pa doživetje. Leta fn Ieta je vsak mesec redno odrajtaf svoje pris-pevke, potem pa se je zgodilo, da f-stih ni vec bilo, nakar je zavarovalnica po šestmesečnem čakanju mu pisala: { ,,Velespostovani gospod Janez Smrekar' — Kokošje selo, pošta — Mev-žiče: Ker že 6 mesecev ne pfačujete svojih obveznosti na poiici štev. 239.^65, smo zadevo izročili našemu odvetniku." —Zavarovalnica pa je te dnf dobila do-pisnico sledeče vsebine: ,,Spoštovana ^ospoda! Ker je g. Janez Smrekar umrl dne 1. 5. 1931. ne more yeč pla-čevati svoje zavarovalnine. — Z od-ličnim spoštovanjem : Francka Srnre-kar, vdova." — '. ' ' f Piše: Anton Stražar. Zatajeni sin, Pripovest iz časa tla&nstva. v » f. POGLAVJE. [ Zapomni si nesrecno dekle: ¦ ,,Vsi tlačanf so ubogi ljudje, [ "ki se fgrajo žnjimi kruti in : neznačajni graščaki po svo- jej volji..." C ' 2e nad dvesto let je minulo, odkar ]e v Iepem MajnTŠkem jutru p:av zimiš-fjeno in razburjeno korakal od Rebev-skega gradu proti b'ižnjemu st:rodavne-mu bukbvemu gozdu 2SD| Ietn' gras^ak^v »n Gotfried. Tega. mladegia izpreha-jalca ni oveseljevalo to lepo jutro s svcm jim lepim vonjem duhtečo cvetje irt ve-selo petje ptičkbv ki so žvrgoleli hvalo (svojemu Stvarniku. Za vse to s? nf zne-ni[ Gotfried; komaf^e je zavedel, Kdaj pe je znašei že v zasenčenem gozdu, ter koračil dalje po kolovozni poti; k er so stale orjaške stoletne debe'e bukve. 9el je nato po tem gozdovju še dobre četrt ure pa se ustavil pri o"j iški debeli bukvi; na kateri je bilo pritije.io b)žje razpelo.;.. C Nemrrno je "hodil seminfa, neh->te 00 mu pršle na miiel one grozo'ne pri-•pbvesti ki jihje poslušal se v otročih fctih od kuharice Barbe, oi d ^m :čega čuvatfa 33mna in od askrbnika Mihaela. Od vseh teh je zvedel, da so to ;,britko matro" zato djali na to drevo, kjer je bil svoj čas tu roparsko ubit neki kra-mar ki je po bož.ih potih prodaajl razne mo!ke, svetinjice in božje podobice. \ Kjer, pa je po tem roparskem ubojti nato tu strašilo so pa Ijudje na to bu-kev djali to znamenje. Pa še potem ko je blo to znamenje tu, je marsikdo še zatrjeval, ko je šd tod miraia v po-noč ih urah, da je slisil milo ječanje, in vir^el duh tega kramarja.... ^ . ' ..... Po vsem telesu št je zganif Gj3t-fried, ko je naenkrat čisto v bližinf v pr-vem grmovju začul šum... fz-za tega grmovja izstopi nato brhko kmetiško dekle, za par let mhjše od mladega grasčaka. ( ' Gotfried stopi proti njej; jo priV jazno pozdrav', pi ji nudi tudi desnico v poz:Trav. Pa dek'e o Tl čno zamahne z voko :n spreg vorf: ^ ' Gotfried, do\'olj mi je ifasegi po-znanstva in prij iteljstva — ! Oh, jaz reva neumna in nesrečna... — dekle začne- jokatL. \ '. Ta ne';'ub" p izor in to sniden-e je prav nep jet o uph'va'o na graščaka; kmalu spreTOvo i: < ,,Lepo te prosin Mfcika, rie jokaj — saj se ti ti (p izanesd, kar me je ve-zafa obl:ubi >— " Vedite, prav nobenega denarja bi ne yze'a od vas, ko bi gi ne potrebova- la — za sad najine nesre.cne Ijub^zrii... ,To moraste vedeti, da čast in poštenje jse ne plačuje z denarjem! Le hitro mi dajte kar ste namenjeni — jaz odhajam1, da vas več ne vidim — pa tega nesre-čnega kraja..^'*. -,.( . ' \Te dqkfetove besede so Gotfrie-du trle srce huje, kot najbolj nabrušen nož. S tresočim glasom spregovorf: »Migika, denar imaš tu, — dosti i-0)as! A prisegjla boš še tudi, kot sva domenj^na; pa pri tem križu, da ne boš nikdar fn nikjer več imenovala, kdo je oče temu otroku, ki ga bos ro di!a. Prvo p"i5eŽ!, a nato prejrnes, kar sem t; ob'jubil." ^ ' ,,StaviIa bom tudf to — pa vedi to Gotfried, da ravno ta usiljena prisega bo pre' ali slej vaše maščevanje — i ali pa še mogoče za cel vaŠ rod... { Mladi graščak se je od nevidne gro, ze stresef po vsem telesu, srce mu je burno tolklo ko je stafa pred njim nje-govo zapeljano dekle in prfsegalo... {, Po pr'segi pa jf je izročil denar; .130. cekinov \i je dal v mali usnjati vre-č'ci. Dek'e je takbj, ko prefme denar, ht o odhite'a — brez besedice, ne da bi se le enkrat ozrla nazaj... | IztoČasno ko je dekle prisegalo m sprejelo denar, sta imela ta dva jnfada človeka vse te razburljive pogovore — pa je bil Čisto v njuni bližinf za gostim grmovjem mladi popotni črevljarski i pomocnik Janez Marjetica. Zelo pazno je poslušal ves ta razburljiv pogovor, pa si radosten mislil: Bogu bodi hvala. da sem si ravno ta kraj in to noč izbraf za svoje ležišče, pa da že nisem naprej pbtoval. Srečno nakJjučje je to za. mene — izučen čevljar sem, kajpaiif tibog kolf cerkvena mis — alf glavo pa imam bistro! 2e vem kaj bom storil: To de-kfe bom zasnubil — vem da mi-ne bo odb!la ponudbe, ko ii povem, da bomi njen pošteni mož in vanuh — . Za to-liko denarja se že vse to pozabi in ta nje prefekfost porine za gosto meglo, ha,ha,ha! «. Takoj ko je videl Janez Marjetica^ da je odhitela Micika, jo je tudi on u-bral za njo. V dobrih petih minutah sta se že sešla! Mladi popotnik je Miciko pri-> jazno pozdravil, pa kax naravnost za-čel: ,,Micika —, po oblačnem dežev^ nem dnevu je še vedno solnčece po sijalo — ali ne...?" \ ' Dek'e se začudeno ozre v mladega popotn ka, njej čisto nepoznanega, od kod I' ve njeno ime...? / . r- Ta zares njej skrivnostni Tujec pt. nadaljuje: ; (Dalje prihodnjSč.) uraduje na cerkvenem trgu ttk farne cerkve vsak delavnik od 8. do 12. ure" dopoldan Hranilne vioge obrestuje kolikor najbolj ugodno, posojila daje za^ružuikom pod najugodne/šimipogoji. Rezerve 700.000 din Zacfružnikov 1200 Vsakoictni promct Din 120,000.000'- Hranilnih vlog nad 10 miljonov dinarjev ^^^' -^^^ "^^»- ^^^^" ^^i^ "^^»- "-^^^^ ~^^^- ~^^^r ~^^^r -^^^r -^B^r Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da otvarjam v Panonsbi ulici v hiši §osp. Alojzija Brenčiča (nasproti pošte) 15. t. m. novo in do-bro založeno vseh vrst bahor tudi h tej stroki spa-dajočo §alanterijo na pr. žepne svetiljke in baterije, stenj, §umi za dojenčke itd. ter se priporočam za obilen obisk. RJ. Pcfck. § MALIOGLASI Klavir Meblovana seba (Stutzfliegel) prvovrstne znam- evenf. s prehrano se odda ke na prodaj. Naslov v upravi. Naslov v upravi. __________[ Dva konja čiste pasme, rjavec in belec sta »oai na prodaj. Nasl. v upravi. od 300 litrov naprej, dobro o- ----------------^—7------------------ hranjeni so resnim kupcem ta^- modern, dobr<7 ohranjen, tak- {J>J ,na r&polzgo. se prošt, dvosedežen, j.e po- Naslov v upravi._________H ceni na prodaj. ;' -,.. Nastov v upravi ^______ dobro ohran]»™ dunajska „. Pisalm siroj gflasba se po ceni prodajo ali dobro ohranjin se pod roko %amm}gL)O za kitaro. proda zelo ugodno. Naslov v upravL ^ Naslov v upravi. I ----------------:---------------------- Zame, preproge Stanovanje (tepihi), omare ltd. vse dobro ^ dvema sobama, jedilno »hram ohranjeno ter razni stannski in pritiklinami išče višji dr- predmeti po ceni na pradaj. žavni uradnik brez otrok proti Naslov v upravi. ,__________ primer,ni najemnini. l' Motorno kolo Naslov v upravi. &$ znamke f,Charlei-Davidsoh" 800 ------------------:------------------------ cm, skoro itovo, na prodaj. llfed Naslov v upravi.___________¦! prvovrstni in čisti iz lastnega Žel ezna blagajna čebefarstva, cvetlični po 20 din, l'40m s podstavkom risoka, ajdovi po 16 din. kg. varna proti požaru, na prodaj pri odvzemu nad 5 kg ceneje, Naslov v upravi. " se dobi v Ptuju, Srbski trg 1. iiii podji. Parna žagar Prevzema vsakovrsten les za žaganje in sušenje, tudi za eksport po najsolidnejših cenah. Mizarski strojis Na razpolago mizarjem in strankam. Pogrebni zaTod: Izvršuje tudi prevoze v okolico in po železnici.