u KNJIŽNICA" DOMŽALE 61230 Domžale Ljubljanska 58 PREBERITE: • Novo: - Začetek poskusnega gibljivega delovnega časa • Proizvodnja: - Prvi stroji že obratujejo • Vprašali ste: - Kako poteka selitev - Vpliv klima naprav - Problem čajne kuhinje • Poslovanje: - Zadovoljivi rezultati • Čez ograjo: - Zdravilne rože - Ančkine prijateljice • Naši upokojenci: - Ivanka Šivavec - Olga Kerč • Prispevki: - Turizem smo ljudje • Izleti: - Na Brione • Mi pišemo: - Afriki naproti • Priloga: - Seznam samoupravnih splošnih aktov Tosame # Sl. avgustom Začetek poskusnega gibljivega delovnega časa Dolgo smo se pogovaijali, dogovaijali in pregovaijali o uvedbi novega načina registracije delovnega časa in s tem tudi gibljivega delovnega časa. Končno pa je le steklo! S 1. avgustom 1989 smo po sklepu 30. redne seje DS z dne 30. 6.1989 prešli na poiskusno registracijo s trajnimi ID karticami in na poiskusno uvedbo gibljivega delovnega časa. O novem sistemu, ki ga uvajamo skupaj s firmo Mikrohit, smo v našem glasilu že kar obsežno pisali. To je nov, računalniški sistem registracije spremljanja in obdelave delovnega časa na podlagi sodobne tehnologije črtne kode. V prvi fazi je instalirana strojna in programska oprema za 500 oseb z registrirnima postajicama na lokaciji pri vratarnici. Zaenkrat velja ta novi sistem za približno 450 delavcev, in sicer za. vodstvo DO, PS-vodstvo PS, PS-vodstvo proizvodnje, PS-priprava dela, PS-PMS, TRS, KS, SKS, ERS in SON. Vsi uporabniki so poleg novih, trajnih ID kartic prejeli tudi podrobnejša pismena navodila za registracijo. Še enkrat velja opozo- JOŽE KOTNIK, TRS-elektro delavnica »Mislim, da smo bili neupravičeno nezaupljivi do novega načina registracije delovnega časa. Meni se zdi zelo v redu, veliko lažje je pri prihodu in odhodu iz tovarne, ni skoraj nobene gneče pri vratarju. Tudi s parkirnim prostorom kaže bolje. Posebno pri popoldanski izmeni je bil ob prihodu vedno problem kam z rilo uporabnikom, naj pazijo na svoje kartice, ker je to njihov osebni delovni dokument, za katerega so osebno odgovorni. In kakšni so prvi vtisi, ugotovitve in spoznanja po približno dveh tednih od uvedbe novega sistema registracije? Povprašali smo nekaj uslužbencev, za katere novi sistem velja in dva, za katera še ne velja. Zanimalo nas je tudi mnenje varnostnika in pa mnenje uslužbenke, ki dela na računalniku za registracijo delovnega časa. avtom, tako da smo morali popoldanci nekaj minut čez drugo vedno nazaj na parkirišče in prestavljati svoje avtomobile.« PETER GRUJIČ, KS-skladišče surovin in pomožnega materiala »Sam sem zelo zadovoljen z gibljivim delovnim časom, tudi ostali fantje iz skladišča se ne pritožujejo. Kadar je potrebno zaradi prispelih vagonov ali kamionov ostati v tovarni tudi v popoldanskih urah, je potreben dogovor med delavci. To pa je bilo potrebno tudi prej, tako da tu sprememb ni. Ni pa še čisto urejeno vprašanje nadurnega dela za dežurstva v popoldanskih urah in ob sobotah. Ura v plus je namreč čisto nekaj drugega kot nadura.« VOJKO GORENC, PS-vodja službe priprave dela »Uvedba gibljivega delovnega časa se mi zdi zelo v redu. Za tistega, ki je bil vajen na red, ni nobene spremembe. Tudi sam hodim v službo pred šesto uro. Mislim, da je sedanja kontrola delovnega časa veliko boljšcf. Vsak si lahko sam kontrolira čas in veliko enostavneje je, če imaš kakšen privatni opravek. Prejšnji način registracije delovnega časa so ljudje lahko zlorabljali, saj so bile ure dostikrat pokvarjene.« BERNARDA BIZJAK, KS-nabava »Končno je prišlo do uvedbe gibljivega delovnega časa, kar se mi zdi super. Ljudje smo pač različni. Nekateri zjutraj lažje vstajajo, drugi pa težje. Sama sem med tistimi, ki zvečer lahko veliko naredijo, zjutraj pa rada spim. Tako mi uvedba gibljivega delovnega časa pride še kako prav. Zjutraj ni tistega hitenja in tudi na cesti ni nobene gneče. Vsekakor pozdravljam to novost.« JOŽE VIDMAR, SKS »Gibljiv delovni čas mi je všeč. Zgodi se, da kdaj zaspiš in ni ti potrebno, da prineseš opravičilo. Če kdaj rabiš kakšen izhod, greš lahko prej ven. Kljub te- mu hodim v službo kot prej, pred šesto uro. V redu je, ker si lahko čas sam kontroliraš. Še zlasti pa je gibljiv delovni čas v redu zato, ker ob drugi uri ni nobene »gužve« na cesti in na pločniku.« ZDRAVKO UMEK, varnostnik »Prima, ni mi potrebno več zapisovati zamudnikov, to mi je bilo vedno nepri- jetno. Sedaj moram spremljati le službene izhode. Pri privatnih izhodih so nekateri že poskušali malo pogoljufati, tako da s kartico niso registrirali izhoda. Vendar se s kontrolo dovolilnic, ki jih je potrebno oddati v vratarnici, zadeva kmalu odkrije.« TATJANA KOROŠEC, SON »S kolegico Andrejo Borec se zaenkrat pri računalniku za registracijo delovnega časa menjava. Čisto naravneje, da se pri vsakem začetku, novosti pojavljajo različne težave in nejasnosti, vsi se še učimo in lovimo. Registracija še ne poteka vedno čisto v redu, včasih zaradi neresnosti uporabnikov ali napake pri registraciji, včasih pa zataji tudi računalnik. Manjkajoče ali nepravilne podatke MIRO JERE in PETER NAKRST, PS- vlaknovinski oddelek »Za naju gibljivi delovni čas ne velja, bi bila pa takoj za to, da bi. Opažava, da je precej manj gneče pri vratarju, pa tudi na parkirnem prostoru, kjer je bilo prej posebno kritično za popoldansko izmeno, je sedaj manj problemov za parkiranje. Verjetno, da bi se z dogovori med samimi delavci za nemoten potek proizvodnje tudi v proizvodnem sektorju gibljivi delovni čas dobro obnesel. Midva sva za!« je potrebno potem ročno vnesti v računalnik, kar pa vzame precej časa.« Zdenka Kokalj Majda Štempihar <§> V novozgrajeni proizvodni hali Prvi stroji že obratujejo V julijski številki smo objavili sliko prvih naseljencev v novi hali - gnezdo lastovic. V začetku avgusta pa so v novih prostorih že začeli obratovati prvi stroji. To so stroji za konfekcioniranje obližev, kijih upravljajo štiri delavke. Pri stroju za Micro-pore obliže delata Branka Starbek in Olga Buija, pri Virplast obližih pa Angelca Cerar in Marija Hrovat. Obiskala sem jih v njihovem novem delovnem okolju in jih povprašala o prvih vtisih in občutkih. _____________ dokončni preselitvi celega oddelka ter vzpostavitvi končnega režima dela. O tem režimu, ki ga zahteva proizvodnja po GMP normah (dobri proizvajalni praksi) je bilo že veliko povedanega in napisanega. Praktičnih izkušenj v naši tovarni seveda še nimamo, po teoretičnih razmišljanjih delavk pa bo šlo v polurnem odmoru za malico precej na tesno s časom (oddaljenost oddelka od jedilnice, dvakratno preoblačenje...) No, konkretneje bomo o tem lahko pisali, ko bo novost vpeljana v naš proizvodni proces. Prostori so jim všeč, veliki so, svetli, Videti so bile kar malo izgubljene v veliki proizvodni hali, ki je razen njihovih strojev še popolnoma prazna. Toda selitev je v teku, tako da ta praznina ne bo dolgotrajna. Režim dela in vsega ostalega ostaja za enkrat isti. Trenutno je tudi vse še precej razdrobljeno in neurejeno, precej časa se zamudijo s preskrbo potrebnega materiala, embalaže in vsega ostalega, kar nujno potrebujejo za svoje delo. Toda vedo, da so te težave le prehodnega značaja in bodo odpravljene in rešene ob zaenkrat v njih še ni občutiti vročine. Potem, ko bodo obratovali vsi stroji, bo seveda ozračje močneje segreto. Klimatske naprave so, vendar pa so do njih delavke precej nezaupljive. Skrbi jih, če bo hladen zrak iz klimatskega sistema škodil njihovemu zdravju, kajti naprave so nameščene ravno nad njihovimi glavami. Na te pomisleke, kot tudi na vprašanja v zvezi s čajno kuhinjo za njihov oddelek in pa o poteku celotne selitve sem poiskala odgovor pri vodji projekta, ing. FRANCU CERARJU. Zdenka Kokalj Prvi je bil preseljen oddelek z opremo za proizvodnjo vseh obližev, hkrati z delom stare pomožne opreme (regali in podobnega) ter obnovljenimi delovnimi mizami. V tem tednu, to je od 14. do 20. avgusta bo preseljena in nameščena oprema za pripravo in rezanje gaze z določenimi stroji za izdelavo kompres. Zaradi določenih prekoračenih rokov in določenega večjega obsega del bomo vso opremo preseljevali takrat, ko bo predhodno vseljena oprema že preisku-šena in bo že obratovala v novih proizvodnih prostorih. Zavedamo se, da bo nekaj časa v proizvodnji nenormalna si- Odgovaija: ing. FRANC CERAR, vodja razvojne službe eS! Kako poteka selitev proizvodnih oddelkov v nove prostore? S planom predvidena selitev se je zavlekla za tri tedne, od 5. na 26. julij. Vzrok tej zakasnitvi so bile pripombe, ki smo jih skupno z nadzorno službo ugotovili pri pregledu objekta in nato zahtevali od izvajalca, da jih odpravi. Sama selitev prve linije za nočne plenice se je pričela okrog 26. julija. Ob preselitvi smo skupno z odgovornimi iz proizvodnega sektorja postavili zahtevo, da se pri razstavitvi opravi na tej opremi določena vzdrževalna dela (popravilo zaščit, fiksiranje določenih strojnih elementov itd.). Vsak stroj naj bi ob preselitvi generalno očistili in prebarvali oz. spremenili na Selitev opreme sanitetne konfekcije belo barvo. Potek čiščenja in barvanja je bil časovno daljši, kot smo predvidevali in to navkljub številni ekipi pleskarjev. Vzporedno s preselitvijo prve linije v oddelek higienskih izdelkov smo pričeli s selitvijo opreme sanitetne konfekcije. V spodnjo etažo se prva seli linija za proizvodnjo Tosama plenic tuacija, saj se del proizvodnje že odvija v novih prostorih, del proizvodnje pa je še vedno v starih prostorih in bo tam določen čas še ostal. Vzrok takemu poslovanju so zahteve, da je ob preselitvi čim manjši izpad proizvodnje. Kljub temu pa se v danih trenutkih že srečujemo s situacijo, da komerciala za potrebe domačih kupcev in izpolnitev že sklenjenih izvoznih poslov nima zaloge niti polizdelkov niti končnih izdelkov.« ^ Vpliv klima naprave na zaposlene v novi proizvodni hali Za prezračevanje prostora je vgrajena klimatska naprava, ki bo v poletnih dneh hkrati služila tudi za hlajenje delovnih prostorov. Tako bodo tudi v najbolj vročih poletnih dneh ustvarjeni primerni delovni pogoji za vse zaposlene v teh prostorih. Za doseganje takih učinkov pa mora klimatska naprava obratovati, zato bodo morda kdaj umestne pripombe, da zaposleni čutijo določen prepih, ki pa bo manjši kot v starih prostorih z navkrižnim odpiranjem oken. Zunanja dela končana. Selitev v teku... C Problem čajne kuhinje v oddelku sanitetne konfekcije V proizvodnem prostoru sanitetne konfekcije je v okviru delovnih prostorov tudi prostor čajne kuhinje, ki bo v doglednem času primerno opremljen za vse uporabnike. To bo edini prostor tudi v okviru pomožnih prostorov, kjer bodo dovoljene kratke kadilne pavze ob pitju kavice. Prostor bo opremljen tako, da bodo zaposleni lahko v lastni režiji na vgrajeni opremi kuhali kavo in shranjevali posodo. Zaradi velikosti, oz. majhnosti prostora bo potrebna disciplina in solidarnost med kadilci, nekadilci in pivci kave, če bodo hoteli v tem prostoru složno uživati kratek počitek. * V prvem polletju 1989 REZULTATI ZADOVOLJIVI Glavna značilnost prvega polletja je visoka inflacija, ki še vedno narašča in onemogoča realno ocenjevanje poslovne uspešnosti. Seveda se Tosama ni mogla ubraniti tudi drugih »nadlog«, ki nas dnevno bremenijo, vendar smo jih do sedaj nekako uspešno reševali. Rezultati poslovanja v prvem polletju 1989 so zadovoljivi, posebno, če jih primerjamo z rezultati drugih tekstilnih delovnih organizacij. Poleg aktivnega in razmeroma uspešnega reševanja tekočih problemov, je k rezultatom pripomoglo tudi to, da so naši izdelki številni, razmeroma poceni in nujno potrebni v vsakodnevnem življenju, pa naj bo to na področju zdravstva ali v osebnem življenju. proizvodnja Gledano v celoti je proizvodni sektor dosegel rezultate predvidene z gospodarskim načrtom, oziroma celo nekaj presegel. Že dolgo je prisotna usmeritev, da naj bi se v delovni organizaciji proizvajalo tiste izdelke, ki jih je možno prodati. Temu cilju se izdelovalci operativnih mesečnih planov skušajo čimbolj približati. Zato so doseganja planov med oddelki različna, saj nekateri izdelki ne gredo v prodajo tako, kot smo načrtovali, nekaterih pa ne moremo izdelati v zahtevanih količinah. Usvojiti moramo navedeni princip, to pa pomeni premeščanje delavcev na proizvodnjo izdelkov, ki so tržno zanimivejši in uspešnejši. Vsekakor je proizvodni sektor v drugi polovici leta pred dvema zahtevnima dodatnima nalogama, to je, selitev v nov proizvodni objekt in osvajanje predpisov dobre proizvajalne prakse. Z izvedenimi reorganizacijami in oblikovanjem službe priprave dela bo realizacija teh nalog nekoliko lažja, vendar bo kljub temu potrebna učinkovita pomoč drugih sektorjev - prevsem tehnično-razvojnega, splo-šno-kadrovskega in sektorja za organiza- cijo in nagrajevanje. Tudi sicer stalna zadolžitev o maksimalno racionalnem in ekonomičnem poslovanju bo morala biti stalno aktualna, posebno še, če se bodo uresničile napovedi o tržnem gospodarstvu^ katerem bo živel tisti, ki bo kvalitetnejši, komercialno solidnejši in cenejši. Poleg tega, da je bil plan proizvodnje presežen za 1 %, je uspeh tudi to, da se je fizični obseg proizvodnje povečal za 6 % ob 2 % povečanju števila zaposlenih pa se je tudi produktivnost povečala za 4 %. nabava Oskrbljenost s surovinami in repro-materiali je bila v glavnem zadovoljiva. Občasno se sicer pojavljajo določeni problemi, ki so posledica neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti dobaviteljev, ali pa neažurnega spremljanja zalog in pravočasnega naročanja. Problem, ki je na nabavnem področju stalen in pereč, so cene. Vsi dobavitelji, brez izjeme, rešujejo vse probleme s ce- Plan proizvodnje presežen... nami. To je tudi za nas glavna osnova za tekoče - mesečno dvigovanje cen, vse skupaj pa drvi v močno pospešeno inflacijo. Zelo pogost, oziroma stalen, je problem kvalitete,. Z zahtevanim višjim nivojem kvalitete naših izdelkov se dviguje zahtevani nivo kvalitete surovin. Pri domačih dobaviteljih je to težko doseči, kar povzroča naraščanje števila reklamacij,na katere pa domači proizvajalci neradi in zelo počasi reagirajo. V drugi polovici leta bomo morali v dodatne, zahtevne dogovore o plačilnih pogojih med nami in našimi dobavitelji. Zakonske spremembe so drastične in finančno nelikvidne delovne organizacije bodo prišle v hude, tudi katastrofalne težave. Izboriti si moramo čim ugodnejše plačilne pogoje na nabavnem področju, da bomo potem lahko uskladili plačilne pogoje na prodajnem področju, ki so praviloma za nas zelo neugodni. prodaja Statistični podatki kažejo, da plana prodaje nismo dosegli. Ta trditev je nekoliko problematična, saj smo ugotovili, da ob določenih situacijah evidence ne bazirajo na istih osnovah in v istem trenutku. Kljub predhodno navedenemu smo ugotavljali vzroke za težave pri prodaji naših izdelkov in ugotovili naslednje: - pomanjkanje denarja pri naših kupcih, to je veledrogerijah in veletrgovinah in v zdravstvu kot celoti - spremembe zakona o finančnem poslovanju, s katerim je močno zmanjšan nivo sredstev bank za avaliranje menic - padanje kupne moči prebivalstva, kar je predvsem očitno v republikah, ki imajo najtežjo gospodarsko situacijo. Komercialni predstavniki na teh področjih dosegajo le 40 - 50 odstotkov planiranega obsega prodaje - vedno večja konkurenca, saj vsi povečujejo obseg proizvodnje, pojavil seje nov proizvajalec Printeks iz Prizrena, pojavljajo pa se tudi že uvoženi izdelki (n.pr. plenice) - nekoliko si tudi sami slabšamo situacijo zato, ker nismo vedno sortirani s kompletnim programom (vata) pa se kupci odločajo za dobavitelja, ki jim v določenem trenutku postreže s kompletnim asortimanom Na prodajnem področju se močno zaostrujejo kupoprodajni odnosi. Novi zakoni so z 31. 9. ukinili Zakon o zavarovanju plačil, kar pomeni ukinitev ju-gomenice. Ta menica je imela dosedaj svojstvo denarja, saj smo z njenim indo-siranjem (prenosom) pokrivali naše obveznosti do dobaviteljev. Če bomo hoteli obdržati sedanji nivo likvidnosti, bomo morali občutno skrajšati plačilne ro- ke, kar pa bo trgovina težko sprejela. Če nam to ne bo uspelo in bomo morali za zagotavljanje nujnih obratnih sredstev najemati drage kredite, bomo ves dohodek porabili za plačilo dragih obresti, kar pomeni, da se bomo znašli v grupi tistih tekstilnih tovarn, ki se že sedaj borijo za svoj obstoj. Torej nas tudi tu, tako kot na nabavnem področju čaka vroča jesen pri usklajevanju kupoprodajnih pogojev z našimi kupci. izvoz - uvoz V obravnavanem obdobju smo izvozili za 1.534.007 $, od tega na konvertibilno tržišče za 1.475.207 $ ali 96 % celotnega izvoza. Plan izvoza smo dosegli 42,8 % (polletni odstotek je 50). Izvoz je bil za 5,6 % višji kot v enakem obdobju preteklega leta. Delež izvoza v celotni bruto realizaciji je 5,9 %. Uvozili smo za 2.649.335 $ kar je 40,9 % doseganja plana (za polletje je plan 50 odstotkov). Doseženi uvoz je za 66,2 % višji kot v prvem polletju 1988 leta. Iz konvertibilnega področja smo uvozili za 1.507.464 $ ali 57 % celotnega uvoza. Pokrivanje uvoza z izvozom na konverti- bilnem področju je 97,9 % kar je nekoliko ugodnejše, kot smo načrtovali z letnim gospodarskim načrtom (91,8 %). Kljub navedenemu z zunanjetrgovinsko menjavo ne moremo biti zadovoljni, saj je delež izvoza v bruto realizaciji skromen in se iz leta v leto zmanjšuje. Je pa tudi to odraz izredne inflacije, saj cene v izvozu tudi po devizni vrednosti ne morejo dohitevati rasti cen na doma- čem trgu. Pričakujemo, da bodo izvozni rezultati v drugem polletju ugodnejši. - razvojno investicijske aktivnosti V letu 1988 začeta investicijska dejavnost se je nadaljevala tudi v letu 1989. Glavne naloge, ki so že realizirane, ali V realizaciji je rekonstrukcija kotlovnice pa so v fazi realizacije oziroma priprav so: - v mesecu juliju je bil dokončan novi proizvodni objekt, ki bo temeljna osnova za nekajletni nadaljnji razvoj tehnološkega procesa, omogočil pa bo tudi uvajanje predpisov dobre proizvajalne prakse. - Neposredno povezane s predhodno navedenim so naloge v zvezi s preselitvijo opreme v ta objekt in sanacijo delovnih prostorov, ki bodo s preselitvami delno ali pa v celoti izpraznjeni; - osvojili smo novo hlačno plenico in sicer smo z rekonstrukcijo stroja pričeli proizvajati plenice za enkratno uporabo s superabsorbeijem: - nabavili in montirali smo novo centrifugo v belilnici, v mikalnici nov stroj za proizvodnjo jasmin blazinic: - v realizaciji je rekonstrukcija kotlovnice: - naročen je nov kotel za beljenje tkanin skupaj z navijalno in odvijalno napravo in nov stroj za komprese: - v izdelavi je dokumentacija za rekonstrukcijo belilnice in montažo opreme za plinsko sterilizacijo: - realizirane so ali pa so v fazi realizacije številne manjše investicije, predvsem tiste, ki so nujne, da bo v predvidenih rokih stekla redna proizvodnja v novih proizvodnih prostorih. - finančni rezultati poslovanja Uvodoma navedena ocena, da smo v. obravnavanem obdobju razmeroma uspešno poslovali, temelji na naslednjih finančnih podatkih: - celotni prihodek znaša 248 mlrd din in je za 733 % višji kot v enakem obdobju 1988. leta in 48 % višji kot je bilo planirano. Ob tem podatku, pa tudi pri vseh dru- upoštevati izredno inflacijo, ki močno megli realnost podatkov, pa tudi sprememba predpisov, ki tudi povzročajo določene nerealnosti pri prikazanih podatkih (npr. prehod iz plačane na fakturirano realizacijo): - stroški poslovanja so za 703 % višji kot lani in 46 % višji od planiranih: - bruto dobiček (nov pojem na osnovi nove zakonodaje) je za 1069 % višji kot lani in 56 % višji od planiranega: - akumulacija je za 944 % višja kot lani in za 150 % višja od načrtovane: - za osebni dohodek smo v prvem polletju 1989 porabili 27 mlrd din, kar je 5.64 krat več kot lani v enakem obdobju. Povprečni osebni dohodek je znašal 2.662.977 din, kar je za 507 % več kot v letu 1988. Osebni dohodki so se realno povečali za cca 33 % - predvsem, če ocenjujemo OD za mesec 1989 (povprečje 4.659.170 din) napram juniju 1988. Doseženi rezultati nam morajo biti izziv in spodbuda za dobro delo tudi v drugi polovici leta. Ne smejo nas uspavati, kajti težave s katerimi se srečuje jugoslovansko gospodarstvo in ukrepi za stabilizacijo, ki jih pripravlja zvezna vlada, ne bodo obšli TOSAME. Nanje moramo zelo resno računati in ko bodo znani, takoj pričeti z iskanjem najboljših rešitev za njihovo realizacijo. E. Peternel, ing. V drugem polletju pričakujemo ugodnejše izvozne rezultate INTERNI RAZPIS V zvezi z internim razpisom za ime novega oddelka, objavljenim v junijski številki glasila Tosama, je komisija izbrala in nagradila predlog pod šifro »VIV«. Avtorja pozivamo, da se izkaže s kopijo predloga pri predsedniku komisije, tov. Janezu Leskovcu. * Ko slečemo delovno haljo ZDRA VILNE Kateri so najslastnejši vonji? Vsakdo bi si lahko naredil seznam. Moj bi vseboval šipek v zraku, ki ima nedoločen vonj, da ga ne moreš slediti do vira: smreke v vročem dnevu; metina omaka; sveže nacepljen les, cimet; zrela jabolka; pravkar odprt zavitek čaja; pravkar zmleta kava; hlev tekmovalnih konjev, mlečna farma; cirkus. In ničesar nisem rekel o cvetlicah. E. V: LUCAS ROŽE - ANČKINE V času, ko se bohotijo rože na oknih in balkonih, bi lahko izbrali številne To-samine negovalke, ki posvetijo svoj prosti čas cvetju. In ko je izbira velika, je včasih odločitev neprava, pa se je našla ljubiteljica rožic drugačne vrste. Zdravilne rožice so Ančkine prijateljice. Vsako leto, ko znova zrastejo, vzcvetijo, ne prezre njeno oko njihovega raznovrstnega cvetenja in barv. Po občudo- PRIJATELJICE Ančkin tast, zvest bralec naše »Tosame« jazni sosedje, žene iz samostana so ji dale marsikateri nasvet od kmetijstva do najfinejših ročnih del. V skrbnost za zdravje jo je vpeljala sestra Evharista, neutrudna in vedno nasmejana žena. Kajti po njeni zaslugi je začela nabirati zdravilne rože. Ančka ji je hvaležna za vse nasvete. Za vsakodnevno kuhanje uporablja eno mešanico. To je čaj, ki se ga pije neomejeno dolgo, ugodno deluje na ves organizem in čisti strupine, ki se nabirajo v telesu. In iz katerih rož sestoji ta čaj? Med prvim naberemo koprivo. Potem je na vrsti vrtna in poprova meta, nato citronska melisa,.pa bezgovo in lipovo cvetje, šentjanževke, materina dušica, rman, kamilice, primožke, njivska preslica in dobra misel. Za to zadnjo pravi prešerno Ančka: »Kdo ve, mogoče se po njej v človeku porajajo same dobre misli.« Čaj je treba zavreti, pustiti stati 5 minut, precediti in po želji osladiti. Ne vem, ali je njen tast tako vitalen že po naravi, ali od njenih čajev, vem pa, da je prav prijetno videti 90-letnega možaka, kako rad prebere Tosamo od začetka do konca že vrsto let in da je navdušen ob vsaki novosti v podjetju, kjer dela njegova snaha. In da izkoristim svoj zeliščni pogovor še povprašam Ančko: »Ali je kakšen čajček proti inflaciji in draginji?« Ančka pa de: »Zdrav človek pogumno zre v prihodnost. S svojim zdravim razumom marsikatero težavo premaga in postavi na pravo mesto. Z naravo so živeli naši predniki, ki so naravo ljubili in spoštovali. Zakaj bi jih ne posnemali? Skrbimo za svoje zdravje, pa čeprav bo to le vsakodevna skodelica dobrega, dišečega rožnega čaja iz rastlin, ki smo jih sami nabrali v naravi.« Vida Vodlan Ančka pri nabiranju vanju se loti nabiranja. Zdravilne rožice nabira v času cvetenja, takrat je v njih največ aktivnih snovi. Uporablja samo nadzemne dele rastlin. Z drugimi pripravki se ne ukvarja, ima pa jih v programu za čas, ko ne bo hodila v službo. Nabiranje zdravilnih rož ima svoja pravila. Najbolj važno je, da so nabrane v lepem vremenu, v čistem okolju in tudi ne v rosi. Rože nareže na 2 cm dolge koščke, vse lepo razporedi v plitve zabojčke obložene s papirjem. Zabojčke odnese na suh in zračen prostor, da se rože suše. Ko so suhe, jih spravi v tanke platnene vrečke in rožni čaj je pripravljen za uporabo. Ljubiteljstvo za zdravilne rože je pridobila v kraju, kamor se je poročila. Pri- in pripravi na sušenje zdravilnih rož. Prilagajanje internih predpisov organizacijski spremembi Tosame S sprejemom pravilnika o varstvu pred požarom koncem junija je bilo praktično zaključeno urejanje internih predpisov v sklopu nove organizacijske sheme Tosame. Ko se je Tosama 8. decembra 1987 reorganizirala v enovito delovno organizacijo brez temeljnih organizacij je novi delavski svet sprejel sklep v zvezi z normativno ureditvijo v začetku dela enovite Tosame. Delavski svet je potrdil veljavnost starih samoupravnih splošnih aktov, do sprejema novih, razen statuta in sporazuma o združevanju dela delavcev, ki sta bila sprejeta že ob referendumskem glasovanju za novo organizacijsko obliko. V okviru postopnega zamenjavanja Tosama, kot jo določa statut (iz 3. in 4. člena) Firma delovne organizacije: TOSAMA, Tovarna sanitetnega materiala p,o. Skrajšana firma delovne organizacije: TOSAMA, p.o. Sedež delovne organizacije: Vir, Šaranovičeva 35 5. člen Delovna organizacija uporablja v pravnem prometu firmo tako, kot je v popolni obliki vpisana v sodni register, hkrati pa lahko uporablja tudi njeno skrajšano obliko. Delovna organizacija v pravnem prometu ob Firmi vedno navede tudi svoj sedež. (iz 6. člena) Glavna dejavnost: - proizvodnja neomejenih tekstilnih izdelkov in sicer: netkanih tekstilij, vate, tekstilnega sanitetnega materiala ter izdelkov za higieno. oziroma prilagajanja predpisov novi organizaciji Tosame je bilo sprejeto skupno 28 različnih internih predpisov. V predložena besedila predlogov novih samoupravnih splošnih aktov niso bile vnešene samo spremembe povezane z organizacijo Tosame, pač pa tudi spremembe, do katerih je prišlo v tem času v zakonskih predpisih. Vsi novi akti so se sprejemali po predpisanem postopku, to je s predajo predloga v 15-dnevno razpravo in sprejemanjem dokončnega besedila akta na delavskem svetu. Od vseh obravnavanih predpisov je bil v času javne razprave največje pozornosti deležen predlog besedila pravilnika spodbujanja ustvarjalnosti (področje inovacij), saj je bilo potrebno javno razpravo zaradi dopolnitvenih predlogov podaljšati za mesec dni. Med preostalimi akti, ki pogojno veljajo še iz tozdovskega obdobja so najpo-mebnejši predpisi s področja delitve osebnih dohodkov, ki pa naj bi bili zamenjani z akti, katerih besedila so v pripravi za javno razpravo. Seznam samoupravnih splošnih aktov ’89 I. Interni predpisi sprejeti z referendumom - Statut delovne organizacije TOSAMA p.o. - (8. 12. 1987) - Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev TOSAMA p.o. (8. 12. 1987) II. Interni predpisi sprejeti na delavskem svetu - Pravilnik o delovnih razmerjih - (13. 5. 1988) - Pravilnik o varstvu pri delu - (13. 5. 1988) - Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev DO Tosama (13. 5. 1988) - Pravilnik o vzpodbujanju in usmerjanju ustvaijalnosti pri delu - (19. 4. 1989) - Pravilnik o obveščanju v delovni organizaciji TOSAMA - 30. 6. 1988) - Pravilnik o izobraževanju - (14. 6. 1988) - Pravilnik o dodeljevanju stanovanj v uporabo delavcem ter dodeljevanje stanovanjskih kreditov - (27. 2. 1989) - Pravilnik o ugodnosti delavcev delovne organizacije - (28. 3. 1989) - Pravilnik o varstvu voda - (12. 12. 1988) - Pravilnik o varstvu zraka - (12. 12. 1988) - Pravilnik o izobraževanju - (14. 6. 1988) - Pravilnik o arhiviranju - (19. 4. 1989) - Pravilnik o sprejemanju in gibanju tujcev v delovni organizaciji - (12. 12. 1988) - Pravilnik o tajnih podatkih in o obveznih ukrepih za njihovo zavarovanje -(12. 12. 1988) - Pravilnik o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti - (12. 12. 1988) - Pravilnik o normah in normiranju -(12. 12. 1988) - Pravilnik o oblikovanju cen - (12. 12. 1988) - Pravilnik o uporabi vozil in izvajanju notranje kontrole varnosti cestnega prometa - (14. 6. 1988) - Pravilnik o združevanju prostih sredstev delavcev - 28. 7.1988, spremembe 6. 10. 1988) - Pravilnik o knjigovodstvu - (12. 12. 1988) - Pravilnik o amortizaciji, revalorizaciji in prometu z osnovnimi in obratnimi sredstvi ter sredstvi skupne porabe -(12. 12. 1988) - Pravilnik o inventuri (popisu) sredstev in njihovih virov - (12. 12. 1988) - Pravilnik o organiziranosti delovne organizacije in oblikovanju razvida del in nalog - (6. 10. 1988, dop. 19. 1. 1989) - Pravilnik dela odbora delavskega nadzorstva - (16. 5. 1975) - Pravilnik o varstvu pred požarom -(20. 6. 1989) - Poslovnik o volitvah in delu samoupravljanja - (12. 12. 1988) - Poslovnik o reklamacijskih postopkih - (12. 12. 1988) - Poslovnik o izračunavanju OD 1989/90 -(22. 5. 1989) III. Interni predpisi s pogojno veljavnostjo* - Samoupravni sporazum o ugotavljanju celotnega prihoda in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanja dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za OD ter sredstev za skupno porabo - (1985) - Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD (TOZD; DSSS) -(1985) - Pravilnik o financiranju - (1978) TOSAMA - (1981) pred 8. 12. 1987 naslednji sklep: - Pravilnik o revalorizaciji zalog obrat- - Navodilo o uporabi kontrolnih ur - Samoupravni splošni akti, ki jim z re- nih sredstev - (1985) (1982) ferendumom dne 8. 12. 1987 neposred- - Poslovnik o poslovanju obrata družbe- *Op. no ni prenehala veljavnost, se smiselno ne prehrane - (1982) Delavski svet je 7. 1. 1988 sprejel v uporabljajo do sprejetja novih aktov za - Navodilo o izobraževanju OD v DO zvezi z veljavnostjo aktov, ki so veljali posamezna področja. PODROČJA V NEKATERIH SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTIH STATUT DO TOSAMA p.o. - pravni položaj DO - notranja organizacija - samoupravno odločanje - delavski svet DO - izvršilni organi delavskega sveta DO - samoupravna delavska kontrola - disciplinska komisija - odgovornost za opravljanje samou-pravljalskih funkcij - poslovodni organ DO - kolegij direktoija DO - obveznosti samoupravnih in drugih organov do sindikata - organizacije - delegacije delavcev DO in skupščina družbenopolitičnih skupnosti in SIS - samoupravno planiranje v DO - uporaba sredstev DO in razpolaganje z njimi - obveščanje delavcev - splošna ljudska obramba in družbena samozaščita - poslovna tajnost - samoupravni splošni akti Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev Tosama p.o. - odločanje o družbenih sredstvih - dejavnost DO - osnove za urejanje družbeno-ekonom-skih odnosov - inovacijska dejavnost - socialna in materialna varnost delavcev - delovna razmerja - varstvo pri delu - posebno varstvo mladine, starejših delavcev, žensk in invalidov - pravice in obveznosti delavcev - odgovornost delavcev - obveščanje Pravilnik o delovnih razmeijih v DO Tosama - sklenitev delovnega razmerja - pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju - varstvo pri delu izvirajoče iz delovnih razmerij - odgovornost za delovne obveznosti - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - začasno ali občasno delo Pravilnik o varstvu pri delu - varstveni ukrepi in normativi - pravice in obveznosti delavcev - pravice in odgovornosti odgovornih oseb - posebne pravice in obveznosti delavcev ter uveljavljanje pravice do VD - delovno področje in pooblastila (služba varstva pri delu) . - evidenca in poročilo iz VD - seznam sredstev in opreme za osebna sredstva - seznam delovnih priprav in naprav, ki se periodično pregledujejo - seznam delovnih prostorov, ki se periodično pregledujejo - seznam delovnih mest kjer delavci prejemajo zaradi specifičnosti pogojev delovnega okolja osvežilno pijačo - seznam del kjer je možnost poškodovanj večja - seznam del, kjer je povečana nevarnost za zdravstvene okvare PRAVILNIK O VARSTVU PRED POŽAROM Splošni preventivni ukrepi za varstvo pred požarom - gradbeni objekti in delovni prostori - delovne priprave in naprave - instalacije - nevarne snovi - protipožarne naprave Pravice in obveznosti DO ter delavcev v zvezi s požarnim varstvom - pravice in obveznosti delavcev v zvezi s požarnim varstvom - splošni in preventivni ukrepi za varstvo pred požarom - nevarnejša dela v zvezi s požarnim varstvom - programiranje požarnega varstva - poučevanje in vzgoja - obveznosti do organov nadzora PRAVICE IN OBVEZNOSTI ODGOVORNIH OSEB OBRAMBNO NAPADALNI NAČRT Organizacija službe za varstvo pred požari, SLO in DS - delovno področje - pooblastila - oprema delavcev strokovne službe - evidenca poročil PRAVILNIK O VZPODBUJANJU IN USMERJANJU USTVARJALNOSTI PRI DELU - določbe o predlogih izboljšav delovnega procesa - organi in službe za vzpodbujanje in usmerjanje ustvarjalnosti pri delu - postopki obravnavanja predlogov za izboljšanje delovnih procesov - inovacijski dohodek in obračun posebnih nadomestil - druge vzpodbude ustvarjalnosti pri delu - lestvica določbe posebnega nadomestila POSLOVNIK O IZRAČUNAVANJU OD 1988/89 - ugotavljanje dovoljene mase za izplačilo na podlagi družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka - živo delo (vrednost ocenitvenih kategorij, ovrednotenje zahtevnosti del in nalog, osnove za izračun deleža OD glede na delovno učinkovitost delavcev) - izračun deleža po drugih osnovah in merilih (usklajevanje OD, dnevnice in druga povračila, delovni jubileji, regres, odpravnine) - vrednost obračunskih kategorij - ovrednotenje del in nalog - osnove za izračun deleža OD glede na delovno učinkovitost - delež OD glede na delovno dobo IVANKA ŠIVAVEC Tokrat se je poslovila od nas in odšla v pokoj Ivanka ŠIVAVEC. Začela je pri proizvodnji higienskih vložkov in tu tudi dočakala pokojnino. Polnih let sicer še nima: če je ne bi mučil visoki pritisk in sladkorna, pravi, bi delala še preostali čas. »Na delo nisem nikoli zamudila, če pa se mi je zgodilo, da bi zaradi slabega počutja prišla pozneje na delo, sem rajši koristila dopust!« Ivanka zadovoljno pripoveduje o počutju v kolektivu. Mi pa lahko povemo, da je bila delovna in natančna, da je bil njen moto le dobro delo in prijateljska pomoč in beseda sodelavcu. Jesen svojega življenja bosta z možem, ki je prav tako že v pokoju, preživljala kot sedaj; delo v hiši, na vrtu, le da bosta imela dodatno skrb in veselje ob čuvanju vnukinje Žive. Ivanka pravi, da čisto zasluži tako ime, saj je tako živahna in prisrčna, da jo bo z velikim veseljem pazila, ko bo njena snaha v službi. Ne pozabi povedati, daje hčera poročena na kmetiji v Slovenski Bistrici in ji z možem prav tako, kolikor pač zmoreta, priskočita na pomoč. Ivanka ima toliko načrtov, ki so prežeti z ljubeznijo do otrok in željo, da bi bila oba z možem zdrava in da bi jima služil njun avto, ki zaradi let že kliče po novem. Vsem tem željam se iskreno pridružujemo in ji obenem izrekamo prisrčno zahvalo za vloženo delo in vabimo, da ne pozabi na kolektiv, v katerem pravi, da je preživela 25 zadovoljnih let! OLGA KERČ Z Olgo sva dolgoletni znanki, nekaj časa sva bili celo sodelavki. Zato ni bilo potrebno postavljati vprašanj, pogovor je stekel o minulih časih, ki se jih radi spominjamo le v prijetni luči, pa o vsakdanjih skrbeh in prijetnostih, družini, domu in vsem, kar nam tke nit življenja. Pa vendar ne morem mimo tega, da ne bi napisala tega, da je bila Olga tudi ena izmed tistih, ki je vso delovno dobo izpolnila v TOSAMI. Pričela je v konfekciji, tam ostala sedem let in nadaljevala delo v računovodstvu pri obračunavanju bolniške in porodniške, pa kasneje kot kadrovski referent, kjer je sklenila svoj konec dela. Vsi, ki smo imeli karkoli opraviti z njo, vemo, da je bila dobra sodelavka, tovariška, predvsem pa prijateljica v pravem smislu. Znala je prisluhniti človeku, njegovim težavam, razsodno in dobronamerno svetovati. Torej, bi rekli, pravšnji človek za delo z ljudmi. Zato tudi upajmo, da so se njene sodelavke »nalezle« njenega odnosa do sočloveka - saj nam prav v današnjih časih - prav vsem manjka tiste človečnosti, ki ohranja med nami spoštljivost in dobre medsebojne odnose. Ko sva se pogovarjali o višini pokojnine, ni jadikovala: koliko upokojencev se preživlja s pokojnino, ni zlodej, da se ne bi tudi jaz! je dejala mirno. A v meni je ponovno zavrelo, ker se neštetokrat vprašujem, kaj storiti, da bo pokojnina - tista najnižja - tolikšna, da bo človeku zagotavljala dostojno življenje??? No, pa vseeno v tolažbo - pravimo si le - da bi bilo le zdravje! Tako je menila tudi Olga. Počasi zaključiva najin pogovor. In čeprav pravi, da je bila pripravljena na odhod v pokoj, njene oči govorijo, da slovo le ni bilo tako enostavno. Na koncu, OLGA, ti velja zahvala vseh, ki smo s teboj sodelovali, z željo, da bi obdobje, kije pred teboj, preživljala čim bolj zadovoljno! Vladka ŽALOSTNI OGLASI - Dobro ohranjen tank zamenjam za mlajšo demokracijo. Ponudbo pod »Moja dežela T 74« - 50 kg sladkorja v trdem stanju zamenjam za 5 kg v kristalih. Ponudbe pod »Blagovne rezerve« - Odstopim vrstni red za moko in olje iz rezerv. Ponudbe pod »Žalostna izkušnja« - Poskrbim za (ne)registracijo nogometnih tekem. Ponudbe pod »Zmajček« - Univerzalna opravičila in distanciranje sestavljam. Ponudbe pod »Diferenciacija«. PRISPEVKI ZA DESTABILIZACIJO DRŽAVE, OGROŽANJA DRUŽBENE UREDITVE IN ZA VZNEMIRJANJE DELOVNIH UUDI IN OBČANOV - Diferenca pomeni razlika. Torej diferenciacija pomeni razlikovanje. Pa bi bili radi enotni! - 7. julija (Dan vstaje v SR Srbiji) je Mladina izšla z naslovom v Cirilici. 22. julija (Dan vstaje v SR Sloveniji) je tudi Politika izšla v Cirilici. - Nisem še slišal za Italijana, da bi ga diferencirali... zato je poskrbel Dedijer. Mi pa smo peli »Avanti popolo, bandiera rossa... - »Šok« menda v albanščini pomeni tovariš. Torej so zato Albance »šokirali«. - Pavliha je list za PAMETNE SLOVENCE. Postal je družbi nevaren. .. verjetno zato, ker je za PAMETNE. - Moj Intiligenčni Test Izkazuje Največ Gobezdavosti. Čvekač 10 vi. TURIZEM SMO LJUDJE (senca na sončni strani Alp) (Počitniška enodejanka brez epiloga) Kraj dogajanja: GOZD Martuljek -vrt Pensiona ŠPIK (skoraj prazen) Čas dogajanja: 18. julij 1989, popoldne Osebe: - NATAKAR - STAREJŠI GOST - očitno Slovenec - 5-članska družina - dokazano Slovenci - skupina tujih turistov - očitno Nemcev - Poslovodkinja Pensiona - ZEMLJAK - mlajši natakar ZASTOR SE DVIGNE Prvi prizor Skupina tujih turistov se glasno pomenkuje in smeje; starejši gost sedi za mizo, ne registra okolice in bere Ljubljanski Dnevnik 5-članska družina si izbere mizo v senci in si ogleduje jedilni list oziroma cenik. NATAKAR: (prihiti iz ozadja) GLAVA DRUŽINE: Dober dan! NATAKAR: Dobar dan! Šta čete popit? GLAVA DRUŽINE: (očitno presenečen ostane odprtih ust) GLAVICA DRUŽINE: Dve pivi in tri sladolede s smetano prosim! NATAKAR: (odhiti) GLAVA DRUŽINE: Malora, kaj v tej firmi nimajo natakarjev, ki bi znali Slovensko. GLAVICA DRUŽINE: Ne sekiraj se, pospravimo naročeno, potem pa nas tako in tako ne bodo več videli. GLAVA DRUŽINE: Malora, kakšna suverenost, kakšno čvekanje o Temeljni, pa o Majniški deklaraciji, ko v Sloveniji nisi postrežen v jeziku države in ljudi... GLAVICA DRUŽINE: Ja, ja je že tako. Toda na koncu boš moral biti še tiho. Drugi prizor Sosednja miza s tujci. Ena od gostij zna srbohrvatsko, z njo natakar ureja račun. GOSTJA: Pa ti si mi zemljak! NATAKAR: Šta zemljakinja!? Fino! Radiš gore? Ja sam tu privremeno! GOSTJA: Kako se snalaziš sa jezicima. NATAKAR: Dobro, govorim talijanski i nemački, engleski tako, tako... GOSTJA: Ej, pa ti si u Sloveniji, znaš li slovenački. NATAKAR: Neznam, nema problema! GOSTJA: Kako, nema problema? NATAKAR: Ja govorim srbski, a Slo-venac razume kad mu dva put kažeš. Stvarno - nema j>roblema! GLAVA DRUŽINE: Halo natakar, naročili smo pivo! NATAKAR: (pomaha mlajšemu natakarju) Daj zemljače, donesi pivo na onaj sto. ZEMLJAK: (prinese čez čas eno steklenico piva) GLAVA DRUŽINE: Poglej ga, klepeta in klepeta, nas pa ne šmirgla. (Zavpije) Halo natakar, naročili smo dve pivi. NATAKAR: Ajde zemljače, donesi još jedno pivo, poručili su dve. ZEMLJAK: (čez čas prinese še drugo pivo) Pogovor pri sosednji mizi se nadaljuje o vremenu, o oddaljenosti Beograda ipd. Starejši gost medtem dobi naročeno, postreže ga »zemljak«. GOSTJA: Ajde zemljače, da se slikamo za uspomenu! NATAKAR: vrlo rado! Tretji prizor GLAVA DRUŽINE: Hej natakar, prinesi vendar sladoled (vmes godrnja nad »hitrostjo« postrežbe). NATAKAR: Evo odmah! Malo nas ima, pa radimo na terasi i unutra. Ne ide brzo. GLAVA DRUŽINE: !! Dobro, dobro, prinesite že sladoled. GLAVICA DRUŽINE: Čim prinese sladoled takoj plačaj, da ga tudi za plačilo ne bo treba toliko časa čakat. NATAKAR: Izvolite! Prijatno! GLAVICA DRUŽINE: Plačamo! NATAKAR: (računa) Devetdeset hilja-da! GLAVA DRUŽINE: Koliko prosim? NATAKAR: 90 hiljada. GLAVA DRUŽINE: Ne razumem, koliko stane? NATAKAR: (nejevoljno) 90 hiljada. GLAVA DRUŽINE: (tudi nejevoljno) Torej 90 tisoč dinarjev. NATAKAR: Da, (vzame denar in odide) GLAVA DRUŽINE: Malora, zahteval bom pritožno knjigo, saj je sramota, da podjetje najema ljudi za strežbo, ki ne zna ali noče govoriti slovensko. Tu bi se morali naši politiki boriti za »suverenost« in to suverenost jezika. Namesto tega pa pitajo s Temeljno listino, pa Majniško dekleracijo, vmes pa se kregajo, kdo ima prav in čigava borba za suverenost je prava. Saj je konec koncev kelnar javni delavec, ima stik z ljudmi in bi moral znati slovensko. STAREJŠI GOST: (očitno posluša pogovor). V pritožno knjigo se tudi jaz podpišem. To kar je tukaj, je že višek. Tistih pet besed bi se že lahko naučil. GLAVA DRUŽINE: Natakar prosim! (prihiti natakar) Kdo je lastnik tega lokala? NATAKAR: Šta - ne razumem? GLAVA DRUŽINE: (zlogoma) Kdo je lastnik lokala? NATAKAR. Šta, ko je... GLAVA DRUŽINE:... lastnik lokala. NATAKAR: E, pa društveno! GLAVA DRUŽINE: Dobro, družbeno, pa vendar čigavo? NATAKAR: Društveno - od Petrola. GLAVA DRUŽINE: Potem pa mi prinesite pritožno knjigo! NATAKAR: Šta da donesem? GLAVA DRUŽINE: Pritožno knjigo! NATAKAR: Kakvu knjigo. GLAVA DRUŽINE: Pritožbi!!! NATAKAR: E, pa nema je, ona se na-lazi gore u kampu. Jedan od gostiju ju je ponio sa sobom. GLAVA DRUŽINE: (vidno začuden) Kaj pa počne v kampu, saj bi morali imeti vsak svojo!? NATAKAR: Nema je tu. (in odide) Četrti prizor Medtem starejši gost in glava družine, vsak po dvakrat zahtevata pritožno knjigo, natakar te pozive ignorira. STAREJŠI GOST: Plačam, prosim! NATAKAR: (piše račun) STAREJŠI GOST: Z gosti s sosednje mize smo zahtevali pritožno knjigo. Kje jo imate? NATAKAR: Zašto pritužbe, niste mo-žda bili na vreme posluženi, jel’ imate primedbu na hranu? STAREJŠI GOST: Ni stvar v tem, niti se tebe to ne tiče. Tiče se podjetja. Ti ne znaš slovensko in tako ne moreš opravljati svojega dela. mmiM '■■■ '.;A X.;.:; NATAKAR: Šta neznam! Govorim tali-janski in nemački! Ja sam Jugoslovan i mogu tu da radim. STAREJŠI GOST: Seveda lahko delaš, samo slovensko se nauči. Pri tvojih letih bi se naučil teh nekaj besed, kijih potrebuješ za strežbo - v enem večeru! NATAKAR: Vi i oni (pokaže na družino) ste se ugospodili. Nečete me razumeti, šta ja govorim. Ja sam Jugosloven kao i vi, i vi morate razumeti. STAREJŠI GOST: Ampak ti si v Sloveniji. Tu je uradni jezik slovenski. Da bi sploh smel opravljati delo, bi se moral naučiti slovenščine. Če že tebi to ni jasno, bi to moralo zahtevati podjetje, ki te je zaposlilo. NATAKAR: (razburjenje mu raste) Znam ja takvu gospodu. Znam na šta vi mislite. Vrlo dobro znam. STAREJŠI GOST: Ti nič ne veš, kaj jaz mislim, jaz samo zahtevam, da me po-strežeš v mojem jeziku, ki je tu uradni jezik. NATAKAR: (Zelo razburjeno) Znam šta vi mislite. Vrlo dobro znam. Znam ja takve. Zvaču UDBU, pa tek onda da vidimo. Ja sam Jugosloven. STAREJŠI GOST: Fant moj, ne igraj se z grožnjami, nisi na Kosovem polju. Ne boš mi grozil z UDBO. NATAKAR: Ni ja nišam sa Kosovog polja! STAREJŠI GOST: Me sploh ne briga od kod si! S tabo nimam nič. Če nimaš pritožne knjige pokliči šefa. NATAKAR. Šefa nema! STAREJŠI GOST: Pa namestnika! NATAKAR: To sam ja (arogantno), recite meni, na šta se žalite. STAREJŠI GOST: Ti ne moreš nadomeščati šefa, saj še slovensko ne znaš, kako se sploh lahko pogovarjaš. Pokliči šefa! GLAVA DRUŽINE: (medklic) Pokliči šefa! NATAKAR: Šefa nema, meni recite, na što se žalite. STAREJŠI GOST: Radi, stvori, hočem šefa! NATAKAR: (jezno oddide). Peti prizor Na vratih se prikaže ženska srednjih let, ki ji natakar nekaj temperamentno dopoveduje. Negotovo se ozira po praznih mizah in redkih gostih. Z obeh miz se vidi mahanje, češ mi smo tisti, ki zahtevamo šefa. POSLOVODJA: Dober dan, menda je nekakšen problem. Imate pripombe zaradi strežbe, je mogoče problem pri hrani? STAREJŠI GOST: Da dalj časa čakaš ni niti tako problem, tega smo vajeni, tudi na hrano ni pripomb. Povejte mi, kako to, da zaposlujete ljudi - natakarje, ki sploh ne znajo slovensko?! POSLOVODJA: Sem popolnoma nemočna, to je stvar kadrovske službe v Petrolu, pa tudi kadre zelo težko dobimo. Tudi s štipendiranjem ne pridobimo dovolj ljudi. Domači ljudje se v gostinstvu nočejo zaposliti, gredo rajši v industrijo. Tako imajo proste sobote in nedelje. Pa še zaslužek je boljši. STAREJŠI GOST: To me sploh ne zanima, želim biti postrežen kot se spodobi v mojem jeziku. Če že poskrbite za Italijana in Nemca, dajte še za Slovenca. POSLOVODJA: Razumite natakarja, dela tu sezonsko... Še te težko dobimo.. STAREJŠI GOST: Saj natakarja že razumem, natakarja, samo vas in vaše podjetje ne razumem, da sploh dovoli delati, ker ne izpolnjuje osnovne pogoje. POSLOVODJA: Čisto nič ne morem pomagati, vse je v rokah centrale. STAREJŠI GOST: grozi z UDBO! Samo zato, ker zahtevam in hočem biti postrežen v slovenskem jeziku. Prijavite ga na disciplinsko. POSLOVODJA: Saj, saj. Tudi če jih damo na disciplinsko nič ne pomaga. Njihov zagovor je, da jim nagajamo, ker so ne-Slovenci. Tako največkrat še opomina ne dobijo. Tudi meni grozijo, ker opažam nepravilnosti, pa si ne morem kaj. Z živci sem že čisto pri tleh. Bojim se, vam povem, mož me prihaja zvečer iskat. Tudi na milici sem bila, pa pravijo, da je to stvar podjetja, ne milice. GLAVA DRUŽINE: Pridite še malo sem! (medtem se naglo približuje nevihta in starejši gost hitro odide) Ali in.ate pritožno knjigo? POSLOVODJA. Seveda jo imamo. Želite kaj vpisat, takega kar ne moremo takoj rešiti? GLAVA DRUŽINE: Seveda. Gost pri sosednji mizi je že odšel in želim vpisati ta dogodek. Saj smo res vsega vajeni, toda grožnja z UDBO presega vse meje. POSLOVODJA: Pojdite prosim z menoj, v recepciji jo imamo! GLAVA DRUŽINIE: Zapisal bom tudi zaradi vas, natakar morebiti niti ni kriv vsega - razen arogantnega nastopa in groženj. Zapisal bom zaradi podjetja, da vendar nekaj stori, da do teh neprijetnih situacij ne bo prihajalo. Te ne prinašajo nič dobrega, ne podjetju, ne natakarjem in ne gostom. No ja, nas že ne boste več videli tu. POSLOVODJA: Opravičujem se, res, toda tako pač stvari stoje. Rada bi drugače, predvsem zaradi gostov. Vpišite pa le, to je vaša pravica. Pri tem vas ne smem ovirati. Nevihta se razbesni celo do toče. Gostje zbežijo z vrta, nekaj tudi v zgradbo. ZASTOR PADE P. S. NAMESTO EPILOGA Dogodek je zapisan zvesto po resnici, nič ni dodanega, nič bistvenega odvzetega. Dokaz, da se je to res zgodilo, je v pritožni knjigi Pensiona Špik v Gozdu Martuljku. Milan Drčar NA BRIONE Odločil sem se, da napišem nekaj vrstic o sindikalnem izletu. Ne bom pisal o poti, kosilu ali večerji, saj namen izleta ni bi bil tega značaja. Rad bi vam opisal Brione take, kot smo jih doživeli na tem prečudovitem izletu. Brioni so se prvič odprli za ogled turistov 1984. leta. Tega leta so se turisti prvič srečali z zgodovino in različno civilizacijo, z bogastvom rastlinskega in živalskega sveta tega otočja. Brionske otoke sestavlja 14 otokov severozahodno od Pule. Na njih prevladuje blaga sredozemska klima, ki ima 2387 sončnih ur letno. Zato otočje pozna dva letna ciklusa, poletje in jesen. Te ugodnosti so omogočile, da na otočju uspeva 680 vrst različnega rastlinja, katerega obletava 250 vrst ptic. Naseljevanje novih živalskih vrst na Brione seže nazaj v 19. stoletje. Vidimo lahko fazane, pave, muflone, jelene. Veliko živali je Tito dobil v dar, in ker so bile to redke in ne preveč krotke, so za njih zgradili živalski vrt (risi, panterji, medvedi, tigri, žirafe, levi, zebre, sloni itd.). Razvoj Brionov je zelo zanimivo poglavje v zgodovini naše domovine. Preživelo je Ilire, Rimljane, južne Gote, Bizantince, pridejo potem pod oblast Benečanov, Avstro-ogrske, postanejo zatem Napoleonova provinca. Med prvo svetovno vojno padejo pod italijansko okupacijo, druga svetovna vojna jih močno prizadene. V dokaj revnem stanju jih je potem prevzel tovariš TITO. Osebno se je angažiral pri obnovi in samo njemu se je zahvaliti, da Brioni ponovno pridobijo vse bogastvo flore in favne, da so se ohranili vsi spomeniki in komfortni objekti. Na velikem Brionu so tri vile: Bela vila, Vila Jadranka in Vila Brionka. V teh vilah je Tito gostil svoje goste. Na otoku Vanga pa je imel Tito svojo rezidenco, v kateri je prebival šest mesecev v letu. Na Brionih je imel Tito okoli 1400 političnih in mednarodnih srečanj. Bil je gostitelj devetdeset šefov držav in več kot sto predsednikov vlad. Na Brionih lahko danes vidite dve jahti, Galeb in Podgorko. Z Galebom se je Tito odpravljal na misije miru po svetu, Podgorka pa mu je služila za plovbo po Jadranskem morju. Poleg državnikov pa je Tita obiskalo še nešteto drugih pomembnih ljudi iz političnega sveta, mnogo znanih ljudi, slikarjev, književnikov, ljudi iz sveta filma in glasbe. Vanga, Titov otok ima obliko školjke. Tu je sam pričel z gradnjo s krampom in sekiro, saj je bil otok zarasel z makijo in je bil skoraj neprehoden. Vango bi lahko imenovali tudi pravi dom Tita. Tu je njegov vinograd in nasadi mandarin, ki jih je pošiljal v otroške ustanove po celi Jugoslaviji. Užival je pri gojenju cvetja. Lahko bi napisal še dosti stvari, ki smo jih zvedeli o otoku «n titovem živ- ljenju na njem. Pa naj zaključim s tem, da bi vam obisk tega otočja toplo priporočil. Tako kot sem se utrudil pri pisanju tega sestavka, smo tudi mi nekoliko utrujeni zapustili cilj našega izleta. Seveda pa to ne pomeni, da po poti domov ni bilo veselega vzdušja in polno dobre volje. Oton Križman Postal sem mornar AFRIKI NAPROTI Najstarejši del mesta predstavlja AKROPOLA s PARTENONOM EREHTEIONOM, NIKINIM TEMPLJEM, in PROPILEJAMI. Tudi sam sem si ogledal nekatere od teh starodavnih spomenikov. Resda delujejo impresivno, vendar v meni niso vzbudili kakega večjega zanimanja, bolj sem se zanimal za »živo prirodo.« Ogledoval sem si kolone turistov, ki so si prišli pogledat ta svetovno znana čudesa. Prihajali so ljudje iz vseh koncev sveta ter potrpežljivo poslušali vodiča, ki je poskrbel da se niso preveč dolgočasili. Kilometri filmskega traku so beležili vtise s poti po Grčiji. Žal mi ni uspelo obiskati tamkajšnjih znamenitosti, kajti stiska s časom in seveda tudi denarjem mi je to preprečila. Naš postanek v PIREJU je trajal le dva dni. V tem času smo vkrcali blago, ki je bilo namenjeno kupcem v GANI. Proti večeru smo dvignili sidro, ter odpluli proti ITALIJI in sicer v luko LIVORNO. Vozili smo se po JONSKEM morju, ki predstavlja del SREDOZEMSKEGA morja med GRČIJO in južno ITALIJO. Tam se nahajajo tudi otoki kot so KRF, PAXOS, LEUKAS, ITHAKE, ki so vsi po vrsti zelo rodovitni. Na njih gojijo vinsko trto, olive... Iz JONSKEGA MORJA smo zapluli v TIRENSKO MORJE, ki pa nas je pričakalo precej negostoljubno,saj je bilo razburkano, kot da hoče dokazati, da z morjem ni šale. Tokrat sem prvič doživel malo močnejše motnje, ki povzročajo slabost in bruhanje. Bil sem v stalni pripravljenosti v kolikor bi se pokazala potreba po praznenju želodca. K sreči je moj želodec uspešno prestal prvi »krst« in tudi kasneje me ni nikdar razočaral oz. izneveril. Vsi pa niso bili te sreče. Nekateri bi se po barvi obraza lahko primerjali s povodnim možem. Njim kosilo ni prav dosti zaleglo, saj ga niso uspeli prebaviti, kajti prej so se ga skozi usta zopet znebili, končalo je v morju ali v stranišču. No, preživeli smo kljub temu vsi. Drugi dan vožnje, se je na obzorju pokazal obris kopnega. Prispeli smo v LIVORNO, ki leži na zahodni obali ITALIJE. To je pristanišče z okoli 180.000 prebivalcev. Pozabil sem omeniti, da sta bila na ladji tudi dva črnca, slepa potnika. Bili smo primorani vrniti jih nazaj v ABI-DJAN, mesto na SLONOKOŠČENI OBALI, kjer sta se na skrivaj vkrcala, brez vednosti posadke. Želela sta se izkrcati v MARSEILLU, jra so ju zasačili in vrnili na ladjo. SPLOSNA PLOVBA, kot lastnik ladje pa je bila dolžna da ju vrne, od koder sta prišla, kajti krivdo za njuno prisotnost je nosila posadka, ki ni pravočasno opazila njune prisotnosti. Sicer pa je odkrivanje takih potnikov skoraj nemogoče, saj so skladišča na ladji polna skrivališč, kjer je prostor najmanj za enega človeka. Fanta sta bila mojih let. Njuna želja po boljšem življenju, se jima žal ni uresničila. Še celo na slabšem sta bila kot prej, saj soju ob prihodu pričakali miličniki, nakar je sledila zaporna kazen, kar sem razbral iz pogovora med kapitanom in miličniki. Sam sem se kmalu spoprijateljil z njima. Prinašal sem jima cigarete in kakšen priboljšek iz kuhinje. K sreči smo imeli dovolj časa, da smo razvozlali vse tiste angleške besede, s katerimi smo se sporazumevali. V začetku je bilo kar naporno, vendar je vožnja do ABIDJANA trajala deset dni, v tem času sem se pa kar nekaj naučil. Znanje sem črpal iz dveh slovarjev in ene stare angleške vadnice, mislim da dokaj uspešno. Pa se vrnimo nazaj k LIVORNU. Tukaj smo se namenili ostati največ tri dni, toda zaradi stavke pristaniških delavcev, se je vsa stvar zavlekla na teden dni. V tem času sem si s pomočjo sodelavca ogledal mesto. Bila sva tudi v kinu, kjer me je presenetil način predvajanja filmov, saj se je film vrtel kar naprej, tako, da sem jaz prišel v dvorano pravzaprav sredi predstave. Počakal sem da se je prizor, s katerim sem film pričel gledati, ponovil in s tem je bilo za mene predstave konec. Imel sem si čas ogledati tudi publiko v dvorani. Zasedba je bila kar pestra, nekaj jih je celo spalo v dvorani. Zvečer sva obiskala nekaj nočnih lokalov, kjer se zbirajo prijateljice noči, ni pa manjkalo tudi ljubiteljev istega spola. Nočno življenje je tako ali tako nekaj posebnega, sploh v pristaniščih. Pri stroju pa se je nadaljevalo. Dogovorili smo se, da bomo v roku treh mesecev, kolikor je trajalo potovanje, očistili in prepleskali celotni prostor, kjer se nahaja motor. V to so bili všteti vsi cevovodi, črpalke, pomožni stroji, rezervoarji za mazut in nafto, ohišje glavnega motorja in sploh vse kar je spadalo v strojni del ladje. Vsak dan smo meter za metrom obdelovali delovno področje. Napredovali smo le počasi, saj smo poleg tega dela imeli še drugo delo, pa tudi nemirno morje nam jo je večkrat zagodlo. Delali smo tudi visoko pod stropom, kar pa je bilo pravo akrobatsko nastopanje, saj smo delali na deski, ki je bila obešena na dveh vrveh 7 + 8 m visoko od tal. Sreča nam je bila res naklonjena, saj smo s svojimi akrobatskimi nastopi večkrat izzivali nesrečo. Po kosilu sedmega dne bivanja v LIVORNU, smo se odpravili AFRIKI nasproti. Z veliko nestrpnostjo sem pričakoval srečanje s tako imenovano »črno celino«. Potovanje do naše prve afriške luke ABIDJAN, naj bi predvidoma trajalo nekje okoli 10 -12 dni. Čas potovanja na odprtem morju sem si krajšal z branjem knjig, poslušanjem radia, igranjem šaha ter drugimi družabnimi igrami. Četrti dan poti proti AFRIKI, smo zapeljali skozi morsko ožino imenovano Gibraltarska ožina ali Gibratalska vrata. Ožina povezuje med seboj ATLANTSKI OCEAN in SREDOZEMSKO MORJE. Široka je 14.2 - 44 km. GIBRALTAR (v prevodu pomeni »TARI-KOVA SKALA«. TARIK je bil vojskovodja, ki je 71Lleta od tod pričel osvajati ŠPANIJO) je britansko vojno oporišče ob južni obali ŠPANIJE na majhnem polotoku. Leta 1704. je GIBRALTAR prišel v britansko posest in se uspešno branil pred napadom ŠPANCEV in FRANCOZOV. ŠPANIJA si ga želi že od leta 1954 dobiti v svojo posest. GIBRALTAR je znan tudi po tem, da je to edino mesto v EVROPI, kjer živijo opice. To bi bilo v parih besedah vse o GIBRALTARJU. Plovba je potekala brez večjih presenečenj. Črnca so izpustili, saj tako in tako nista imela kam pobegniti, kajti vse naokoli je bilo samo morje. Pomagala sta mi pri delu in moram reči, da sta bila kar spretna. Brez večjih težav sta dojemala stvari, za katere sem mislil, da jima bodo povzročale težave. Resda se nismo dolgo poznali, vendar mi ju je bilo zelo žal, ko sem se poslovil od njiju v ABI-DJ ANU. Kdo ve kako sta jo odnesla doma? (se nadaljuje) »Zdaj pa že nehaj z jamranjem! Slabše, kot je, sploh ne more biti!« ' x5i5:;S5iŠ:?ij: X:j:x:;:;:j:j:jX::j:x:j xj:xxxxx:x:xxx :jx;:;x;xjx^ š£x£x£š£i£i£š \J s\'"° MIRU PAVLIČU Kaj reči prijatelju v slovo? Kakšne besede uporabiti ob njegovem končnem slovesu? Ob takih prilikah se nam trese glas, veter pa neusmiljeno odnaša naše besede. Odnaša v neskončnost. Tako kot življenje, eno samo je in ko se konča, ostaja le še spomin. Dragi Miro, življenje se lije izteklo, ne pomaga ne solza, ne tožba in ne beseda. Le spomin bo ostal. Besede tako rad zagrne čas, solze se posušijo, tudi v tožbi obnemoremo. Spominu nate, pa čas ne bo kos. Davnega februaija 1954 si prišel v Tosamo za vratarja - nočnega čuvaja. Odšel si, ko se ti je zdravje tako skalilo, da nisi mogel več opravljati svojega dela. Leta 1972 smo te pospremili v invalidski pokoj želeči ti, da se ti bo zdravje vsaj ohranilo, kajti na izboljšanje skoraj ni bilo upati. Kljub trmi in trdni volji prelisičiti bolezen, te je le-ta premagala v 64. letu. In kot pravi pesnik: »Dolgost življenja našega je kratka«, smo vseeno pričakovali, da boš med nami dalj časa. Dragi Miro, ne bomo naštevali tegob, s katerimi si se otepal. Še enkrat bi ti radi povedali, da si bil in še ostajaš med nami. Kajti v 18. letih službovanja si pustil med nami sled, ki ni izbrisljiva. Tudi TOSAMA - tovarniški časopis - bo še vedno kronika tudi tvojega dela. Bil si prvi in potem precej časa tisti, kije skozi oko fotoaparata delal ta časopis pestrejši. To ni bil samo hobi za kratek čas. Tudi po tej strani si hotel prispevati kolektivu, pokazati tudi na ta način pripadnost Tosami. Vedi, dragi Miro, da ti Tosama ostaja hvaležna za tvoj prispevek. Najlepša hvaležnost je spomin, ki ne bo in ne sme zbledeti. Pravijo, da človek živi toliko časa, dokler živi spomin nanj! Morda bo zato zadnje slovo lažje. Še enkrat, Miro, hvala ti in počivaj v miru! Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Irena Šarc, Jože Podpeskar. dipl. ing., Jana Vidergar, Danica Avbelj • OOZSS, Milan Drčar ■ OOZK, Darko Svetlin • OOZSMS, Nada Korošec ■ blagajnik, Zdenka Kokalj • glavni urednik. Glasilo TOSAMA irdaiajo delavci delovne 't organizacije TOSAMA, Vir, saranovičeva 35. Izhaja enkrat mesečno v 1600 izvodih............ Tisk: TCP »Djuro Salaj«, TOZD Papirkonfekcija Krško. Skoraj 100 rešenih križank iz prejšnje številke. Izžrebali pa smo: 1. nagrada: Albina Zajc, upokojenka 2. nagrada: Marija Verbič, PS-PMS 3. nagrada: Tomaž Kocjančič, KS -skladišče Čestitamo! Najlepše se zahvaljujem za socialno pomoč, delovni organizaciji pa želim veliko uspehov. Minka Prašnikar Ob smrti mojega očeta Franca Černivca, se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavcem obrata družbene prehrane za denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vesna Hojkar Mojim sodelavcem iz mikalnice se prisrčno zahvaljujem za poklonjeno spominsko darilo, kot tudi tov. direktorju za zahvalne besede in knjižno darilo. Kolektivu želim še naprej veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Marija ŠTRUKEU Lep osečaj čovek zna da nije zaborav-Ijen iako je otišao u penziju. Hvala lepo na novčanoj pomoči. I dalje ostajem, kao uvek i svugde, da se osečam i ponašam kao komercialni predstavnik Tosame iz Domžala. Boško Jovičič Ob nenadni smrti mojega brata Janeza Beleta, se vsem sodelavcem iz oddelka belilnice iskreno zahvaljujem za venec in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Marjan Pele z družino Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice iskreno zahvaljujem za darilo, ki mi bo v trajen spomin. Zahvaljujem se tudi delovni organizaciji za podarjeno knjigo. Ani Dimič Vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka mikalnice se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za poklonjeno darilo. Hkrati se zahvaljujem vodstvu podjetja za knjižno darilo. Vsem sodelavcem in sodelavkam DO »TOSAMA« želim še naprej mnogo delovnih uspehov in zadovoljstva. Ivanka Šivavec ip Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu juniju 1989 viaknovinski oddelek Divjak Bojan, Planinc Janko, Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu juniju, vsebuje podatke po oddelkih, sektorjih ter za celotno delovno organizacijo. Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas ter osebne dohodke pripravnikov. Povprečni, najnižji in najvišji OD se povzema po metodologiji obrazca RAD-1. Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku mikalnice, na delih in nalogah ocenjenih s pretežno 4 kategorijo in z dosegom delovnih rezultatov 8 % ter s faktorjem delovne dobe 2 %. Kosmač Albina Vodstvo PS Kosec Helena KOMERCIALNI SEKTOR Aleš Marija, Gaberšek Rok, Jeretina Simon, Kokalj Zdenka, Kebert Cveta, Pižmoht Janez, Pichler - Vehovec Zinka, Štiftar Anuška POROČILO 0 GIBANJU OD V DO TOSAMA ZA MESEC JUNIJ Štev. poročila 6/89 RAZREDI V P 0 I Z V D N I S E K T 0 R 000 din PR TO TŠT BE VO MI SK OK PMS SKS ERS KS TRS SON DO TOSAMA <— 3^oo 1 2 58 1 42 3400-3600 5 lo 2 1 26 2o lo 9 81 36oo-38oo 3 7 6 34 24 14 7 3 1 38oo-4ooo 3 15 4 5o 17 15 14 2 15 113 4ooo-42oo 1 6 8 15 lo 14 7 3 2 17 42oo-44oo 2 10 lo 2 5 3 5 8 2 lo 1 44oo-46oo 5 1 9 2 2 4 1 2 6 1 1 46oo-48oo 4 1 3 3 1 1 1 2 1 2 A 3 51 48oo-5ooo 1 1 1 3 4 1 1 2 ? 29 5ooo-52oo 1 2 4 1 1 2 1 5 52oo-54oo 1 1 2 4 4 1 1 1 3 5 54oo-56oo 1 1 4 2 4 3 4 56oo-58oo 1 5 3 2 1 2 1 25 59oo-6ooo 1 2 1 5 2 1 1 2 1 1 25 6ooo-62oo 1 1 1 3 19 62oo-64oo 1 1 • 1 1 1 1 2 6 1 15 64oo-66oo 1 2 1 5 1 2 4 14 6600-6800 1 1 1 1 2 2 2 3 68oo-7ooo 2 1 1 2 4 ? 7ooo-72oo 1 1 2 2 1 2 1 lo 72oo-74oo 1 1 ? 1 1 1 1 8 74oo —» 1 1 1 2 1 2 1 3 5 5 12 15 5 1 53 57 56 32 21 169 34 AA B5 9 34 28 lo5 85 8 t? 846 POVPREČNI OD 4.659.17° NAJNI2JI OD 2.994.030^ NAJVISJI QD 12.683.28o SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR Bizilj Franc, Lubinič Marjana, Štrukelj Marjan, Urbančič Ema, Zalokar Janez, Štrukelj Marija TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR Prelesnik Janez, Resnik Franc, Rode Janez, Rožič Milena, Sever Janez, Skubi Ferdinand, Koman Marija, Brinšek Roberta, Habjan Stanislav, Kos Miroslav EKONOMSKO -RAČUNOVODSKI SEKTOR Mlakar Marjan SEKTOR ORGANIZACIJE IN NAGRAJEVANJE Ocvirk Tinca, Oražem Malči, Slapar Silva • PRIŠLI V DO • ROJSTNI DAN V MESECU AVGUSTU PRAZNUJEJO: PROIZVODNI SEKTOR Proizvodnja medicinskih sredstev Baloh Zorislava, Gregorič Zdenka, Ravnikar Marija Pripravljalnica Gregorin Marija, Klarič Ana, Mohar Helena, Peterka Marija Tkalnica ovojev Burja Ani, Gajič Ana, Pišek Nada, Svetlin Darko Tkalnica širokih tkanin Jaklič Gizela, Korošec Frančiška, Mestek Silva, Mulec Iztok, Novak Marjan, Pirnat Marija, Potočnik Avgust, Rožič Antonija, Udovč Marija, Urbanija Marta Belilnica Sevšek Jernej, Udovč Avgust, Vesel Andrej Otroška konfekcija Arh Ivan, Bela Ljudmila, Cerar Vida, Koderman Marija, Mežnar Zlata, Pe-stotnik Viljem, Stanojevič Liljana, Zabret Vilma, Žavbi Marija, Škrabi Suzana Sanitetna konfekcija Birk Stanislava, Balažič Marija, Hribar Stanka, Knez Ani, Kočar Peter, Mandelj Marija, Marinček Marija, Pestotnik Ljudmila, Piliček Olga Mikalnica Borošak Mojca, Burja Marija, Erbežnik Milan, Košak Kristina, Kramar Majda, Kvas Ivana, Lekan Suzana, Mladenovič Rozi, Pervinšek Janez, Pirnat Ivanka, Strmšek Jernejv Urbanija Janja Jerman Boris, Pirnat Marjeta, Florjančič Liljana, Lavrič Marjana, Anžlin Vilma, Milanovič Katarina • ODŠLI IZ DO: Škaija Maijeta - sporaz. Keršič Jože - upok. Šivavec Ivanka - upok. RODILI SO SE: Videmšek Andreju - hči Kovačevič Mirandi - sin Jeretina Romani - hči Cerar Zdenki - hči • POROČILI SO SE: Račič Maijeta por. Logaj Gaberšek Andreja por. Žnidar Pervinšek Janez in Černelč Mojca por. Pervinšek 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Pod vsako sliko vpišite priimek našega nekdanjega sodelavca. Posamezne črke s pripadajočimi številkami vnesete v spodnjo rubriko, kjer boste dobili vodoravno izrek, ki ga odajte v nabiralnik za nagradno žrebanje.