NOVI RENAULT MEGANE CONQUEST hibriden po naravi Poraba pri mešanem ciklu: 4,9–6,1 l/100 km. Emisije CO2: 111–138 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0003–0,0222 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00–0,00016 g/km. Število delcev (x1011): 0,00–1,04. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. 102,5 www.renault.si Renault priporoca www.renault.si Vaš trgovec v KRANJU AH REAL, d.o.o. PE REMONT Kranj Ljubljanska c. 22, tel.: 04 20 15 223 Poletna akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom 14 dni brezplacnega casopisa Gorenjski glas je izredno priljubljen casopis, ki izhaja vsak torek in petek. Narocniki komaj cakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domacem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoce najti nikjer drugje! Akcija 14 dni brezplacnega casopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oci prepricali, da je Gorenjski glas odlicen casopis, in postali njegovi narocniki. Poleg brezplacne dostave narocnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Ce želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odlocite za dvotedensko brezplacno prejemanje casopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali poklicite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam casopisa ne bomo vec pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za narocnike. Pridružite se naši veliki družini narocnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstojeci narocniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot narocnik. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni casopis v Sloveniji. AVTOHIŠA REAL, D.O.O., VODOVODNA CESTA 93, LJUBLJANA VSEBINA| 3 IZ VSEBINE STRAN 5 Deset obcinskih nagrajencev STRAN 11 Izglasovali dvaintrideset projektov STRAN 13 Prizidek za reševanje prostorske stiske STRANI 20IN 21 Oaza sredi pušcave STRAN 22 Demenci prijazna tocka v Medvodah STRAN 24 Iz anticne Grcije v Medvode STRAN 27 Odprli ornitološko opazovalnico STRAN 29 Veselje upokojencev ob ponovnem snidenju STRAN 31 Luka Doncic gre vTokio STRAN 37 Tridesetkrat peš po skrajnih mejah obcine KOLOFON SO­TOC­JE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa zaobcinoMedvode. Prilogo pripravlja: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, Kranj Odgovorna urednica: Maria Volcjak Urednica priloge: Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si) Oglasno trženje: Robert Aleksic, telefon: 040/508891 E-pošta: robert.aleksic@g-glas.si Delovni cas: ponedeljek, torek, cetrtek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto Priprava za tisk: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj Oblikovanje: Matjaž Švab Tisk: Nonparel, d. o. o. SOTOCJE številka 7 je priloga 54. številke Gorenjskega glasa, 9. julia 2021. Vnakladi 6100 izvodovjodobio vsa gospodinjstva vobcini Medvode brezplacno. Naslednja številka Sotocja izide v petek, 10. septembra 2021. Obcina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode NEJCSMOLE, ŽUPAN OBCINE MEDVODE Zadovoljni s prvo polovico leta, sledijoše nove investicije Iz pogovora z županom: Po obcinskem prazniku – Kaj sledi v drugi polovici leta? – Investicije na podrocju družbenih dejavnosti – Zacetek kopalne sezone in urejanje obmocja v Goricanah Župan Medvod Nejc Smole z letošnjimi obcinskimi nagrajenci MAJA BERTONCELJ FOTO: PETER KOŠENINA Za nami je obcinski praznik s pode­litvijo obcinskih priznanj. Nagrajen­cev je kar deset. Tretjina teh je prejela priznanje mladi up Medvod. Posledicno bi lahko rekel, da je pogled v prihodnost svetel. Gre za novo obliko priznanja. Odlocitev ko­misije pozdravljam. Na drugi strani pa tokrat nismo dobili novega castnega obcana, kar razumem kot skrbno izbi­ro, pregled in tehtanje same komisije, kar se mi prav tako zdi zelo dobrodošlo. Zakljucena je prva polovica leta 2021. Kako ste zadovoljni, kakšna je ocena dela? Lahko smo zelo zadovoljni. Glede na uspešnost pridobivanja drugih virov financiranja za projekte je to verjetno eno boljših let v zgodovini obcine. Drugo polletje bo še bolj posveceno izvajanju investicij, že sedaj pa imamo odprtih vsaj sedem gradbišc, investicij, vredno­sti od nekaj deset tisoc evrov do mili­jona evrov in vec. Kljub temu da cene narašcajo, da je vse težje dobiti ugodne ponudbe in izvesti investicije, nam kaže kar dobro. Pogled naprej je pozitiven. Kaj se še obeta? Novi projekti. Za kar nekaj teh bodo ob-javljeni razpisi. V veliki vecini je govora o nizkih gradnjah, kar pomeni kanali­zacije, vodovodi, rekonstrukcije cest. To bo predstavljalo kar dobre tri cetrtine letošnjega investicijskega kolaca. V preteklem mesecu se je konca-lo ali zacelo kar nekaj projektov na podrocju družbenih dejavnosti. Med drugim je bilo uradno odprtje prizidka k OŠ Preska, kar pa je le zacasna reši­tev. Kako kaže dolgotrajnejši? Ucilnici, ki sta v prizidku, nudita ustre-zen standard. Prijetna dodana vrednost je tudi urejen atrij, ki služi vsem osnov­nošolcem te šole. Za premostitev trenu­tne stiske je bila ta investicija nujna. Kakšna bo dokoncna rešitev, še ni zna-no. Za obcino je zagotovo pomemben dejavnik tudi cena. Možne rešitve bo treba pregledati zelo racionalno, se od-lociti za najboljšo in jo izpeljati. Nacin, ki ga v zadnjem casu kar pogosto upora­bljamo, je, da clanom obcinskega sveta transparentno že v fazi idejnih zasnov predstavimo možnosti in skozi raz­pravo skušamo najti najboljšo rešitev. Tako smo zaceli s pomocjo na domu, situacijo zdravstvenega doma in sedaj s predinvesticijsko zasnovo Osnovne šole Preska. Svetnikom bodo možnosti pred­stavljene po pocitnicah. Zacela se bo gradnja prizidka pri Osnovni šoli Simona Jenka v Smle­dniku. To je prav tako zelo pomembna investici­ja, ki bo po zakljucku omogocala nemo­teno izvajanje pouka v dveh oddelkih v vsakem razredu. To pomeni, da bo – pro-storsko gledano – situacija na šoli rešena za vsaj naslednjih trideset let. Vesel sem, da nam je za projekt uspelo pridobiti dr­žavna sredstva, kar je bilo zelo težko, saj je bilo uspešnih samo trideset projektov. Poleg tega smo na javnem razpisu dobili še relativno ugodne cene. Prav tako bo stekla obnova Kultur­nega doma Medvode. Objavljen je razpis za izbiro izvajalca del. Upam na cim boljše ponudbe in na cim hitrejšo izvedbo projekta. Ne sme-mo pozabiti, da smo dobili skoraj tristo tisoc evrov državnih sredstev z Ministr­stva za kulturo. To pomeni, da moramo do konca oktobra oddati zadnji zahte­vek. Izvajanje del bo moralo biti hitro. Položen je bil temeljni kamen za gradnjo gasilskega doma v Zgornjih Pirnicah. Cez poletje bo objavljen tudi javni razpis. Držim pesti, da dobimo ponudbo, ki bo z vi-dika višine ponudb sprejemljiva tako za ob­cino kot tudi za Prostovoljno gasilsko dru­štvo Zg. Pirnice. Gre tudi za simbolno zelo pomemben projekt, saj od ustanovitve obci­ne ni bilo nobene dozidave ali novogradnje gasilskega doma. Nova pridobitev je tudi ornitološka opa­zovalnica v Hrašah. Kako pa tam kaže podhodom za dvoživke? Opazovalnica je pridobitev, ki je sad evrop­skega projekta Zgodbe naših mokrišc. Ce bo pogled Hrašanov in celotne krajevne sku­pnosti Smlednik dovolj širok, bi to lahko bil dober zacetek razvijanja vsebin v Hrašah, ki so okoljske, trajnostne in hkrati tudi turi­sticne. Ena teh priložnosti je komasacija ze­mljišc. Obmocje Hraških mlak je v zasebni in v enem delu v državni lasti. Ce bi bil interes, bi v komasaciji lahko našli možnost menjave zemljišc. To bi bilo najbolje za samo urejanje obmocja. Ni pa pomembno samo lastništvo, pomemben je 'naboj' kraja. Kar se tice podho­dov za dvoživke, je Direkcija RS za infrastruk­turo optimisticno pristopila k temu projektu, ga ocenila kot enega pilotnih, ki bi ga v državi izvajali. Naredili smo vec posvetovanj s kra­jani, tudi javno predstavitev projekta, dana je bila možnost za pripombe. Izkazalo pa se je, da so na pomembnem delu trase lastniki proti. Nisem preprican, ce bo direkcija sedaj želela pristopiti k temu projektu. To pa bi po­menilo, da ne bo prišlo do urejenega preha­janja dvoživk cez cesto, prav tako pa se ne bo uredila meteorna kanalizacija v Hrašah, ki je zelo perec problem. Je že kaj novega glede nove lekarne v Medvodah? Na zadnji seji Odbora za družbene dejavno­sti so clani sprejeli sklep, s katerim pozivajo župana in obcinsko upravo, da do konca ok­tobra uredimo pogodbeno razmerje z Lekar-no Ljubljana. Prizadevali si bomo, da se bo to zgodilo, nimamo pa enakih stališc. Zacela se je kopalna sezona. V Gorica­nah je veliko kopalcev. Se obeta kakšno dodatno urejanje tega obmocja? Savske elektrarne Ljubljana so nas seznanile z zahtevo, da se obmocje uredi zaradi nove ri­bje steze in zaradi varnosti. Predlagajo, da se petnajst metrov pred jezom prepove vsakršna aktivnost na vodi. To pomeni, da bomo mo-rali v prihodnje razmisliti, na kakšen nacin bomo našli možnost za razvoj tega obmocja. Dostop do jezu bo tako sedaj fizicno onemo-gocen, za kar bodo poskrbele Savske elektrar­ne, na obcini pa bomo poskrbeli za uporabo obrežja še malce širše in s tem zagotovili na­domestne površine za prijetno preživljanje teh vrocih poletnih dni ob vodi. OBCINSKE NOVICE | 5 Deset obcinskih nagrajencev Praznovanje je bilo posveceno Jakobu Aljažu in Francu Saleškemu Finžgarju. MAJA BERTONCELJ Na predvecer obcinskega praznika Obcine Medvode tradicionalno pote­ka slavnostna seja obcinskega sveta v spomin na obcinskega zavetnika Jakoba Aljaža. Obogaten vecerni pro­gram so 5. julija zaceli na sotocju Sore in Save, kjer nastaja sticna tocka pre­teklosti in sedanjosti. Na steni Obrazi sotocja so odkrili spo­minsko plošco Jakobu Aljažu, v ne­posredni bližini pa v njegov spomin postavili Stolp upanja avtorjev Miha­ela Jenka in Matjaža Poredoša. Njuna idejna rešitev je bila izbrana na javnem natecaju. Govornica je bila Irena Lacen Benedicic, direktorica Slovenskega pla­ninskega muzeja v Mojstrani, ki pono­sno hrani, proucuje in razstavlja dedi-šcino Jakoba Aljaža. Program je obogatil nastop Godbe Medvode. Dogajanje se je nato preselilo na prireditveno plošcad ob Tržnici Medvode, kjer je potekala slavnostna seja obcinskega sveta s po­delitvijo priznanj letošnjim obcinskim nagrajencem. Podelili so nova prizna­nja, in sicer tri velike plakete Jakoba Aljaža, štiri plakete Jakoba Aljaža in tri priznanja mladi up Medvod. Nagrajen­ci so predstavljeni na naslednjih stra­neh Sotocja. Slavnostna seja je bila le­tos poleg prejemnikom novih priznanj Obcine Medvode posvecena Francu Sa­leškemu Finžgarju ob 150. obletnici nje­govega rojstva. Bil je pisatelj, prevajalec, dramatik in duhovnik, ki je svoj odtis pustil tudi v teh krajih. Kot duhovnik je služboval v Sori, njegova pot pa se je povezovala tudi z obcinskim zavetni­kom Jakobom Aljažem. Njegovo življe­nje, službovanje v Sori in povezanost z Jakobom Aljažem je predstavil zaslužni profesor dr. Janez Bogataj, pranecak Franca Saleškega Finžgarja. Igralci KUD F. S. Finžgar Senica so predstavili gle­dališki prizor iz Verige, ki je njegovo delo, nanj pa se je v povezavi s trenutno situacijo navezal tudi slavnostni govor­nik župan Medvod Nejc Smole. Postavil je ogledalo vsem nam. "Dokažimo, da zmoremo dobojevati tudi zadnje bitke v boju z virusom in zmagati," je pou­daril med drugim in dodal željo, da bi vsi koncno razumeli besede zavetnika Jakoba Aljaža: "Saj ne gre zame, za vse nas Slovence gre." Zahvalil se je nagra­jencem za vse, kar so naredili, da je ta prostor lepši: "Naredili ste veliko delo in ponosni smo na to." Kulturni program sta poleg že ome­njenih z glasbo obogatila Elvira Hasa­nagic in Blaž Avsenik. Slavnostni do-godek je potekal v organizaciji Obcine Medvode in Javnega zavoda Sotocje Medvode. Priznanje štabu Civilne zašcite Veliko plaketo Jakoba Aljaža je prejel Obcinski štab Civilne zašcite Obcine Medvode. MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA Obcinski štab Civilne zašcite Obcine Medvode je na novo zaživel v letu 2014 z zacetkom reorganizacije sistema za-šcite in reševanja v obcini Medvode in svojo koncno strukturo izoblikoval v letu 2015, ko je bil uradno formiran s sklepom župana Obcine Medvode. Clani štaba so v tem casu izvajali uspo­sabljanja, strateška nacrtovanja uskla­jenega posredovanja, skrbeli za kadro­vsko in materialno izpopolnjenost sil za zašcito, reševanje in pomoc Obcine Medvode in se srecevali tudi z nesre-cami, ko je bilo treba aktivirati del ali celoto štaba. Zagotovo najobsežnejša intervencija je bila epidemija nalezljive bolezni covid-19, ko je bil štab delno ali v celoti aktiviran v letu 2020 neverje­tnih 218 dni, v letu 2021 pa zgolj do 18. marca, to je 77 dni. V odzivu je skupaj torej deloval kar 295 dni. Pripadniki štaba so vsak dan epidemije izvajali vodenje obcinskega odziva na epide­mijo nalezljive bolezni, zagotavljali usklajenost med razlicnimi službami, povezovali javne zavode v enoten od­ziv Obcine Medvode, nudili logisticno, administrativno in tehnicno podporo silam civilne zašcite, zavodom ter dru­gim službam, organizirali oskrbo ob­canov, skrbeli za ustrezen odziv v jav­nosti z izjavami in kvalitetnim delom z novinarskimi ekipami. S prenovo na-crtov zašcite in reševanja ob razlicnih nesrecah in financnim posluhom za nujno modernizacijo sil zašcite in reše­vanja ter civilne zašcite je bil vzposta­vljen pravocasen, odziven in kvaliteten servis obcanom pri naravnih in drugih nesrecah. Vloga Civilne zašcite v obcini Medvode je bila prepoznana tudi na dr- Ob obletnici velika plaketa Velika plaketa Jakoba Aljaža Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zgornje Pirnice MAJA BERTONCELJ Zacetki gasilstva v Pirnicah segajo v leto 1901, ko je bil ustanovni obcni zbor PGD Šmartno pod Šmarno goro. Do prelomni­ce je prišlo deset let kasneje, ko so se clani iz Pirnic osamosvojili. Zgradili so manjši gasilski dom, ki je šestdeset let služil svo­jemu namenu. Po osvoboditvi leta 1945 je bilo treba obnoviti razredcene gasilske vr­ste, jih pomladiti in obnoviti opremo ter dom, ki ga je nacel zob casa, postajal pa je tudi premajhen. Leta 1957 so tako sprejeli sklep o zacetku gradnje novega doma. Zacelo se je obdobje modernizacije dru­štva, ki je tudi v kasnejših letih skrbelo za razvoj in napredek na vseh podrocjih. Prostori so znova postali premajhni. Ku-pili so parcelo in zaceli gradnjo novega doma. Zaradi vedno vecje prostorske stiske so se leta 2012 odlocili za nakup in obnovitev ter ureditev dveh starih ladijskih kontejnerjev, ki so ju postavi­li na novo zemljišce. S tem so pridobili prostor za opremo in orodje, obenem pa tudi vadbeni prostor in prostor za izved­bo družabnih srecanj. Leta 2020 je bila oddana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja, na parcelo pa napeljani voda in elektrika. V letu 2016 je društvo razpo­lagalo z najstarejšim voznim parkom v Obcini Medvode, zato je bil izveden na­kup gasilskega vozila GVC16/25. Leta 2019 je društvo zacelo aktivnosti zamenjave dotrajanega kombiniranega vozila in v marcu 2020 ga je zamenjalo novo povelj­niško vozilo. V istem letu je bila kupljena tudi nova prikolica za coln in obnovlje­na nadgradnja vozila Land Rover. V Pro-stovoljnem gasilskem društvu Zgornje Pirnice ves cas skrbijo tudi za strokovno usposobljenost clanov in clanic društva na tecajih, udeležujejo se gasilskih tek­movanj in drugih dogodkov. Po uspešno opravljenem tecaju Gasilske zveze Slove­nije je društvo ustanovilo prvo enoto za žavni ravni, saj so bili posameznikom in enotam na svetovni dan Civilne za-šcite 2021 podeljeni trije bronasti in en srebrni znak Civilne zašcite. Zaradi odlocilnega prispevka kljucnega sestava zašcite in reševanja k uskla­jenemu posredovanju vseh vrst sil ob nesrecah, zaradi dviga zaupanja ljudi v sile zašcite in reševanja v obcini Medvo­de in zaradi izjemno kvalitetnega dela Obcinski štab Civilne zašcite Obcine Medvode prejme obcinsko priznanje – veliko plaketo Jakoba Aljaža. reševanje na vodi v Gasilski zvezi Med-vode. Zaradi vedno vecjega interesa, da bi v društvu ustanovili enoto prvih po­sredovalcev oziroma gasilcev bolnicar­jev, so za celotno Gasilsko zvezo Medvo­de organizirali tecaj za bolnicarja. Društvo redno sodeluje tudi z razlicnimi organizacijami, ustanovami, kmetijami in podjetji v kraju. Aktivno je tudi njiho­vo sodelovanje z Gasilsko zvezo Medvode in drugimi društvi v zvezi. Vestno izva­ja naloge javne gasilske službe in vsako leto izvede vec intervencij. OBCINSKE NOVICE | 7 Priznanje smleškim gasilcem Prejeli so veliko plaketo Jakoba Aljaža. MAJA BERTONCELJ FOTO: PETER KOŠENINA Gasilsko društvo Smlednik je bilo usta­ novljeno leta 1914, vendar zaradi zacetka prve svetovne vojne ni zaživelo v praksi. Ustanovni obcni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Smlednik je bil 10. aprila 1921 v Domu kulture v Smledniku. Gradnja gasilskega doma se je zacela še istega leta. Prvic so ga temeljito obnovili leta 2001. Na njem je bila še vedno vre­dna ogleda secesijska okrasna poslika­va in slika svetega Florijana. Leta 2012 so zaradi nakupa novih gasilskih vozil izvedli obsežnejšo obnovo doma. Redno so v društvu skrbeli tudi za prenovo in aktualnost opreme za operativne ga­silce. V zadnjih desetih letih so skoraj popolnoma prenovili svoj vozni park. Leta 2012 so kupili novo gasilsko vozilo AC 24/70 na podvozju Scania P360, leta 2017 pa vozilo za prevoz moštva GVM-1 Ford Tourneo in rabljeno vozilo GVGP-1 Land Rover Defender. V lokalnem okolju so kot društvo eno najbolj spoštovanih. Leta 2016 so se povezali tudi zunaj meja Slovenije, in sicer s hrvaškim prosto­voljnim gasilskim društvom DVD Sveti Đurd. Veckrat pripravijo izobraževanja in demonstracije gašenja požarov, se­znanjajo ljudi s pravilno uporabo ga­silnih sredstev ter zagotavljajo njihove preglede. Pri izvedbi evakuacijskih vaj redno sodelujejo z Osnovno šolo Simona Jenka Smlednik, enoto vrtca in Vzgojno--izobraževalnim zavodom Smlednik ter tako privabijo v svoje vrste tudi mlade clane. Ker jim prenos znanja na mlajše rodove veliko pomeni, velik del casa na­menijo prav temu poslanstvu. Ob tem pa je treba omeniti tudi veteransko eki­ po, saj so njeni clani v društvu prisotni že dolga leta in svoje znanje prenašajo na mlajše ter so jim velik vzor. Dosega jo tudi odlicne rezultate na tekmova- Gasilec s srcem in dušo Franciju Jarcu so podelili plaketo Jakoba Aljaža. MAJA BERTONCELJ FOTO: PETER KOŠENINA Gasilstvo je del življenja in prostega casa Francija Jarca že vse od njegovega otroštva, ko je ob ocetu spoznaval delo gasilca in gasilstvo. V gasilske vrste je vstopil s sedmimi leti in se redno ude­leževal raznih aktivnosti v društvu, ka­sneje pa tudi na Gasilski zvezi Medvode. Od leta 1985 dalje, ko je opravil osnov­ ni tecaj za gasilca, kmalu zatem pa še vrsto drugih tecajev in izpitov, je pre­vzel vrsto nalog in obveznosti: mesto mentorja mladine, vodje enote, sodni­ ka gasilskih športnih disciplin, funkcijo tajnika v društvu. Ima cin VGC II. sto­pnje. Še kot dijak in kasneje kot študent gradbeništva je sodeloval pri gradnji in adaptaciji gasilskega doma ter bil nav­zoc pri vseh aktivnostih, ki so se doga­jale v društvu in gasilskem domu. Vse­skozi je bil tudi reden clan tekmovalnih desetin. S svojim strokovnim znanjem je sodeloval pri opremljanju in nakupu vseh vozil v domacem društvu. Kot clan operativne enote je redno sodeloval na vseh intervencijah. Kot podjetnik je s svojim podjetjem velikokrat priskocil na pomoc s tehniko in tudi financnimi sredstvi. Gasilstvo ni tuje tudi njegovi življenjski sopotnici, zanj pa je navdušil še svoje otroke. Z ustanovitvijo Gasilske zveze Medvode je najprej prevzel mesto podpoveljnika, kasneje pa mesto poveljnika. To funk-cijo je opravljal dvajset let – vse do leta 2018. Nato je prevzel funkcijo podpred­sednika Gasilske zveze Medvode in bil imenovan za poveljnika Obcinskega štaba Civilne zašcite Obcine Medvo­de, kjer se je s svojim delom izkazal v casu epidemije covida-19. Ves cas pove­ljevanja v gasilski zvezi je bil tudi clan Regijskega sveta Ljubljana 1. V casu po­veljevanja na Gasilski zvezi Medvode je njih na državnem nivoju. V sodelovanju z Gasilsko zvezo Medvode je društvo v letu 2019 izvedlo veliko medobcinsko vajo, aktivni so bili tudi pri državni vaji Potres 2017. "Dejavnost, požrtvovalnost in pripra­vljenost Prostovoljnega gasilskega dru­štva Smlednik pomagati vsakomur, ki je pomoci potreben, nas vsakic znova spominja in opominja, kaj so tiste prave vrednote in nacela, ki jih današnji cas premalo ceni," je med drugim zapisano v obrazložitvi priznanja. uspešno in z odgovornostjo vodil števil­ne zahtevne intervencije. V domacem Prostovoljskem gasilskem društvu Pre-ska Medvode se še vedno aktivno vklju-cuje kot clan upravnega odbora in z iz­kušnjami pomaga pri vodenju društva. "Franci Jarc je vizionar, požrtvovalen gasilec, ki s svojim strokovnim zna­njem in vestnim delom veliko prispeva k razvoju, napredku in širitvi gasilstva ter je s tem vec kot vzorno pokazal, kako je biti s srcem in dušo gasilec," so še za­pisali v obrazložitvi priznanja. Plaketa kuharski mojstrici Mojca Trnovec je prejela plaketo Jakoba Aljaža. MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA Že od mladih nog jo je vleklo k loncem in kuhalnicam. Kot je zapisano v obra­zložitvi priznanja, to ni nakljucje, saj nekako tako veleva družinska tradicija Gostilne Mihovec. Svoje znanje je pri­dobivala od zgodnje mladosti v domaci kuhinji in se kalila pri "kuharski vele­mojstrici" – stari mami lvanki. Z drugi-mi kuharskimi mojstri in kuharskimi hišami pa je kasneje uspešno sodelova-la pri razlicnih projektih, kot sta Gostil­na Slovenija, Odprta kuhinja, Vivi – šola okusov. Kot njen poklic tudi kuharska filozofija izvira iz družinske tradicije in tesnega odnosa z naravo. Zato je nekaj temelj­nega, da se hrana prideluje doma. Zato tudi njena kuharska filozofija izvira iz narave, z domacega polja, iz domacega gozda – v lonec ter na krožnik. Mojca Trnovec je oseba z veliko znanji in spre­tnostmi, je F & B Manager, Sommelier 3. stopnje, prijazna kuharska sodnica iz TV-oddaje Mali šef Slovenije pa tudi tista, ki na Odprti kuhni v Ljubljani ve­dno nasmejana v veliki ponvi praži je­trca in razvaja s hrustljavimi flancati. Leta 2018 je kot prva ženska dobila pri­znanje obrtnica leta, nedavno pa še eno prestižno priznanje – po izboru svetov­nega gastronomskega vodnika Gault & Millau Slovenija je postala chefinja tra­dicije 2021. Vse to znanje in spretnosti z veliko navdušenja in potrpljenja spre­tno prenaša na prihodnje mlade kuhar­ske mojstre ter s tem spodbuja veselje do kuharskega poklica ter dela v gostin­stvu in turizmu kot pomembnih gospo­darskih panog v družbi. Je tudi aktivna clanica upravnega odbora Turisticnega društva Pirnice. V casu epidemije covi­da-19 je z dobro idejo Mizica, pogrni se številne prostovoljce Civilne zašcite Ob- Promotorka obcine v svetu Anamarija Lampic je prejela plaketo Jakoba Aljaža. MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA Smucarska tekacica, petindvajsetletna Anamarija Lampic, je po tem, ko je ce­lotno mladinsko kariero nakazovala velik potencial, debitirala v svetovnem pokalu leta 2013. Leta 2017 je dosegla svojo prvo zmago v karieri na sprintu v Pjongcangu. Takrat nekje se je zacel njen siloviti vzpon v svetovnem pokalu, kjer vsako sezono premika letvico svo­jih uspehov višje in višje ter iz leta v leto izboljšuje svoje dosežke. Po Petri Majdic prevzema vlogo nosilke slovenskega smucarskega teka, saj ji v Sloveniji ni para. Nic drugace ni bilo v sezoni 2020/21, ki je bila njena najuspešnejša doslej. Na tekmah svetovnega pokala se je šest­krat uvrstila na zmagovalne stopnicke: enkrat je zmagala, trikrat osvojila dru-go in dvakrat tretje mesto. V skupnem seštevku svetovnega pokala je bila sku­pno osma – tako visoko v svoji karieri še ni bila. Poleg tega je osvojila skupno zmago v posebnem seštevku svetovnega pokala, in sicer v tockovanju sprintov. Prvic v karieri je tako postala dobitnica malega kristalnega globusa. Poleg tega je na nordijskem svetovnem prvenstvu v nemškem Oberstdorfu osvojila kar dve bronasti medalji: 25. februarja v kla-sicnem sprintu, 28. februarja pa v eki­pnem sprintu, skupaj z reprezentancno kolegico Evo Urevc. Tako je potem, ko je pred dvema letoma že osvojila srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu v Se-efeldu, zdaj s tremi medaljami postala tudi najuspešnejša slovenska smucarka tekacica vseh casov na svetovnih prven­stvih. "Anamarija Lampic nas je tako letošnjo zimo ponovno razveseljevala s svojimi izjemnimi rezultati. Predvsem pa nas razveseljuje s svojim vecnim optimiz-mom in pozitivno naravnanostjo, nepo­pustljivo borbenostjo, s katero prema-cine Medvode postregla s kosilom. Da je mojstrica peke, kuhanja domacega, tra­dicionalnega in da je to dobroto pripra­vljena deliti, dokazuje tudi s tem, da po­moci potrebnim vedno podari nasmeh, prijazno besedo in krožnik dobrot. Z zgledom, promocijo in dolgoletnim uspešnim delom na podrocju gostinstva in turizma, družbenih in drugih dejav­nosti v obcini Medvode je bistveno pri­spevala k prepoznavnosti teh panog in jih ponesla tudi cez meje obcine po vsej Sloveniji in širše. guje konkurenco na progi, in znacilnim nasmeškom, s katerim nam je v casu, ko smo bili zaradi epidemije koronavi­rusa prikovani v zavetje svojih domov, lepšala trenutke in skrbela za to, da smo ob veselju ob njenih dosežkih vsaj za hip pozabili na skrbi in tegobe novega vsakdana. V zadnjih letih je s svojo pre­poznavno vlogo na prizorišcih svetov­nega pokala postala najboljši promotor naše obcine v svetu. Cel svet zdaj ve, da najboljša sprinterka na smuceh prihaja iz Valburge in iz obcine Medvode," so še zapisali v obrazložitvi priznanja. OBCINSKE NOVICE | 9 Zaklad v sliki in besedi Televizija Medvode je prejela plaketo Jakoba Aljaža. MAJA BERTONCELJ FOTO: PETER KOŠENINA "Novembra leta 2020 je minilo trideset let, ko smo na obmocju obcine Medvo­de zaceli spremljati svoj informativni program, s katerim Televizija Medvode opravlja osrednje informativno poslan­stvo v obcini. Je del Zavoda kabelska televizija Medvode, ki je v lasti vseh sograditeljev sistema kabelske televi­zije, kar predstavlja posebno vrednost solidarnosti in vzajemnosti na obmocju obcine Medvode in dela mestne obcine Ljubljana," je zapisano v obrazložitvi. Televizija Medvode je prepoznana kot pomemben del lokalne skupnosti, nji-hove informativne in druge oddaje pa bistveno vplivajo na obvešcenost obca­nov Medvod o dogajanjih v obcini in šir­še. Svoje delovanje prepleta z razlicnimi društvi, šolami in organizacijami ter skrbi ne le za snemanje raznovrstnih prireditev in dogodkov, temvec jih po­maga tudi oblikovati in promovirati. Skrbi za snemanje in prenose obcinskih prireditev, ki jih tudi izvaja in skrbi za njihovo razširjanje v širši sloven-ski kulturni prostor. Slednje velja tudi za produkcijo oddaj, reportaž in doku­mentarnih zapisov. Že vse od leta 1992 skupaj z župnijskimi Karitas pripravlja vsakoletne akcije zbiranja pomoci za vse potrebne in je prav na tem podrocju pionir v Sloveniji. Enako skrb Televizi­ja Medvode že vsa leta namenja nego­vanju tradicije obujanja zgodovinskih dogodkov. V casu epidemije je Televizija Medvode po tridesetih letih od vizije po­sameznikov poskrbela za to, da so bili z njeno pomocjo obcani seznanjeni z vsemi aktivnostmi, ukrepi in priporo-cili za zajezitev epidemije. V vsesplošno kulturo obvešcanja javnosti se je prav v tem obdobju vkljucila z duhovno oskrbo obcanom, ki so negibni in spremljajo ži- Vedno pripravljen pomagati Luka Ilincic je prejel priznanje mladi up Medvod. MAJA BERTONCELJ FOTO: PETER KOŠENINA Že kot ucenec Osnovne šole Medvode je svoj prosti cas namenjal podrocju multimedije. Vse se je zacelo na šolskih prireditvah z avdio produkcijo in se ka­sneje v sodelovanju z nižjimi razredi nadaljevalo pri šolskem radiu. Danes je Luka Ilincic študent Visoke šole Inšti­tuta in akademije za multimedije. Vsa osnovnošolska pa tudi srednješolska leta je bil odlicen ucenec, za svoj uspeh in pripravljenost pomagati sošolcem pa je leta 2011 prejel priznanje medvoške organizacije Rotary. Še višje priznanje je prejel ob koncu srednješolskega študija, saj je na maturi zbral vse tocke in prejel priznanje zlati maturant iz rok predse­dnika Republike Slovenije. Ob zacetku srednješolskega študija je zacel sodelovati v Javnem zavodu Soto­cje Medvode ter na Televiziji Medvode in v obeh organizacijah še vedno poma­ga s svojim delom. Kot clan mladinske redakcije TV Medvode je svoje znanje s podrocja multimedije prenašal na osta­le clane in jim bil v pomoc pri realiza­ciji. Njegovo pripravljenost pomagati so kmalu opazili tudi v številnih medvo­ških društvih in župnijah, tako da je s svojim poznavanjem multimedije pri­pomogel k izvedbi številnih prireditev, predstav in dogodkov, tako v domacem kraju Senica kot tudi v Sori, Pirnicah in Medvodah. Kot ljubitelj vodnih športov se je vclanil tudi v Turisticno društvo Zbilje, kjer se je ob pomoci pri uvedbi sodobne tehno­logije izšolal za reševalca iz vode in tako zacel sodelovati tudi z obcinsko Civilno zašcito. Ravno to sodelovanje pa je v casu epidemije covida-19 preraslo zgolj obcasno prostovoljsko delo, saj je Luka llincic postal nepogrešljiv clen uspe­šne obcinske Civilne zašcite. S svojim interdisciplinarnim znanjem je vklju-cen v Skupino za podporo vodenja pri vljenje od doma. Znanje in sposobnost ter razumevanje pomembnosti zapisov o pomembnih dogodkih v sliki in bese­di so neprecenljiv zaklad našega casa. Televizije Medvode ga poseduje, saj ima bogat arhiv od zacetkov delovanja in do-gajanja v zadnjih tridesetih letih v obci­ni Medvode. Vodstvo Televizije Medvode skrbi tudi za vzgojo mladih sodelavcev in posredova­nje znanja, saj so vzgojili številne uspe­šne posameznike, ki danes svoje delo opravljajo na državnem nivoju. Štabu CZ Medvode. Aktivno skoraj vsa­kodnevno že vec kot leto dni nudi pod-poro Štabu CZ pri opravljanju njegovih nalog. Zanj ni pomembno, kateri dan je v tednu ali katera ura dneva je, vedno je pripravljen nesebicno priskociti na pomoc. Vsekakor je prepoznan kot eden izmed najdejavnejših mladih obcanov naše obcine. "Zaradi vsega zgoraj naštetega si Luka Ilincic zasluži naziv mladi up Medvod, saj izstopa s svojimi uspehi in je med vrstni­ki prepoznan njegov izstopajoci zgled," so zakljucili obrazložitev priznanja. Izstopata tudi zunaj kuhinje MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA Nika Zoric in Nik Olaj sta zakljucila 9. razred Osnovne šole Preska. V maju 2020 sta zmagala v drugi sezoni kuhar­skega šova Mali šef Slovenije. V oddajah sta s svojim izvrstnim kuhanjem in so-delovanjem navduševala sodnike. Pred vso Slovenijo sta ponosno zastopala Osnovno šolo Preska in Obcino Medvo­de. Z zmago sta svoji osnovni šoli pri­borila denarno podporo v višini deset tisoc evrov in s tem, ob pomoci Obcine Medvode, omogocila prenovo dotrajane gospodinjske ucilnice. Nova ucilnica je za šolo zelo pomembna, saj imajo ucen­ci zdaj veliko boljše razmere za pouk gospodinjstva. Njuna udeležba in zma­ga v šovu sta prispevali tudi k vecjemu zanimanju ucencev za dejavnosti, ki so povezane s hrano in kuhanjem. Nika in Nik tudi po zmagi zelo rada kuha­ta. Nika obožuje peko sladic, še posebno mafinov in piškotov. Nik ne skriva dej­stva, da v prihodnosti želi imeti svojo ve­rigo restavracij. Po zmagi na Malem šefu OSEMNAJSTA SEJA OBCINSKEGA SVETA Slovenije je z ocetovo pomocjo na vrtu postavil letno kuhinjo in jo poimenoval Fuga bar. V kuhinji 14-letnik razvija svoje kuharsko znanje. Pripravlja prigrizke in sladice. V casu koronakrize je zacel kuha-ti tudi kosila in s tem priskocil na pomoc starejšim sosedom. Nika in Nik pa nista samo odlicna kuharja. Oba sta zelo dobra ucenca in sta aktivna tudi na drugih po­drocjih. V prostem casu snemata duho­vite prispevke za svoj kanal na YouTubu. Rada delata tudi kot prostovoljca. Skupaj z drugimi prostovoljci OŠ Preska pogo-sto sodelujeta na stojnici v Medvodah. Nazadnje sta ob svetovnem dnevu živali zbirala prostovoljne prispevke in mimo­idoce ozavešcala o odgovornem ravnanju z živalmi. Kot prostovoljca sta med dru­gim pomagala tudi v Centru za starejše Medvode. Nik prostovoljstvu nameni to-liko casa, da ob koncu vsakega šolskega leta prejme naziv junaki našega casa. Oba imata rada šport. Nik že vec let obiskuje treninge plezanja v Ljubljani, Nika pa do-sega izvrstne dosežke v sinhronem plava­nju. A 14-letnica ne sodeluje samo na ku­harskih in športnih tekmovanjih, ampak tudi na literarnih natecajih. Piše odlicne stripe in zgodbe v slovenšcini ter angle-šcini. V letu 2017 je skupaj z bratrancem napisala dramsko besedilo za gledališko igro. Besedilo je zmagalo na natecaju in bilo uprizorjeno na Osnovni šoli Vrhnika. Kot so zapisali v obrazložitvi priznanja, si zaradi vsega naštetega Nika Zoric in Nik Olaj zaslužita naziv mladi up Med-vod, saj izstopata s svojimi uspehi, s svojo voljo pomagati vsem v stiski in z vkljucenostjo v lokalno skupnost. "Ne zgolj vrstnikom, temvec vsem nam sta odlicen zgled." Odlok o oskrbi s pitno vodo prinaša spremembe MAJA BERTONCELJ Obcinski svetniki so se 30. junija sestali na 18. seji obcinskega sveta Obcine Med-vode, ki je po dolgem casu znova pote­kala v obcinski sejni sobi. Sprejeli so Odlok o oskrbi s pitno vodo na obmocju obcine Medvode. Javno službo bodo po tem odloku po novem opravljali: Komunala Kranj na obmo-cju krajevne skupnosti Smlednik, razen naselja Brezovec; na poselitvenih ob-mocjih, kjer se z vodo oskrbujejo iz vo­dovodnih sistemov v zasebni lasti, pa: za VVS Golo Brdo – hrib Režijski obrat obcine Medvode, za VVS Žlebe Senicica (Žlebe) Režijski obrat obcine Medvode, za VVS Žlebe Senicica (Senicica) Eko dru­štvo vodovod Senicica, za VVS Trnovec Govejk Eko društvo Trnovec, za VVS Pre-ska Zavod vodovod Preska, za VVS Žlebe – Jeterbenk Društvo za varstvo voda Žle-be, Javno podjetje Vodovod kanalizacija Snaga pa na vseh preostalih obmocjih celotne obcine. Odlok se bo zacel upora­bljati s 1. januarjem 2022. Sprejeli so Odlok o organiziranju in iz­vajanju javne službe socialnovarstve­ne storitve pomoc družini na domu na obmocju obcine Medvode. Še do 31. de­cembra 2021, ko se iztece koncesijska pogodba, izvaja javno službo pomoc na domu Comett oskrba. Svetniki so se se­znanili s Porocilom o delu Nadzornega odbora Obcine Medvode v obdobju maj 2020–maj 2021. Kot je povedal predse­dnik Nadzornega odbora Mitja Starman, so imeli tri redne seje, zakljucili pa nad­zor iz letnega programa dela za leto 2019: Nadzor zakljucnega racuna proracuna Obcine Medvode za leto 2018 in izdali sklep o nadzoru poslovanja Javnega za­voda Vrtec Medvode v letu 2019, ki je bil predviden z letnim programom za leto 2020 in je še v izvajanju. Koncna poro-cila Nadzornega odbora so objavljena na spletnem portalu Obcine Medvode. "Nadzorni odbor je vse od ustanovitve režijskega obrata Obcine Medvode sledil želji, da Obcina uredi nacin evidentira­nja stroškov in prihodkov, da se lahko na koncu ugotovi, koliko nas posamezne gospodarske javne službe, ki jih Režijski obrat izvaja, dejansko stanejo. V tem po­rocilu smo lahko ugotovili, da je obcin-ska uprava vzpostavila ustrezen nacin evidentiranja teh dogodkov. Lahko smo izracunali strošek izvajanja posameznih služb. Samo porocilo sicer ne vsebuje pri­porocil, bi ga pa ob tej priložnosti vsee-no podal v smislu, da obcinska uprava ob pripravi naslednjega letnega porocila posebej obvesti svetnike, koliko so dejan-ski stroški izvajanja gospodarskih javnih služb," je na temo zakljucenega nadzora zakljucnega racuna proracuna za leto 2018 poudaril Starman. Dolocili so tudi solastniške deleže Me-stne obcine Kranj, obcin Preddvor, Jezer­sko, Šencur, Cerklje na Gorenjskem, Na-klo in Medvode na skupni gospodarski javni infrastrukturi oskrbe s pitno vodo. Izglasovalidvaintrideset projektov Umešceni bodo v proracun obcine za letošnje in prihodnje leto. MAJA BERTONCELJ FOTO: PETER KOŠENINA Med 14. in 20. junijem je potekalo glaso­vanje za projekte, predlagane v partici­ pativnem proracunu Obcine Medvode – "Sodeluj in glasuj!". Izbirali ste lahko med 74 projekti znotraj 11 obmocij. Svoj glas je oddalo 1.648 obcank in obcanov oziro-ma 11,94 odstotka od 13.800 glasovalnih upravicencev. Osebno je na Obcini Med-vode glasovalo 125 obcank in obcanov, drugi so svoj glas oddali po spletu. IZGLASOVANI PROJEKTI V letih 2021 in 2022 je za projekte na voljo 300 tisoc evrov proracunskih sredstev. Financirana bo izvedba tistih projektov, ki so na glasovanju na posameznem ob-mocju prejeli najvec glasov. V primerih, ko so na posameznem obmocju ostala nerazporejena sredstva, bodo izvedeni tudi najvišje uvršceni predlogi, ki jih je s preostalimi sredstvi še mogoce finan­cirati. Izglasovanih je bilo 32 projektov v skupni vrednosti 283.300 evrov. V KS Smlednik sta imela cetrtouvršcena pro-jekta enako število glasov, v dogovoru s predlagateljema pa gre v izvedbo otro­ško igrišce v Hrašah. Izglasovani projek-ti po posameznih obmocjih so: Polho­grajci 1 (Dokoncanje javne razsvetljave Trnovec, Zgodovina krajev v vzhodnih Polhograjskih dolomitih, Ureditev eko­loškega otoka na Belem), Polhograjci 2 (Postavitev tocke prve pomoci v Žlebeh "na Planini", Ureditev okolice Ekološke-ga otoka Studencice, Usmerjevalne ta­ble v Žlebeh, Ureditev spominskega obe­ležja v Studencicah), KS Medvode center (Ureditev zunanje ucilnice na zelenici pri OŠ Medvode, Zbiljski gaj /Vaški trg – središce za vse generacije, Drevored v okolici OŠ Medvode), Preska (Defibrila-tor na Škofjeloški cesti 17 v blokovskem naselju Preska, Zunanja igrala Vrtec Preska, Info – turisticna tabla Preska, klopce in koši za smeti v Bonovcu, za­ menjava tabel), KS Pirnice (Ucilnica na prostem ob OŠ Pirnice, Obnovitev igral na otroškem igrišcu ob OŠ Pirnice, Ko­lesarnica ob OŠ Pirnice, Asfaltiranje ovinka ob Bitencevem vikendu, Park spomina in življenja, Postavitev cestnih luci pod gostilno Mihovec; pri oranžnih hišah), KS Zbilje (Omejitev hitrosti na cesti skozi Zbilje, Postavitev nadstre­ška na avtobusnih postajališcih), KS Smlednik (Otroško igrišce (Stari grad), Krajinska ureditev športnega igrišca in ureditev sadovnjaka pri OŠ Smlednik, Postavitev informacijskih tabel in izde-lava 3D-vizualizacije gradu Smlednik, Otroško igrišce v Hrašah), KS Sora (Do­polnitev igral na igrišcu POŠ Sora, Goz­dni prostor za druženje in igro, Umiri­tev prometa v Sori), KS Senica (Obnova športnega igrišca), KS Senicica - Golo Brdo (Gozdna ucna pot na Golem Brdu, Informativna tabla Golo Brdo), KS Vaše - Goricane (Hitrostne ovire). NADALJNJI KORAKI Izglasovane projekte bodo v naslednji, cetrti fazi projekta umestili v proracun Obcine Medvode za leti 2021 in 2022, jim dodelili nosilce, zadolžene za iz­vedbo z Obcinske uprave Obcine Med-vode in pripravili okviren terminski plan izvedbe. Izvajanje projektov se bo razporedilo v casovnem obdobju do 31. decembra 2022. S projektom uvedbe participativnega proracuna so na ob­cini naredili nov korak vkljucevanja in sodelovanja obcanov in veseli so pozi­tivnega odziva. "Odziv je bil nad pov­precjem obcin, ki so doslej že izvedle to fazo participativnega proracuna. Nad povprecjem je bilo že število predla­ganih projektov. Smo zadovoljni. Ver­jamemo, da bo 32 manjših projektov precej izboljšalo kvaliteto bivanja na razlicnih koncih obcine. Letos bo zago­tovljenih 100 tisoc evrov, prihodnje leto 200 tisoc evrov. Prednost pri izvedbi bodo letos imeli manj zahtevni projek-ti. Prve akcije na terenu pricakujem je­seni," je pojasnil Matej Osolnik, nosilec projekta participativnega proracuna v medvoški obcini. Kot je še poudaril Osolnik, si želijo, da ta koncept vkljucevanja obcanov v delo Obcine Medvode ohranijo tudi v priho­dnje, zato že sedaj vabijo, da razmišljate o projektih, ki bi jih predlagali v nasled­ njem ciklu. Za sto dvajset let položili temeljni kamen Prostovoljno gasilsko društvo Zgornje Pirnice je praznovalo sto dvajset let in je najstarejše v medvoški obcini. Obeta se gradnja novega doma – tretjega v zgodovini. MAJA BERTONCELJ, FOTO: GORAZD KAVCIC V Prostovoljnem gasilskem društvu Zgornje Pirnice so ob 120-letnici pripravili slavnostno akademijo, ki je potekala 22. junija na zemljišcu v neposredni bližini OŠ Pirnice, kjer bo v prihodnosti zrasel nov sodoben gasilski dom. Ob tej priložno­sti so zanj postavili in blagoslovili tudi temeljni kamen. To je pridobitev, ki jo že težko cakajo. Bo tretji gasilski dom v zgodovini društva. Gre za najstarejše prostovoljno gasilsko društvo v medvoški obcini. Kot je v nagovoru povedal Matej Meznaric, predsednik društva, zacetki gasilstva v Pirnicah segajo v leto 1901: "Tedaj je bil ustanovni obcni zbor PGD Šmar­tno pod Šmarno goro. Do prelomnice gasilstva v Pirnicah je prišlo v letu 1910, ko so se clani iz Pirnic osamosvojili. Zgra­dili so majhen gasilski dom, ki je šestdeset let služil svojemu namenu. Med vojno je društvo delovalo zelo okrnjeno in pod težkimi pogoji. Po osvoboditvi leta 1945 se je znašlo pred novi-mi nalogami. Leta 1957 je bil na obcnem zboru sprejet sklep o zacetku gradnje novega doma. Še v istem letu je bilo kupljeno zemljišce in gradbeni material, v jeseni pa je bil potrjen tudi gradbeni nacrt." Kot je dodal, so tudi v kasnejših letih ves cas skrbeli za razvoj in napredek društva na vseh podrocjih in tako se je znova izkazalo, da so prostori društva postali pre­majhni za vso opremo. "Leta 1999 smo kupili parcelo in s tem so se zacele aktivnosti za gradnjo novega doma. Zaradi vedno vecje prostorske stiske smo leta 2012 postavili ladijske kontej­nerje in jih prekrili s streho. Po dolgoletnih usklajevanjih je tudi projekt gradnje gasilskega doma speljan do te mere, da smo aprila letos pridobili gradbeno dovoljenje za nov gasilski dom. Z obcino dobro sodelujemo, saj se pripravlja razpis za izvajalca del za gradnjo novega gasilskega doma," je še dodal Meznaric. Slavnostne akademije se je udeležil tudi župan Medvod Nejc Smole, ki je med drugim povedal, da bo Obcina Medvode za gradnjo novega doma zagotovila 550 tisoc evrov, kar je višina, ki je skladna s sprejeto gasilsko strategijo, ki so jo soglasno sprejela vsa gasilska društva v obcini. Ob tem se je zahvalil vsakoletnemu predsedniku društva in tudi Leonu Merjascu, gasilcu, obcinskemu svetniku in poslancu državnega zbora, za mediacijo. Naložba v gasilski dom je sicer ocenjena na od 800 do 900 tisoc evrov. Velik financni zalogaj bo to tudi za društvo. Meznaric pravi, da imajo v ta namen nekaj že pri­hranjenega, poleg tega bodo pri gradnji pomagali s prosto­voljnimi urami, šli bodo v prodajo starega doma, upajo pa tudi na pomoc krajanov in podjetij. S strani Gasilske zveze Slovenije se je slovesnosti udeležil Franc Bradeško in v govo­ru med drugim poudaril zanimiv podatek, da je PGD Zgornje Pirnice društvo z najštevilnejšim clanstvom v ljubljanski re-giji: "Ljubljanska regija obsega 105 gasilskih društev in PGD Zgornje Pirnice ima vec clanov kot vsa druga društva v regiji. In to kar krepko vec. V vsem tem casu ste povecali clanstvo, poleg tega je operativnih gasilcev dobrih osemdeset, kar je za Gasilska zveza Medvode se je društvu zahvalila za sodelova­nje z zlatim priznanjem, društvo pa za dolgoletno sodelova­ nje svojim clanom, številnim organizacijam in društvom. Obvestilo Na podlagi prejetih porocil o spremljanju zdravstvene ustre­znosti pitne vode iz vaških vodovodnih sistemov (VVS) in javnih vodovodnih sistemov (VS) uporabnike obvešcamo, da je zaradi varovanja zdravja ljudi v veljavi stalen oziroma zacasen ukrep prekuhavanja pitne vode in da je zato treba do nadaljnjega vodo za uporabo v prehrambne namene ob-vezno prekuhavati iz naslednjih VVS in VS: VVS Žlebe - Jeter­benk, VVS Žlebe - Senicica (Žlebe), VVS Preska, VVS Mamo­vec - Tehovec, VVSVaše – le hiše, ki niso prikljucene na javni vodovodni sistem, VVSSora – le hiše, ki niso prikljucene na javni vodovodni sistem, in VS Golo Brdo - Polana. Porocila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz posame­znih VVS in VS ter porocila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Obcine Medvode (http://www.medvode.si/objave/31). Navodila, priporocila in mnenja glede vzdrževanja sistemovza oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/pitna-vo-da/pitna-voda-za-splosno-javnost). Obcina Medvode gasilsko društvo druge kategorije dobro." Prizidek za reševanjeprostorskestiske V modularnem prizidku k Osnovni šoli Preska sta dve maticni ucilnici in garderobe. MAJA BERTONCELJ, FOTO: TINA DOKL Osnovna šola Preska ima nov modu­larni prizidek. Slovesno so ga odprli 16. junija. V njem sta dve maticni ucilnici cetrte­ga razreda in garderobe. Ucenci lahko neposredno iz ucilnic vstopijo v atrijski vrt, ki ga uporabljajo tudi kot ucilnico na prostem. Ucenci vseh razredov pa so se razveselili novih zunanjih površin in igral. Skupna vrednost novega objek­ ta, ki pa pomeni le zacasno reševanje prostorske stiske, je okrog 450 tisoc evrov. "Približno pol leta je trajala gra­dnja prizidka, ki smo ga težko cakali. Ob tem smo uredili tudi notranji atrij, ki je dodana vrednost. Ta prostor je bil pred tem še ena izmed težav naše šole, ki smo jo sedaj rešili z mislijo na otro­ke tudi s tem, da smo namestili ume­ tno travo, ki deluje kot preproga. Poleg tega so postavljena sodobna igrala, na drugi strani pa visoke grede, v katerih naš krožek goji zelenjavo, rože ... Na tak nacin spodbujamo povezanost z nara­vo. Otroci ucilnici uporabljajo od sredi­ne maja. Cetrti razred tako zakljucujejo v svetlih, novih, res prijetnih prostorih. Gre za dva razreda, ki sta bila prej v preurejenem vecnamenskem prostoru. Zahvala gre vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani, v prvi vrsti Obcini Med-vode. S prizidkom smo vsaj delno omi­lili prostorsko stisko, s katero se sre- cujemo. Poleg tega je treba omeniti še neprimernost prostorov. Novi prizidek prinaša nekakšen standard sodobnosti, ki si ga z novo šolo res mocno želimo. Glede tega je vec ali manj vse v rokah odlocevalcev. Upamo in želimo si, da bi cim prej prišlo do konkretnih korakov. Do takrat bo ta vmesna rešitev služila. Mislim, da bi bila optimalna rešitev nova šola na novi lokaciji. Za naše otro­ke je treba postoriti kar se da najvec. Kaj za ucence in ucitelje pomeni sodobni nacin gradnje, je dokaz tudi ta novi pri­zidek. Med odmorom lahko iz ucilnice hitro stopijo ven na zrak, zunaj imajo lahko tudi pouk," je povedal Primož Jur-man, ravnatelj Osnovne šole Preska. Prizidek je investicija Obcine Medvode. "Na poti do tega objekta smo se srecevali z razlicnimi izzivi reševanja prostorske stiske. Najprej smo iskali in našli pro­ »Novi prizidek prinaša nekakšen standard sodobnosti, ki si ga z novo šolo res mocno želimo.« store v objektu šole, da ucencem ni bilo vec treba obiskovati pouka v prostorih pastoralnega doma cez cesto. Treba je bilo zagotoviti najemnino za prostore pastoralnega doma, nato za predelavo vecnamenskih prostorov v šoli, nakar je sledila krona procesa. V 105 dneh smo morali zagotoviti skoraj pol milijona evrov za nov prizidek, s katerim sta se zagotovili dve novi ucilnici ucencem prve triade z vsem, kar temu pritice, in potrebno novo komunalno infrastruk­ turo. Objekt ima 186 kvadratnih metrov uporabne površine, hkrati je bil urejen zunanji atrij z dvema terasama in ze­ lenim vrtickom. Prizidek se lahko po potrebi v celoti preseli na drugo lokaci­jo," je pojasnil Ivo Rep, podžupan Obcine Medvode. Slovesnost ob odprtju so z glasbenimi tockami popestrili ucenci cetrtih razre­dov, ki so ob koncu šolskega leta upo­rabljali novi prizidek. Dva ucenca sta z ravnateljem Primožem Jurmanom in podžupanom Ivom Repom tudi prereza-la trak nove pridobitve. Smledniška šola bo imela nov prizidek Na zadnji šolski dan so na Osnovni šoli Simona Jenka Smlednik zaceli gradnjo vec kot milijon evrov vrednega prizidka, kar je najvecja investicija na podrocju družbenih dejavnosti letos v obcini Medvode. MAŠA LIKOSAR, FOTO: TINA DOKL Na krajši slovesnosti pred smledniško osnovno šolo je med- voški župan Nejc Smole direktorju podjetja TIPO Investicijske gradnje Robertu Štruklju izrocil pogodbo za izgradnjo prizidka k osnovni šoli, s cimer so se gradbena dela uradno zacela. Izva­jalec je bil izbran z javnim narocilom, vrednost pogodbenih del pa znaša nekaj manj kot milijon sto tisoc evrov. Projekt v okvi­ru razpisa za sofinanciranje investicij v vrtce in osnovne šole sofinancira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki bo prispevalo slabih 503 tisoc evrov. »S projektom izgradnje prizidka, ki je za Obcino Medvode eden vecjih, se v smledniški šoli zakljucuje cikel vecjih investicij. V zadnjih letih je bilo na­mrec vloženih vec kot dva milijona evrov,« je povedal župan. Z novo pridobitvijo bodo zagotovljeni pogoji za dvooddelcno devetletno osnovno šolo, saj se je šola v Smledniku zaradi naglega povecevanja števila ucencev zadnja leta srecevala s precejšnjo prostorsko stisko, oziroma kot je dejal ravnatelj Marko Valencic, bodo z novim prizidkom dvignili bivanjsko kvaliteto izobraževanja. V novem prizidku bodo urejene tri nove maticne ucilnice dru­ge in tretje triade, trije kabineti za pedagoge, garderobe za te­lovadnico ter povezovalni hodnik. Prizidek, katerega velikost bo znašala 445 kvadratnih metrov neto tlorisne površine, bo Peta obletnica pobratenja MOJCA URBAS Medvošcani smo 27. junija zaznamovali peto obletnico pobra­tenja s francoskim mestom Crest. Bil je prijeten nedeljski vecer, vonj vrtnic je risal poletno pra­vljico. Oder sta zavzela pianist in preprosta ženska postava, ki sta obiskovalce koncerta osvojila na prvi mah: francoski šanson, ki reže v dušo, odkrita izpoved zavrženega otroka in izguba dolgo iskane ljubezni. Vesna Pernarcic se je odlicno vživela v vlogo pariškega vrabcka; njene v Franciji ponarode­le pesmi nam je zapela v francoskem in slovenskem jeziku. Dolg aplavz je potrdil navdušenje nad koncertnim delom pri­reditve, ki mu je sledila predstavitev raznovrstnih aktivnosti, ki pricajo o tem, da je pobratitvena vez s francoskim mestom Crest še kako živa. Ucenci Osnovne šole Preska so zapeli pe­sem Trois petits pas, francoska operna pevka Isabelle Fallot pa slovensko pesem Na neboticniku ob klavirski spremljavi Blaža Avsenika. Podoben izziv smo izpeljali tudi na kuhar­skem podrocju, saj sta se Monika Jekler in Jure Galicic pre­izkusila v pripravi pišcancjega fileja z orehovo skorjico, Eric umešcen na vzhodni del telovadnice in bo s šolo povezan na delu prizidka, zgrajenega pred slabimi dvajsetimi leti. Kot del prizidka bo urejen tudi vhod za zunanje obiskovalce telova­dnice. Dela bodo zakljucena predvidoma do konca letošnjega leta, objekt pa bo v uporabo predan prihodnje leto. Berne pa je spekel prekmursko gibanico. Slovenski in fran­coski ucenci so prebrali pobratitveno zaobljubo. Župan Nejc Smole je z navdušenjem obujal spomine na preteklo obdobje ter se zahvalil vsem vkljucenim v francosko-slovensko zgod­bo, francoski župan Hervé Mariton pa je slavnostno naznanil, da bo mesto Crest poimenovalo enega izmed svojih trgov po Medvodah. Spregovorila je tudi Darinka Verovšek, predsednica Mednaro­dnega odbora Medvode, ki je nanizala številne mednarodne projekte in izmenjave ter poudarila pomembnost mednaro­dnega povezovanja. OBCINSKE NOVICE | 15 Tudi živali so cuteca bitja "Šest let dobre prakse sterilizacij/kastracij v obcini Medvode je prineslo sadove," poudarja Mojca Furlan, predsednica Društva Reks in Mila. MAJA BERTONCELJ FOTO: PETER KOŠENINA Obcina Medvode je ena izmed tistih, ki sofinancirajo kastracijo in sterilizacijo mack in psov. Namen je prepreciti in omejiti nova pasja in macja legla. Kakšni so rezultati, smo vprašali Moj-co Furlan, predsednico Društva Reks in Mila. Prostovoljci društva, ki letos pra­znuje sedem let delovanja, so vsak dan na terenu in dobro poznajo situacijo. "Po približno nekaj vec kot dva tisoc steri­lizacijah/kastracijah je v okolju veliko manj hudih prenosljivih bolezni. Mac­ke se po posegu držijo domov, s pretepi ne prenašajo bolezni na zdrave macke. Ljudje razumejo, da macke ob pravilni oskrbi živijo do dvajset let, zato za mac­ke ni vec varnih domov. Ce imate mla­dice, boste imeli zelo težko delo, da bo­ste zanje našli varen dom in odgovorne skrbnike. Ljubitelji mack živali že ima­jo, neodgovorni pa jih imajo ob cestah, zunaj brez nadzora, v gotovo smrt pa živali zagotovo ne želite dati." V Društvu Reks in Mila so zelo aktivni in odzivni, po telefonu svetujejo vsak dan, tudi na terenu so nenehno prisotni. Opozoriti želijo, da Zakon o zašciti živali nalaga, da samice z mladici ostanejo skupaj vsaj tri mesece, ne smemo jih prej lo­cevati, potrebujejo prilagojeno hrano za mladice in dojece samice. Živali je treba po navodilih veterinarja razparazititi, prepovedano jih je izpostavljati nevar­nostim ali jim celo škodovati. "Še vedno ima vsak obcan možnost ste­rilizirati svojo macko ali psa s pomocjo subvencije obcine in veterine Tristoko­smatih. Prostoživece macke bodo uredili v zavetišcu Horjul (051 304 435). Tja je bilo v zadnjih tednih pripeljano vecje število bolnih starih mack in macjih mladicev, ki so zaradi bolezni že oslepeli. V društvu pozivamo obcane, da macke sterilizirajo in s tem omejijo nova macja legla. Sku­paj lahko preprecimo trpljenje živali ob hudih boleznih in poškodbah. Izgovorov o ceni ni, upamo pa, da imajo ljudje toli­ko empatije, da razumejo, da ima mac­ka lahko mladicke dvakrat letno, kar je zelo naporno za žival, in da jih sama ne more preživeti. Pogine osemdeset odstotkov macjih mladicev, ki so pre­pušceni sami sebi. Namešcanje živali placujemo s svojim skupnim denarjem, denarjem Obcine Medvode," poudarja Furlanova, ki je na terenu prica tudi ža­lostnim zgodbam. "Živali so cuteca bitja, ne pozabimo na to," poudari. Kot še dodaja, ne pozabimo tudi, da v poletnem casu vse živali potrebujejo ohlajene prostore: "Pesjaki in ute niso primerni. Asfalt je cez dan prevroc, zato pse peljimo na sprehod zgodaj zjutraj in pozno zvecer, ne poškodujmo jim bla­zinic. Vodo nastavimo tudi pticam in ježem." Nesprejemljivo ravnanje MAJA BERTONCELJ Ljudje ocitno še vedno niso dovolj ozavešceni o pravilnem rav­nanju z odpadki. Odlagajo jih tudi na divje in ena takšnih tock je na Cerenu. Kot potrjuje fotografija, je nekdo odložil celo salo­nitno kritino. Katarina Galof, predsednica KS Preska - Žlebe, je pojasnila, da je to obmocje v fazi sanacije, projekt pa vodi kra­jevna skupnost. Nasula se bo zemlja in postavili stebricki, tako da bo dostop fizicno omejen. Postavili bodo tudi obvestilno tablo za prepovedano odlaganje odpadkov. Upajo, da bo to za­došcalo in da bodo obcani odpadke odlagali tja, kamor sodijo. Za zadovoljstvo smo odgovorni sami Ob tridesetletnici državnosti je Smledniški grad zažarel v slovenskih barvah. PETER KOŠENINA Osrednja obcinska prireditev ob dnevu državnosti in tridesetletnici države Slo­venije je potekala 23. junija na Starem gradu nad Smlednikom. Slavnostni go-vornik, župan Nejc Smole, je v nagovoru poudaril pomen preseganja egoizma za doseganje zadovoljstva, tudi zadovolj­stva z državo. Smledniški Stari grad je bil v vrocem poletnem veceru odet v barve sloven-ske zastave, prireditev pa je z Zdravljico zacel Kvintet rogistov Slovenske vojske. Župan obcine Medvode Nejc Smole se je v nagovoru ustavil ob nezadovoljstvu državljanov, ki so ga razkrile nedavne ankete, ki trdijo, da z državo Sloveni­jo po tridesetih letih samostojnosti ni zadovoljnih kar dve tretjini vprašanih. Kljub temu da živimo v enem najlep­ših in najbolj cistih delov sveta, da imamo možnost uporabe vse moderne infrastrukture in da v gospodarskem pogledu spadamo v sam svetovni vrh. "Je mogoce, da se v vlogi, ko bi morali prevzeti odgovornost za svoja ravnanja, ne znajdemo? Vedno znova se išcejo iz­govori in razlogi, da bi se odgovornost prenesla na nekoga drugega," je dejal. Starši svojo nesposobnost vzgoje prena­šajo na vrtce in šole, odrasli pa se delijo v dve skupini. Tisti iz prvi se "znajdejo", cetudi to pomeni teptanje vseh vrednot in družbenih norm, drugi pa uživajo v vlogi žrtve, v kateri jim ni nikoli treba biti za nic odgovoren. "Le majhen del ljudi je s seboj pomirjen in razume, da se zunanji svet in pricakovanja do nje­ga zacnejo z njimi samimi. Sklepati gre torej, da težava nezadovoljstva izhaja iz nas samih. Ker smo najprej nezado­voljni sami s sabo in seveda posledicno nezadovoljni s celim svetom okrog nas. Kako bi tak clovek lahko ljubil svojo do-movino, kako bi lahko v njej videl vse dobro in lepo, kar mu ponuja?" se je vprašal Nejc Smole. Našo slabo sposob­nost komunikacije je ponazoril z zgod­bo o slepcih in slonu. Vsak se ga je do-taknil drugje, zato je mislil, da je nekaj drugega. Eden, da je zaradi rilca kaca, drugi, da je zaradi debelih nog drevo, tretji, da je zaradi ostrih oklov mec. Na koncu so se sprli. "Slepi ljudje enostav-no niso poslušali drug drugega, niso se pogovarjali in tako jim ni uspelo ugo­toviti, da ima na neki nacin prav vsak-do izmed njih. Da pa nihce nima vsega znanja niti ne pozna celotne resnice. Ce bi le zmogli preseci okvir duševne sle­pote, lastnega egoizma," je z željo nago­vor zakljucil Nejc Smole. V kulturnem programu so nastopali še mezzosopranistka Darja Novak ob spre­mljavi kitarista Marka Mozetica Moza in tolkalista Jaka Strajnarja ter clani recitatorske sekcije KUD Smlednik Man-ca Rismondo, Hana Geršak in Jakob Fa­bjancic. Kvintet rogistov je prireditev zakljucil s skladbo iz turisticnega spota Slovenija, moja dežela, ki je konec osem­desetih let prejšnjega stoletja zaznamo­vala obdobje osamosvajanja.  Obcina Medvode je razpisala nepovratna financna sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2021 v okvirni višini 56 tisoc evrov po shemi državnih pomoci v kmetijstvu. Za ukrep Pomocza naložbe v opredmetena sredstva na kmetijskih go-spodarstvih vzvezi sprimarno kmetijsko proizvodnjo je razpisanih 41 tisoc evrov, za ukrep Pomoc za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejav­nost na kmetiji – de minimis pa 15 tisoc evrov. Rokza oddajo vloge je do vkljucno 9. julija 2021.  Po dolgih letih nedokoncane gradnje infrastrukture v Zbiljskem gaju je Obcina Medvode zacela zakljucna dela na cestah vnaselju. Potem ko je v lanskem letu za slabih petdeset tisoc evrov odkupila vse ceste in vaški trg vZbiljskem gaju, je pristopila še k sanaciji in dokoncanju vseh cestv naselju. Dela bodo trajala predvidoma do sredine julija.  Obcina Medvode je sredi junija zacela izvajati projekt Rekon­strukcija ceste Križišce Toško celo–Topol 25. Gre za ureditev 310 metrov odseka obcinske javne poti od objekta Topol 22 do 24b. Njena širina je med 3,5 in 4 metre. Dela bodo koncana predvidoma do sredine julija, v tem casu pa velja popolna zapora ceste.  Zaradi obnovitvenih del v Kulturnem domu Medvode od 5. juli­ja hitro testiranje na novi koronavirus poteka v prostorih Športne dvorane Medvode (Ostrovrharjeva ulica 4, 1215 Medvode) – pri vhodu levo. Testiranje, ki ga izvaja Zdravstveni dom Medvode, bo do 31. avgusta potekalo dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih med 6.30 in 11.50 in sredah med 13.00 in 16.50. M. B. Obcina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode Novosti na policah Knjižnice Medvode SLAVKO PREGL: SRAJCA SRECNEGA CLOVEKA S humorjem pospremljena avtobiogra­fija je mozaik spominov Slavka Pregla, slovenskega pisatelja, novinarja in za­ložnika, ki ga prištevamo med klasi­ke mladinskega leposlovja. V njej av-torja spoznavamo v razlicnih vlogah – najprej kot otroka, ki v takrat predme­stnem Šentvidu uganja fantovske vra­golije, nato kot šolarja, kot novinarja, mednarodno uveljavljenega založnika, direktorja Javne agencije za knjigo in trikratnega predsednika (Društva slo­venskih pisateljev, Društva slovenskih založnikov in Društva bralna znacka Slovenija). Pregl v knjigi opisuje svoje vzpone in padce tako zasebno kot kari­erno. Ves cas je v ospredju njegova lju­bezen do knjige in pisanja, ki ga spre­ mlja skozi celotno življenje, za katero ob pogledu nazaj pravi, da je kljub ne­katerim grenkim izkušnjam generalno gledano srecno. Knjiga z veliko slikov­nega gradiva in bibliografijo avtorjevih del je dokument nekega casa in prosto­ra, povezanega z novinarstvom, zalo­ KOTICEK ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ žništvom in pisateljevanjem v obdobju pred osamosvojitvijo in po njej. (Pripra­vila Mirjam Slanovec) VELIKA KNJIGA SUPERZAKLADOV: TISTIH, KI SO RESNICNO DRAGOCENI Na kaj pomislite ob besedi superzaklad? Na nekaj materialnega? Na nekaj, kar lahko kupimo, ali pa celo na denar, na zlato? No, ta knjiga je namenjena tistim resnicno dragocenim zakladom, ki jih ni mogoce kupiti. Ce se kot starši spra­šujete, kako bi svojemu otroku predsta­vili, kaj je zares vredno v življenju, ce bi mu radi pokazali, katere zaklade naj išce, potem je ta slikanica prava za vas. Vsak vecer pred spanjem preberite krat­ko zgodbo, v njej spoznajte glavnega ju­naka in njegov superzaklad, o katerem se po branju pogovorite. Sarin superza­klad so prijatelji, Patricijin spomini, Ja­kobov prosti cas. Mihov superzaklad so sanje. Prav vsi jih imamo v sebi, le vca­sih pozabimo nanje. Ob tem, ko boste ucili svoje otroke, boste morda obudili tudi kaj, kar ste z leti vi sami pozabili. In ne bodite preseneceni, ce bodo otroci Voda – modro zlato MOJCA FURLAN FOTO: PETER KOŠENINA Voda je izjemno dragocena dobrina. Vsi vemo, kako pomembna je za življenje, da dostop do pitne vode ni zagotovljen vsem ljudem in kako nujno je odgovorno rav­nanje z njenimi zalogami. Leta 2016 smo v ustavo vpisali, da ima vsakdo pravico do pitne vode. Ceprav velja Slovenija za z vodo bogato državo, bomo morali s traj­nostno naravnanim odnosom do okolja poskrbeti, da bo taka tudi ostala. Clovek s svojimi posegi v naravo, degradacijo ve­ getacije, prsti, rek, jezer in morij unicuje živi svet, onesnažuje vode ter povecuje ucinke poplav in suš. Izzive, s katerimi se v 21. stoletju spopa­damo na podrocju voda, naj bi v cedalje vecji meri reševali s t. i. zeleno infra-strukturo, na primer s ponovno zasadi­tvijo dreves, povezavo rek s poplavnimi ravnicami, obnovo mokrišc in drugimi do narave prijaznimi rešitvami. Zave­dati se moramo, da je pitje vode iz pipe velik privilegij, ki smo ga Slovenci še de­ležni. Malokatera evropska država raz­polaga s pitno vodo, ki pritece iz pipe, kaj šele širše, v svetovnem merilu. Ne-kaj podatkov: povprecna dnevna poraba vode Evropejcev je dvesto litrov, Ame-ricanov celo 425 litrov. Milijoni najbolj siromašnih ljudi po svetu se zadovoljijo z 19 litri na dan, 46 odstotkov ljudi po svetu nima vodovodne napeljave. Po po­datkih Statisticnega urada 1,9 milijar­de ljudi danes živi na obmocjih, kjer je veliko pomanjkanje vode. Do leta 2050 naj bi se to število povzpelo na okoli tri milijarde. Do leta 2050 naj bi svetovno prebivalstvo naraslo še za dve milijardi, s cimer naj bi se potrebe po vodi pove-cala za trideset odstotkov. Približno dve tretjini vode v razvitem svetu porabimo za pridelovanje hrane za rejne živali, 95 odstotkov vse vode v gospodinjstvu one-snažimo z detergenti, s cistilnimi pra­ški ali z belili. V zastarelih vodovodnih komaj cakali, kateri superzaklad boste odkrili naslednjic. (Pripravila Maja Ro-tar) DEEPA ANAPPARA: PATRULJAZ BAZARJA BHUT Prvenec indijske pisateljice nas skozi vsega hudega navajene otroške oci so-oci s kruto realnostjo sodobne Indije, kjer pa si mladost kljub pomanjkanju ne pusti vzeti veselja do življenja. Vse dokler ne izgine mlad fant. Ker odgo­vorov ni, se trije prijatelji Džaj, Pari in Fajz, odlocijo, da jih bodo poiskali sami. Žal njihovo detektivsko iskanje sledi za izginulim sošolcem po nevarnih delih njihovega mesta kljub vsej otroški iz­najdljivosti kmalu ni vec igra. In otro­ci ne nehajo izginjati. Bitka za prgišce hrane, revšcina, nemoc in neznanje starše stiskata v kot, podkupnine ne rešijo nicesar, odgovornim pa njihove odgovornosti ni mar, vsaj ne do tistih, ki so ujeti v samo dno indijske družbe. Starši vzamejo iskanje pogrešanih otrok v svoje roke. So na delu res džini, ki je­mljejo duše? (Pripravila Meta Potocnik) napeljavah se izgubi tudi do petdeset odstotkov pitne vode, preden ta pride do naših pip. Osemdeset odstotkov odpa­dnih voda, ki jih ustvari clovek, se ne­precišcenih izliva v okolje. Ce želimo zmanjšati porabo vode in obenem kolicino proizvedenih odpad­kov, kupujmo predvsem sveže izdelke, ki niso pakirani, ali pa uporabljajmo za embalažo materiale, ki jih lahko reci­kliramo. Od naših izbir in odlocitev je odvisno, ali bomo svoje življenje pri­lagodili in naravi priznali pomembno mesto, ki je pogoj za obstoj cloveštva. IZOBRAŽEVANJE| 19 Župan cestital najuspešnejšim devetošolcem Z odlicnim uspehom vseh devet let se jih lahko pohvali petintrideset. MAJA BERTONCELJ Srecanje župana z najbolj uspešnimi devetošolci je zaradi covida-19 poteka-lo v enaki obliki kot lani – z obiskom v šolah in podelitvijo priznanj. Skupnega sprejema za vse v Knjižnici Medvode tako znova ni bilo. Kriterij za priznanje tudi letos ostaja enak kot vsa zadnja leta: odlicen uspeh vseh devet let (povprecje nad 4,6) ali zla-to priznanje na tekmovanju iz znanja ali uvrstitev med tri najboljše na državnih športnih tekmovanjih ali šest najboljših ekip v državi. Takšnih ucencev je bilo v tem šolskem letu petintrideset. Vsi so bili vseh devet let odlicni. Iz OŠ Medvo­de so to: Neža Bradeško, Nika Babnik, Nik Jamnik, Janez Pavel Žebovec, Jakob Bergant, Maša Bohinc, Amina Karishik, Gašper Poljšak in Ambrož Škulj Kuralt, iz OŠ Pirnice: Domen Bregar, Jan Pogac-Lea Perkovic, Mija Šiftar, Jan Gobec in osnovne šole v obcini Medvode zakljucilo nik, Mark Povše in Nejc Zadravec, iz OŠ Jona Koncar, iz OŠ Simona Jenka Smle-145 devetošolcev v devetih oddelkih. Preska: Anja Košir, Zala Locniškar, Živa dnik pa: Živa Bohinc, Ian Škufca Zaver-Župan Medvod Nejc Smole je tudi to ge­Pogacnik, Maruša Gortnar, Deja Dubo-šek, Jaka Tercic, Brina Klancar, Martin neracijo med drugim nagovoril z bese­kovic, Vasja Belušic, Hana Bizant, Lorena Kolenc Verbic, Gašper Kumer, Sara Prebil dami, naj ne pozabijo na lokalno sku-Kešelj, Urh Osredkar Zelko, Nika Zoric, in Tim Rozman. Pretekli mesec je sicer pnost, iz katere izhajajo. Robohorde so naj face Preški osnovnošolci so tekmovali v finalu mednarodne First Lego League sezone. MAJA BERTONCELJ, FOTO: ARHIV OŠ PRESKA S finalom regije Adrija se je sredi junija koncala First Lego League (FLL) sezona, ki je potekala na temo gibanja. Finale je bil na daljavo, nastopilo pa je 24 najboljših ekip iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Med nji-mi je bila tudi ekipa Robohorde iz Osnovne šole Preska. Uvr­stili so se na petnajsto mesto, prejeli pa posebno nagrado naj FLL Face – pokal. Ekipe so ocenjevalcem pred finalom poslale posnetke robotske tekme in predstavitev projekta, intervjuji pa so potekali po video konference. FLL-tekmovanje je sesta­vljeno iz štirih enakovrednih delov (robotska tekma, inova­tivni projekt, vrednote in tehnicni intervju). Gre za vzgojno--izobraževalni in raziskovalni program, ki vsako leto ponudi nov izziv – projekt, ki opremlja otroke in mlade z znanji in kompetencami za 21. stoletje, jih seznanja z znanostjo in teh­nologijo, spodbuja samoiniciativnost, podjetnost, ustvarjal­nost, timsko delo ... Osnova programa sta robotika in razi-v dveh minutah in pol rešiti izbrane misije, predstaviti svojo raziskovalno pot, ki so jo opravili v preteklih mesecih. V ekipi Robohorde Osnovne šole Preska so bili: Neža Petrlin, Iva Oblak, Hana Šifrer, Domen Mikolcevic, Gaber Pogacnik, Adam Alic Starman in Luka Malenšek, njihov mladi mentor pa je Nace Guzelj in vodja Romana Frankovic. Slednja je poja­snila, da na OŠ Preska ta program izvajajo drugo šolsko leto skovanje, posebnost vrednote. Ekipe morajo s pomocjo robota in se že veselijo izziva nove sezone. Oaza sredi pušcave Tridesetletni Max Petac iz Gorican je avtor svežega videospota za skladbo Amen, s katero nas je pevka Ana Soklic predstavljala na letošnji Evroviziji. S tem se Maxu odpirajo vrata mnogih novih snemalnih projektov, zaupal pa nam je še marsikaj o svoji dosedanji poti ter izkušnjah. SAMO LESJAK, FOTO: KATJA JAKUS • Na družbenih omrežjih že krožijo informacije ter pohvale o povsem sve­žem projektu, pri katerem ste sode­lovali, namrec snemanju videospota Oda radosti z mladimi glasbeniki iz Velenja. Po uspešnem evrovizijskem projektu novih vabil torej ocitno ne manjka? Prav veseli me, da so gledalci pozitivno ovrednotili videospot evrovizijske sklad-be Amen, kamor je Ana Soklic k sodelo­vanju povabila tudi clane našega zdaj že legendarnega sestava Perpetuum Jazzi­ le. Pohvale so posledicno prinesle tudi nove ponudbe in izkušnja s snemanja v Šaleški dolini je ena izmed njih. Tudi tu je šlo za množicno produkcijo, saj je sodelovalo vec kot 450 ljudi, to pa zah­teva še vec vnaprejšnjega nacrtovanja. Pa vendar, z dosledno sistemsko izved­ bo, po domace receno z metodo korak za korakom, nam je uspelo tudi to in srcno upam, da bo koncni izdelek všec tudi gledalcem. Naj evropska himna v izvedbi mladih vdahne energijo tudi vsem ostalim, za namecek pa sovpada tudi z zacetkom našega predsedovanja Svetu Evropske unije. • Katere izkušnje pa so potrebne, da na vaša vrata z željo po snemanju vi-dea potrkajo glasbeniki, ki nastopajo na Evroviziji. Za vami je gotovo pestra življenjska pot. Res je, rekel bi, da je za to potrebna pre­cejšnja mera volje ter želje do ustvar­jalnega dela, ki ga imaš rad in v katero tudi verjameš. Mene že vseskozi nadvse navdušuje vizualna umetnost, vse sku­paj pa se je pravzaprav zacelo že v ro­snih otroških letih, ko sem iz legokock sestavil prvi fotoaparat – fotografije pa sem zaradi zacetnih tehnicnih težav zato narisal kar sam. (smeh) Sicer pa me je od nekdaj zanimala tehnika, v smislu kako kakšna naprava deluje ter kako je moc še izboljšati njeno delova-nje, tako da je bil vpis na Srednjo šolo tehnicnih strok v Šiški dokaj logicen. Takrat sem že imel svoj – tokrat cisto pravi – fotoaparat, s katerim sem sprva lovil trenutke v naravi, preizkušal od­tenke svetlobe, ki se lahko razpršijo na tisoc in en nacin, kmalu pa sem se lotil tudi fotografiranja koncertov v Klubu Jedro. • Koncertno fotografiranje je zelo za­htevno za nadobudnega fotografa, ki še išce svoj slog ... Zaradi specificne svetlobe mocnih ži­vobarvnih reflektorjev v zatemnjenih dvoranah velja fotografiranje koncertov za zelo zahtevno opravilo, saj je treba v trenutek združiti dano svetlobo in gi­banje protagonistov na odru. Po drugi strani pa je bila to zame neprecenljiva izkušnja, da sem se lahko še bolj poglo­bil v sam medij fotografije in izpopolnil svoj slog in tehniko. Na srednji šoli sem imel celo svojo prvo razstavo in poziti­ven odziv vrstnikov ter profesorjev me je še dodatno navdal z optimizmom ter mi dal neko potrditev, da sem na pravi poti. Tako sem nadaljeval raziskovanje ter v sodelovanju s spletnim portalom Rock On Net se mi je kmalu uresnicila velika želja po fotografiranju velikih koncertov v tujini. Ko sem na koncertu na Dunaju imel možnost iz prve vrste fotografirati svetovne zvezde, sem ugo­tovil, da z marljivostjo in trdim delom tudi sanje lahko postanejo resnicnost. • Študentska leta so prinesla nadgra­dnjo: fotografiranju ste dodali še delo s kamero. Elektrotehnicno fakulteto sem obi-skoval le kratek cas, veliko bolj me je namrec vabilo prakticno delo. Kolega Matej Sušnik je pomagal pri prvih spre­jemnih testih za delo na Šouviziji. Od­daja, ki smo jo ustvarjali, je bila Resnica ali mit. To mi je dopušcalo eksperimen­tiranje z novimi tehnikami, snemalni- mi koti in kompozicijami. Izkušenj sem imel ocitno dovolj, da so me kasneje sprejeli na televiziji Pop TV, kjer sem si tri leta služil kruh kot snemalec, veci­noma pri zelo gledanih resnicnostnih šovih. To je bila izjemno intenzivna šola video produkcije, takrat sem vsak dan spoznal nekaj novega ter se naucil razmišljati filmsko pa tudi timsko – po snemanju pride na vrsto montažer in treba je vselej misliti tudi na to, kako mu že prej olajšati delo. • Od kod se je porodila prelomna od­ locitev za samostojno pot? Na doloceni tocki sem ugotovil, da se nekatere stvari že ponavljajo, da je eno­stavno rutinskih opravil prevec. Želel sem odkriti nekaj novega, iskati nove oaze na svoji poti skozi pušcavo. Vca­sih je na tej poti težko – kot denimo v zadnjem obdobju, ki ga zaznamuje epidemija. Pa vendar je treba zdržati in vztrajati naprej, do nove oaze. Kot samostojni ustvarjalec sem padel v nekakšno praznino, na zacetku je bilo težko, toda vztrajal sem in s prvo lastno kamero so prišle tudi prve ponudbe za snemanja. Prijatelj in sosed Matej Su­šnik, sicer basist pri Medvoški zasedbi Metalsteel, je podal idejo za snemanje videospotov in tako se je zacelo – kma­lu je bil pod streho prvi spot za skupino King Foo, skladbo Zacaraj me. • Sledila so snemanja za mnoge do­mace znane glasbenike, zaneslo pa vas je tudi v ZDA in celo na Kitajsko? V Teksasu sem sodeloval pri snemanju videa za skupino Helstar, tudi skupin-ska izkušnja pri projektu Simfonicna ekstaza na Kitajskem pa je neponovlji­va. Sicer pa je za pravi prelom v mojem ustvarjanju zaslužna pevka Maja Keuc, ki mi je predlagala, naj video za njeno skladbo Goodbye posnamem v enem samem kadru. Dolgi, neprekinjeni ka­ dri so že od nekdaj moja želja – tudi sam izhajam iz glasbene scene, tako da se zavedam pomena ritma, mon­taže in vsesplošne povezave glasbe in slike. Kot pravijo, nas glasba osmišlja, nam daje clovecnost, nas združuje, to-laži, vzgaja in nam navsezadnje tudi nastavlja ogledalo. Vse te izkušnje in tehnike sem uporabil tudi pri snema­nju evrovizijskega spota za Ano Soklic in Perpetuum Jazzile, ki smo ga posne­li v cudovitem ambientu na Bledu. Po-novno, kot pri vsakem projektu, je bilo tudi tokrat precej neprespanih noci, toda skozi konstruktivne pogovore z Ano ter prijateljem Ksavrom Šinkar­jem smo rešili vse dileme in veseli nas, da so s koncnim produktom zadovoljni tudi gledalci. • Posneli ste tudi izvrsten predstavi­tveni video o domaci obcini Medvode. Kaj vse ponujajo Medvode tako do­macinom kot obiskovalcem od dru-god? Namen promocijskega videa je bil prav ta: s cudovitimi podobami narave in družbe, ki jih je moc najti v naši obcini, pritegniti gledalcev pogled in pozornost ter na plano izvleci zavedanje o tem, kako raznovrsten kulturno-družabni utrip premoremo v Medvodah in koli­ko naravnih lepot nas obdaja. Opazen je razvoj Medvod, ki so v zadnjem casu veliko vložile v razvoj kulture, gostin­stva pa tudi turizma in infrastrukture, POGOVOR | 21 kar se že pozna v vsakdanjem življenju domacinov in tudi ostalih popotnikov. • Medvoško okolje vam je torej pisa-no na kožo ... Tukaj se pocutim naravnost popolno, lahko recem kot riba v vodi. Vcasih se namrec niti ne zavedamo, kako po­memben je prostor, v katerem živimo in ustvarjamo. Je pa res, da je treba za nekaj casa odpotovati drugam, da lah­ko ugotovimo, kako lepo in edinstveno je pravzaprav doma. To okolje je precej manj stresno, tako da sem tudi svoj studio Max Visuals iz Ljubljane nedav-no preselil v domace okolje, saj tako pri delu prihranim ogromno energije in casa, obenem pa gre še vedno za ideal-no lokacijo, ostajam blizu centrom do-gajanja. • Za povrhu pa imate na dosegu roke še svoj prostor nostalgije, Klub Jedro? Tako je, veselim se že koncertnega do-gajanja v Jedru, druženja s prijatelji in znanci po dolgem casu. Vsekakor je Je­dro pomemben del mojega življenja in ustvarjanja, med drugim sem prav tam mnogokrat stal na odru tudi kot kitarist zasedbe Brezno, s katero nas je kasne­je zaneslo tudi v Anglijo, dandanes pa kitara vecinoma pociva v kotu. Sedaj sodelujem kot mentor video produkcije pri mednarodni izmenjavi mladih vi­deo ustvarjalcev, ki tradicionalno pote­ka v Jedru. Pomembno se mi namrec zdi, da svo­je znanje in izkušnje delimo naprej ter na ta nacin mladi generaciji, ki pri­haja, na neki nacin olajšamo njihovo pot skozi pušcavo – do prve oaze. Ta pa je, da ne bo pomote, plod njihovega ustvarjalnega dela in lastnih naporov, drugi pa pri tem pomagamo po svojih moceh. • Obeta se dolgo, vroce poletje … Je vaš urnik povsem zapolnjen z delov­nimi obveznostmi ali bo tudi kaj casa za oddih? Raznovrstnih delovnih projektov res ne manjka in to me seveda veseli, da se s kakovostnimi projekti, ki jih ustvar-jam, veca tudi prepoznavnost in posle-dicno povpraševanje. Pa vendar se bom letošnje poletje koncno za kak teden ali dva ponovno odpravil na morje, kot pravijo napolnit baterije s svežo ener­gijo. Treba si je vzeti tudi cas za poci­tek, sicer nas v to prej ali slej prisili že samo telo. Oddih na plaži v senci se bo prilegel, prav gotovo pa bom ob tem z mislimi že pri novih idejah, snema­njih, projektih … Demenci prijazna tockav Lekarni Medvode Odprli so jo sredi junija. Namenjena je osebam z demenco, njihovim svojcem in vsem drugim, ki potrebujejo svetovanje o tej bolezni. MAJA BERTONCELJ, FOTO: PRIMOŽ PICULIN Po Sloveniji je že skoraj dvesto petdeset demenci prijaznih tock. Novo so sredi junija odprli v Medvodah, in sicer v enoti Lekarna Medvode, ki spada pod Javni zavod Lekarna Ljublja­na. Pridružila se je štirim enotam v Ljubljani, ki so to oznako prejele maja letos. V Lekarni Ljubljana so se v želji, da lekarne postanejo do bol­nikov z demenco še prijaznejše, odlocili nadaljevati odpiranje novih Demenci prijaznih tock v njihovih enotah. Namenjene so osebam z demenco, zlasti tistim v zgodnji fazi bolezni, ki so še samostojne in aktivne, njihovim svojcem in vsem dru­gim, ki potrebujejo svetovanje o tej bolezni. V vseh lekarnah z oznako Demenci prijazne tocke (DPT) bodo lekarniški stro­kovni delavci izvajali novo lekarniško storitev – svetovanje pri demenci po internem protokolu, ki poleg prepoznave zna­kov in simptomov demence vkljucuje tudi presejanje s po­mocjo standardnega presejalnega vprašalnika za odkrivanje okrnjenih kognitivnih (spoznavnih) sposobnosti. Presejanje bo namenjeno starejšim od 65 let, ki v povezavi s tem še niso bili obravnavani v okviru zdravstvenega sistema. Zbrane so nagovorili dr. Marjan Sedej, direktor Javnega za­voda Lekarna Ljubljana, Nejc Smole, župan Obcine Medvode, in Štefanija Lukic Zlobec, predsednica Združenja Spomincica – Alzheimer Slovenija. Slednja je potrdilo o Demenci prijazni tocki podelila Tanji Hadolin, mag. farm., vodji Lekarne Med-vode. Kot je poudarila, tako velikega odziva najrazlicnejših organizacij, da se prikljucijo mreži Demenci prijaznih tock, niso pricakovali. Prva je bila odprta leta 2017. "Zelo pomemb-no se mi zdi, da so se tockam pridružile lekarne, kamor ljudje ob stiskah in težavah z zdravjem najprej gredo. S temi tocka-mi širimo znanje, informacije o demenci, prepoznavanje pr-vih znakov, povecujemo ozavešcenost, zmanjšujemo stigmo, da znamo prepoznati te osebe. Pomembno je, da vsi izvemo, kako se z njimi pogovarjamo in se jim približamo. Število teh bolnikov narašca in vedno vec je tudi mlajših od šestde-set let," pravi Štefanija Lukic Zlobec. Kako Demenci prijazna tocka v Lekarni Ljubljana deluje, je povedala Tanja Hadolin: "Obcani sedaj vedo, kam se lahko obrnejo. Imamo protokole, ki smo jih nadgradili, in spoznanja o tej bolezni, kam lah­ko ljudi usmerimo, kako lahko pomagamo. Širimo obzorje, nadgrajujemo strokovnost in s tem usmerjamo na pravilen nacin. V naši lekarni sta dve kolegici, ki sta se posebej izo­braževali v ta namen. Ta storitev je velika pridobitev. Že v preteklosti smo zaznali potrebo po njej." Dr. Marjan Sedej je povedal, da je demenca poleg raka najhuj­ši problem sodobnega casa. "Demenci prijazna tocka pomeni bistveno višjo kakovost družbe kot take. Zelo sem zadovoljen, da bodo postopoma vse naše enote postale Demenci prijazna tocka. Svojo dejavnost želimo približati ljudem, tako svojcem kot že obolelim za demenco. V Lekarni Ljubljana smo preko strokovnega odbora razvili protokol o vsebini svetovanja kot pomoc svojcem in obolelim. Cilj je zelo jasen in enostaven: cim prej prepoznati to bolezen, saj z zgodnjim prepoznava­njem lahko upocasnimo bolezen in s tem tudi izboljšujemo kvaliteto življenja obolelega in svojcev." Kot je dejal župan Medvod Nejc Smole, je to že druga Demenci prijazna tocka v Medvodah. Prva je na lokaciji Krajevnega odbora Rdecega kri­ža Medvode. Izrazil je zadovoljstvo, da se Lekarna Ljubljana tako intenzivno razvija na podrocju družbene odgovornosti. V zadnjem obdobju je veliko govora o še eni lekarni v Medvo­dah. Obcinski svet je sprejel Predlog Odloka o opravljanju le­karniške dejavnosti na obmocju obcine Medvode. Za komen-tar smo ob priložnosti odprtja Demenci prijazne tocke prosili dr. Marjana Sedeja, direktorja Javnega zavoda Lekarna Ljublja­na, ki pravi: »Kar se tice lekarniške dejavnosti, je na tem po­drocju veliko nejasnosti in zakonskih dolocil, ki ne prispevajo k izboljševanju dostopnosti pacientov do zdravil. So razlicna mnenja, razlicna stališca. Zagotovo pa je Lekarna Ljubljana eden najuspešnejših javnih zavodov, ne le na podrocju lekar­ništva, ampak nasploh. Imamo 220 vrhunskih farmacevtov, magistrov farmacije, in verjamem, da ta socialni kapital pre­maguje tudi gore. Kar se tice prizidka kZdravstvenemu domu Medvode, vkaterem bi bila lekarna, smo se o tem projektu pogovarjali že s prejšnjim županom. O tem torej govorimo že v desetletjih, ne samo v letih. Vedno smo bili pripravljeni so-delovati pri razvoju obcine Medvode in izboljšati lekarniško storitev, ne zaradi sebe, ampakzaradi obcanov.« KULTURA | 23 Pa še zlato uro z vodometom ... Taja Regent Veras, clanica KUD Jarem, je v zacetku junija na Aljaževi domaciji predstavila instalacijo Zlata ura z vodometom.  Je klinicno varna, ucinkovita in nežna do zob in mehkih tkiv ter vsadkov.  Je tudi zelo udobna za paciente, saj poteka prakticno brez bolecin.  Je del obširnega preventivnega koncepta. Zaradi povecanega obsega dela v svojo ekipo vabimo zobnega asistenta/tko. Vec informacij na spletni strani. MAŠA LIKOSAR Dvajsetletna Taja Regent Veras, študentka nizozemske aka- demije za likovno in graficno umetnost, se je tokrat prvic predstavila s samostojno razstavo. "Zlata ura z vodometom je reprezentacija besed, ki mi jih je govorila mama. Vsakic, ko sem bila razvajena ali sem si želela nekaj, cesar si nismo mogli privošciti, mi je dejala: 'Aha, pa še zlato uro z vodo­metom zraven, kajneda?' S tem sem odrašcala in ravno s to predstavo o uri se sem naucila skromnosti. Postavila mi je tudi osnovne vrednote, ki jim sledim še danes. Ena izmed teh je, da se sreca in veselje skrivata izven otipljivega zlatega premoženja," je pojasnila avtorica in dodala, da želi nauk ši­riti naprej. "Rada bi prikazala razkošje, ki pa je prazno in brez pomena. Vodnjak je zgolj moja vizija moderne družbe, ki išce sreco v potrošniškem materialnem svetu, kjer pa je zagotovo ne bo našla." Instalacija je sestavljena iz dveh elementov – zlate žepne ure s premerom 1,5 metra in razkošnega vodometa, ki sega 1,45 metra v višino ter predstavlja pretirano materialisticno razkošje in želje po najveckrat nedosegljivih dobrinah tako mladih kot starejših. V svoji osnovi je lesena in nadgrajena z materiali, ki jih najdemo doma, od razlicnih loncev za rože Odstranjevanje biofilma in zobnega kamna s terapijo GBT Zobni kamen ne samo kvari estetski videz zob, ampak tudi omogoca nastanek kariesa, slabi obzobna tkiva, povzroca krvavenje dlesni in lahko vodi v paradontalno bolezen. Tradicionalno se zobni kamen odstranjuje z rocnimi inštrumenti, kar je lahko bolece, invazivno in povzroci poškodbe na površini zob in vsadkov ter samih dlesni. Prav tako mnogih predelov s to tehniko ni mogoce doseci. V Centru Hocevar zato za izvajanje ustne higiene uporabljamo najsodobnejše tehnike. Med drugim zobni kamen in obloge odstranjujemo z napredno napravo švicarskega proizvajalca EMS AirFlow – po principu Guided Biofilm Therapy (terapija vodenega biofilma). Ta odstranjuje tako biofilm kot zobni kamen in v osmih korakih ohranja vaše zobe zdrave.  Terapija je minimalno invazivna in zmanjša potrebo po agresivnih rocnih in sonicnih/ultrasonicnih inštrumentih. do žoge. Nastajala je slaba dva meseca, pri ustvarjanju pa je avtorici pomagal njen dedek Roman Veras. Instalacijo, ki je bila v Aljaževi domaciji na ogled mesec dni, sicer sestavlja­jo štirje sklopi, poleg ure in vodnjaka še razstava fotografij in kratek predstavitveni film o njenem nastanku, avtorska glasba s solo petjem ter proza in poezija na temo instalacije. Iz anticne Grcijev Medvode Po letu in pol je z uprizoritvijo Sofoklejeve tragedije Kralj Ojdip znova oživel Medvoški oder. Režiser Janez Vencelj je v predstavi na prostem zbral veliko ekipo Združenega medvoškega gledališca. IGOR KAVCIC Avditorij gledališca na prostem poleg medvoške tržnice. Na eni strani stoli za gledalce, na drugi strani v ospredju gori ogenj, na oder prihaja gledališki zbor, ki prostor osvetli z dodatno svetlobo in s tem vzdušje naredi še bolj misticno. Cas je za anticno klasiko, za zgodbo o tragic­ni usodi kralja Ojdipa v enem temeljnih Sofoklejevih del, navdihnjenih od bogov in zapisanih za vse case. Eno temeljnih besedil svetovnega gle­dališca, ki ga na profesionalnih odrih uprizarjajo že stoletja, je po zgodbi, ki jo pripoveduje, univerzalno. Kot je zapi­sal režiser in tudi igralec Janez Vencelj, izbira te klasicne grške tragedije ni bil nakljucna. Napisana je bila prav v casu atenske epidemije kuge (428 pr. n. št.), torej v casu po tej plati podobnem za­dnjemu letu in pol. Tragedija s svojo zgodbo sicer govori o davnem casu, o drugem mestu, drugacni epidemiji, a hkrati govori o clovekovi usodi in od- Del obsežne, skoraj tridesetclanske odrske kipe po generalki / Foto: Peter Košenina govornosti, ki jo ljudje nosimo s seboj, govori o ljudstvu in oblasti. In tudi o naši krhkosti, ko se v razlicnih situaci­jah odzovemo prav ali narobe – vedno znova pa predvsem cloveško. V stari Gr­ciji je sicer šlo za prerokbe bogov, ki jim slehernik ne more ubežati, medtem ko si v sodobnem casu usodo pišemo sami – no, vsaj mislimo tako. Po letu in pol "suše" na ljubiteljskih od­rih, ki je posledica zdravstvenih ukre­pov ob epidemiji, se gledališce v Med-vodah vraca v velikem slogu. Gledališki zanesenjaki z ljubiteljskih odrov KUD Fofité, KUD Smlednik, KUD Oton Župan-cic Sora, KUD Fran Saleški Finžgar Se-nica in KUD Pirnice so združili moci v Združeno medvoško gledališce, ob tem pa sta se v organizacijski del predstave na prostem vkljucila tudi Javni zavod Sotocje Medvode in obcinska kulturna zveza. Pod vodstvom režiserja in dra­maturga Janeza Venclja so se pogumno lotili tragedije Kralj Ojdip in jo uprizorili v celoti, kot je zapisana – v verzih. Zgodba, za ljudi prerokovana od bogov, se v Medvodah odvije v dveh urah. Mati Jokasta (igra jo Barbara Jakopic Kra­ljevic), žena tebanskega kralja, ob pre­rokbi, da bo ubil oceta in postal njen mož, novorojenega sina pusti v oddalje­nem kraju. Pastir mu ohrani življenje in ga prinese paru v Korint, kjer ta tudi od­raste. Tudi Ojdip (Matej Ulcar) v svetišcu izve za prerokbo, da bo ubil oceta in se porocil z materjo, zato se odpravi proc od krušnih staršev. Na poti ne vedoc, za koga gre, v prepiru ubije svojega oceta. Ko prispe v Tebe, izve, da je bil umor­jen njihov kralj in je mesto na milost in nemilost prepušceno Sfingi. Pošast mu zastavi vprašanje, Ojdip pravilno odgo­vori, jo s tem premaga in zasede prestol ter se – kot sledi po prerokbi – poroci s svojo materjo. Ko po letu dni mesto želi rešiti prekletstva kuge s tem, da najde tistega, ki je ubil kralja, se zanka okrog njega vse bolj zateguje. V iskanju krivca se ob morda novem pretendentu za pre­stol Kreonu (Janez Vencelj) pocasi raz­kriva resnica. Razkrije jo modrec Tere­sias (Katja Kutnjak). Razplet je tragicen: ko mati izve, da se je porocila s sinom, naredi samomor, Ojdip pa si iztakne oci. Prestol in otroke tako prevzame Kreon. Vencelj smiselno zastavi dramaturgijo predstave, dogajanje na prizorišcu, ki v nekaterih odtenkih in odrskih postavi­tvah deluje anticno (igralcem obraz za­krivajo posebej izdelane maske), poteka tekoce, igralci zgodbo podajajo jasno in prepricljivo. Velika zasedba deluje su­vereno, naj gre za nosilce že omenje­nih zahtevnejših vlog, ki so bile zau-pane predvsem izkušenim igralkam in igralcem, ali pa mlade sile, ki v zboru mešcanov dajo pomemben prispevek k predstavi. Režiser je imel srecno roko z izbiro igralca za glavno vlogo. Matej Ulcar je vsekakor ustvaril igralski pre­sežek, saj polnokrvno obvlada svoj lik. Na mestu so tudi ostali nosilci zahtev­nejših vlog, posebno zanimiv pa je izbor pripovedovalke, saj v operni maniri igro povezuje pevska solistka Edita Garcevic Koželj (v alternaciji tudi Barbara Sorc). Ob režiji in dramaturgiji Janeza Venclja je scenografija delo Mitje Ožbolta, ko­stume je pripravila Lea Cebašek, maske izdelala Karmen Jeraj, glasbo, ki je vse­kakor izjemno pomemben del predsta­ve, pa Vitja Avsec. Zagotovo velja pohva-lo dati tudi tehnicni ekipi predstave, ki ji je uspelo na prostem pripraviti pravo gledališko vzdušje. Pogum in vztrajnost ustvarjalcem na medvoškem odru nista tuja. Rezultat dobrega dela je viden. V Kralju Ojdipu ponovno danes in jutri, 9. in 10. julija, ob 21. uri. KULTURA | 25 Umetnost skozi sodelovanje ranljivih skupin Sredi junija je ob Zbiljskem jezeru potekala likovna kolonija, aktivnost v okviru projekta Umetnost sodelovanja ranljivih skupin ljudi. MAJA BERTONCELJ, FOTO: TINA DOKL Projekt Društvo Barka izvaja v sodelo­vanju s partnerji DEOS Center starejših Medvode, VIZ Frana Milcinskega Smle­dnik, Obcino Medvode in Kabelsko tele­vizijo Medvode. Poteka v okviru LAS Za mesto in vas. Namen likovne kolonije je bilo medgene­racijsko sodelovanje, vkljucevanje ran-ljivih skupin ljudi, razvijanje likovnih spretnosti, kreativno preživljanje pro-stega casa in seveda druženje. Vodili sta jo slikarki Renata Grmovšek in Andreja Eržen, na njej pa so ustvarjali Barkaci, osnovnošolci iz VIZ Frana Milcinskega Smlednik, udeleženci iz Centra Korak iz Kranja ter starejši iz DEOS Centra starej­ših Medvode. "Projekt umetnost ranljivih skupin že poteka, programi so se že pri­pravljali, današnji dogodek pa je prvi v njegovem sklopu. Projekt bo potekal še prihodnje leto. Veseli smo, da smo lah­ko zaceli konkretno z delom. Gre za art terapijo, izražanje s pomocjo umetnosti. Na Barki opažamo, da se, še posebej ti-sti, ki verbalno niso najbolj spretni, zelo dobro izražajo skozi umetnost: s plesom, slikanjem ... To je zelo dobra terapija za sprostitev ali pa za izražanje svojega raz­položenja. Po dolgem casu imamo lahko druženje in ustvarjanje skupaj. Zelo ve­liko nam pomeni, da smo se povezali. Tega dogodka smo se vsi zelo veselili. V Barki sicer veliko ustvarjamo, tudi sli­kamo, tako da tisti, ki so danes tukaj, že imajo izkušnje," je povedal Blaž Brešan, vodja Skupnosti Barka. Dogodka se je veselila tudi Andreja Eržen, ena izmed mentoric: "To je zelo zanimiv Izžrebani nagrajenci nagradne križan­ke, objavljene v reviji Sotocje dne 11. junija 2021 z geslom SLADKA RAZVA­JANJA, so: 1. nagrado, darilno kartico želja v vrednosti 15 EUR, prejme Mar­tina Kristan iz Medvod, 2. in 3. nagra-do, knjigo Zdravje in jaz – Prijatelja, prejmeta Anton Milac iz Medvod  in Marinka Kristanc iz Smlednika. Na-grajencem iskreno cestitamo. projekt, za naju prva tovrstna izkušnja. Skupina je zelo zanimiva. Slikamo z akrilnimi barvami na platno. Tema je okoliška narava, imamo tudi nekaj sli­kovnega gradiva, možno je slikati tudi po domišljiji. Skušava se prilagoditi vsa­kemu posebej, pomagajo pa tudi prosto­voljci. Kot vidim, imajo udeleženci že kar nekaj izkušenj s slikanjem. Nastajajo res lepe slike," je dejala Erženova. Likovno umetnost razvijajo tudi v DEOS Centru starejših Medvode, kar je potrdila Mate- ja Havlicek Konjar: "Vsak teden potekajo likovne delavnice, ki se jih udeležuje ne­kaj vec kot deset stanovalcev. Zelo smo veseli, da je projekt zaživel, da se druži-mo tudi z mlajšimi, je cisto druga ener­gija." V VIZ Frana Milcinskega Smlednik imajo že dolgo likovno tradicijo. Melita Filo Šuligoj je pojasnila, da se ucenci lah­ko uveljavljajo na pozitiven nacin v raz­licnih ustvarjalnih dejavnostih in da ni bilo težko najti kandidatov za tokratno delavnico. Med udeleženci je bilo zaznati pricakovanje in veselje. Rok Dokl iz Dru-štva Barka je naštel osnovne barve in de­ jal, da ga slikanje veseli, njegov najljubši motiv pa so živali. Vsak se je potrudil po svojih najboljših moceh in na koncu so bili vsi zadovoljni. V sklopu projekta bodo organizirali še štiri likovne kolonije, umetniške delav-nice in art terapijo ter druge razlicne prostocasne kreativne aktivnosti. Fotografska pricevanjaosamosvajanja V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled razstava fotografij z naslovom 30 avtorja Srdjana Živulovica. MAJA BERTONCELJ FOTO: ARHIV SRDJANA ŽIVULOVICA Ob tridesetletnici samostojnosti Slove­nije v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani razstavlja Srdjan Živulovic, obcan Medvod, ugledni slo­venski fotograf, tudi že Pulitzerjev na­grajenec. Naslov razstave je 30. Njeno odprtje je bilo 27. maja, na ogled pa bo vse do 13. februarja 2022. Izšla je tudi publikacija, ki prinaša reprodukcijo vseh fotografij z razstave in spremni esej ku­stosa razstave Iztoka Premrova. Besedi-lo je v slovenskem in angleškem jeziku. "Z razstavo svojih fotografij iz obdobja prelomnih zgodovinskih dogodkov pred tridesetimi leti bi rad pokazal predvsem to, da je bilo takrat dva milijona ljudi pri nas, na cesti, v vojni, ki so bili s srcem in dušo pri osamosvojitvi. To so bili junaki osamosvojitve. Vsi skupaj smo bili igralci na isti sceni. Ljudje, ki so bili anonimni in so še anonimni, so iz dneva v dan, iz meseca v mesec pomagali pri tem, da se je zgodila osamosvojitev. Vsi so jo imeli za svoj cilj. Jaz sem hotel tem ljudem dati priznanje brez posebnega povelicevanja. Razstava je posvecena prav tem anoni­mnežem oziroma vsem tistim, ki so bili udeleženi v naši osamosvojitvi: od Maj-niške deklaracije maja 1989 do odhoda zadnjega vojaka JLA v oktobru 1991. Lju­dje se bodo spoznali. Ne vem, ce vsi. V bi-stvu je to ljudstvo, ki je bilo v pozitivnem mišljenju, da se bo nekaj spremenilo, in se tudi je," pojasnjuje Srdjan Živulovic iz Studencic. Na ogled je 36 pronicljivih fo­tografskih pricevanj, ki zrcalijo raznoliko družbeno dogajanje v burnih casih na­stajanja samostojne slovenske države. Srdjan Živulovic je pri prelomnih do­godkih vedno v prvih fotografskih vr­stah in tako je bilo tudi v obdobju osa­mosvajanja. "Zdi se, da se je takrat vse zgodilo v nekem splošnem pozitivnem razpoloženju, bilo je veliko pricakovanje necesa boljšega. Vsi so bili za spremem-be na bolje. In to, mislim, da se zrcali v mojih fotografijah iz tistega casa. Ta pozitivni naboj je kljucen za to razsta­vo," je še dodal. Letošnji ekstemporeponudil najboljša dela V soboto je pred cerkvijo sv. Jakoba v Hrašah potekal peti samostojni in cetrti nagradni Ex tempore Hraše. MAŠA LIKOSAR Udeleženci so letos ustvarjali na temo žabe. "Ob branju clanka o žabah, ki v Hrašah precijo cesto, se je porodila tema o žabah. Žabjih zgodb je nemalo, poznana je pesem o žabji svatbi ter pravljice, ko princesa poljubi žabca in se ta spremeni v prin-ca. Idej je res veliko, kar se odraža tudi na ustvarjenih slikah," Klavdija Špenko in tretjo Nikolaj Petrevcic. Žirija je podelila je pojasnil Roman Veras, predsednik KUD Jarem, ki je v sode-še dve pohvali, in sicer Anamariji Meglic in Darinki Zaletel. lovanju s Turisticnim društvom Hraše organiziralo omenjen Prav tako so priznanja nemenili vsem otrokom, ob tem pa še ekstempore. Udeležilo se ga je 21 odraslih slikarjev in dvajset simbolicne nagrade. "Komisija je pri slikarjih opazila ogro­mladih ustvarjalcev, ki so Hraše ob tej priložnosti obiskali iz men napredek ter letošnjo razstavo ocenila kot najboljšo do vseh koncev Slovenije. "Udeležba je bila res izvrstna, neprica-sedaj. Posebne pohvale so bili deležni najmlajši za res pogu­kovana. Lahko bi ocenil, da je prekosila vsa pretekla leta," je men pristop k slikarskemu ustvarjanju," je še pojasnil Veras. dodal Veras. Priznanja so uradno podelili minuli torek ob odprtju Ex tem-Slike je ocenila strokovna žirija, ki so jo sestavljali Peter Ga-pore Aljaževina 2021 v Aljaževi domaciji, kjer so razstavljena ber, Anamarija Stibilj Šajn in Janez Bogataj. Med odraslimi tudi nagrajena dela Ex tempore Hraše 2021. Vse slike pa si bo je prvo nagrado prejela Cecilija Cebašek, drugo si je prislužila moc ogledati še novembra v Klubu Jedro. DOMACI KRAJI | 27 Odprli ornitološko opazovalnico Postavljena je ob Hraških mlakah, skozi line pa lahko opazujemo ptice in druge živali, ne da bi jih pri tem vznemirjali. Krasijo jo tudi izobraževalna tabla in fotografije ptic. MAJA BERTONCELJ, FOTO: TINA DOKL Obcina Medvode je v sodelovanju z Za­vodom RS za varstvo narave v okviru projekta LAS Zgodbe naših mokrišc sre­di junija pripravilo uradno odprtje or-nitološke opazovalnice Hraše, ki je prvi korak k oživaljanju obmocja. Postavili so jo ob Hraških mlakah, ki sta eni red-kih mokrišc v tem delu Slovenije. Sta sekundarnega nastanka, saj sta imeli dolga leta vlogo deponije odpadne vode iz bližnje živinorejske farme. Po opušca­nju deponije se je razvil sekundarni bi-otop za razlicne ogrožene rastlinske in živalske vrste. Hraški mlaki obišce vec kot sto razlicnih vrst ptic, kar predsta­vlja okrog tretjino vseh opaženih vrst ptic v Sloveniji. Ob mlakah se spreletava vec kot trideset vrst kacjih pastirjev, so dom za sedem vrst dvoživk. Zbrane je najprej nagovoril župan Med-vod Nejc Smole. "Zgodbe teh edinstve­nih biotopov skušamo še malce bolje preuciti. Zelo nas je nagovorila zgodba naravnega rezervata Škocjanski zatok v bližini Kopra, degradiranega obmo-cja, ki danes velja za enega najboljših primerov dobre prakse v Sloveniji. Tudi Hraše imajo vso možnost, da to razvi­jejo. Na poti bo še kar nekaj izzivov: od ureditve samega lastništva do tega, da skupaj ugotovimo, kaj bi si mikro lo-kalna skupnost sploh želela, kaj so tiste vsebine, ki bi jih želeli tukaj razvijati. Pred nami je lahko še kar nekaj projek­tov. Tisti, ki se nekoliko vec ukvarjajo s prihodnjimi financnimi perspektivami, pravijo, da je to zgodba, ki bo posebej aktualna vse do leta 2027, na nas pa je, ali bomo znali to izkoristiti ali ne," je povedal. Obmocje Hraških mlak je veci­noma v zasebni lasti. V nadaljevanju je Tone Trebar, ornitolog in fotograf, predstavil pomen Hraških mlak za ptice: "Sem hodim od leta 1989, ukvarjam se z opazovanjem in fotogra­firanjem predvsem ptic. Ko sem prišel prvic, je bil vzhodni del, kjer je sedaj sta­bilni sestoj rogozja, še vaško nogometno igrišce. Gladina vode je bila torej nižja, bil je bolj zarašcen z vrbami, ki so jih ka­sneje posekali, obmocje trsticevja in ro­goze se je tudi delno zmanjšalo. Mislim, da se s takimi projekti spet vracamo na­zaj v sobivanje z naravo. Hraški mlaki sta edinstveni, posebni, cudoviti. Mlake so neobhoden življenjski prostor za žabe in repate dvoživke ter žuželke, še posebej vodne hrošce in kacje pastirje, saj so nuj-no potrebne v njihovem razvojnem kro­gu. Vecina omenjenih vrst živali je red-kih in zato ogroženih. Habitati, podobni Hraškima mlakama, izginjajo, novi zelo redko nastanejo. Mlake, najprej so bile tri, so bile prvic vpisane v karto leta 1978. Ornitološki pomen državnega pomena sta Hraški mlaki dobili v letu 1991. Da se s pticami Hraških mlak lahko srecamo in jih opazujemo, a jih pri tem ne vznemir­jamo, je namenjena ta opazovalnica." Na vprašanje, kaj bi v tem obdobju videli, ce bi pogledali skozi lino opazovalnice, je odgovoril: "Zagotovo copastega ponirka z mladicem, copaste crnice, labode grbce, morda kakšno capljo, proti veceru kmec­ke in mestne lastovke, morda kakšno ujedo ..." V leseni opazovalnici so na ogled njegove fotografije ptic, postavljena pa je tudi iz­obraževalna tabla o dvoživkah. Vec o njej je povedala Nika Hrabar iz Zavoda RS za varstvo narave. Koncept in vsebina je nje-no delo, z ilustracijami pa jo je opremila Ines Zgonc iz Zavoda Terra Rossa. "Tabla Pomagajmo žabici najti pravo pot je v prvi vrsti namenjena otrokom. Na njej je »Želeli smo narediti leseno pticjo opazovalnico, ki bo pripomogla k lažjemu, bolj prijaznemu opazovanju ptic.« prikazana selitvena pot dvoživk. Obisko­valci žabico primejo in jo peljejo na pot, zraven pa izvedo marsikaj zanimivega o njihovem življenju. Dvoživk je iz leta v leto manj, na ohranitev njihove popula­cije poleg nevarnosti, ki na njih preti pri preckanju ceste, negativno vpliva tudi vse vecje število rib v mlakah. Žabe so zelo pomembne, so kot indikator ohranjene­ga okolja. Poleg tega, da dihajo s pljuci, dihajo tudi preko kože. Ce je nekaj narobe v okolju, se na njih pozna. Ce so žabe na nekem obmocju prisotne, je to zagotovo dober znak. Hkrati so uravnava škodljiv­cev, žuželk, mrcesa ... So vsestransko ko­ristne," je poudarila Hrabarjeva. Kot je po­jasnila Nataša Špilak iz Obcine Medvode, je vrednost investicije nekaj manj kot 24 tisoc evrov: "Pretežni del je sofinanciran s strani evropske unije. Obcina Medvode je eden izmed partnerjev v projektu. To ob-mocje prepoznamo kot biotsko razvnovr­stno z obcutljivim ekosistemom. Želimo ga poudariti in zašcititi, obenem pa smo si želeli narediti leseno pticjo opazovalni-co, ki bo pripomogla k lažjemu, bolj pri­jaznemu opazovanju ptic, ki se nahajajo na tem obmocju." Za pogostitev po dogodku so poskrbe­li clani TD Hraše. Kot je povedal pred­sednik Jože Janhar, bo za prihodnost tega obmocja zelo pomembna ureditev lastništva – tudi za morebitne financno vecje projekte. Blagoslovili kapelico MAJA BERTONCELJ Na Bonovcu je bil 25. junija pohod v pocastitev dneva dr­žavnosti, ki je bil letos še zlasti slovesen – ne le zaradi pra­znovanja tridesetletnice države. Zakljucil se je namrec z akademijo in blagoslovom obnovljene Hafnerjeve kapelice Marije Pomagaj, ki je delo arhitekta Jožeta Plecnika. Kape­lica, ki je v lasti Obcine Medvode, je bila obnovljena lani, blagoslov pa so zaradi epidemije covida-19 takrat morali odpovedati. Kapelica je zadnja postaja na poti Aleja Slovenija, ki se zacne pri skali – "Triglavu" na Senicici. Skupaj je dolga 780 metrov. V kulturno-duhovnem programu so sodelovali Mešani pevski zbor Župnije Preska, Zvone Nagode, dr. Franci Becan in pritr­kovalci z Vrhnike. Slavnostni govornik je bil dr. Janez Juhant, predsednik društva Združeni ob lipi sprave, ki se zavzema za spravo in ureditev oziroma popravo medvojnih in povojnih krivic. V nagovoru se je spomnil dolge poti, ki smo jo morali prehoditi do samostojne Slovenije, poudaril pa je tudi, da še vedno nismo dosegli sprave. Kljub vsemu je bil optimisticen in dejal, da je Slovenija zelo napredovala in da je na dobri poti, da se bo ta napredek nadaljeval. Zbrane je nagovoril tudi župan Medvod Nejc Smole. Akademija je orisala zgodovino kapelice in potek njene obnove. Sveto mašo za domovino je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ob soma-ševanju preškega župnika Jureta Koželja. Dogodek je potekal v organizaciji Župnije Preska. Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo narocite po tel. št.: Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo narocite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Ce želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina Ce želite, da vam jo pošljemo po pošti, zaracuna po ceniku Pošte Slovenije. se poštnina zaracuna po ceniku Pošte Slovenije. Razstava rocnih del clanovvseh treh društev upokojencevv obcini V goste vsako leto povabijo Folklorno skupino Tine Rožanc. Medvode / Foto: Tina Dokl / Foto: Tina Dokl Veselje upokojencev ob ponovnem snidenju Na Zbiljski dobravi je pred dnevom državnosti in ob obcinskem prazniku potekalo 17. srecanje treh društev upokojencev v obcini Medvode. MAŠA LIKOSAR Potem ko jim je lani epidemija onemo- gocila srecanje, so se letos ponovno sešli clani treh društev upokojencev – Pirni-ce, Smlednik in Medvode. Kot je poja­snila Veronika Pretnar Kunstek, predse­dnica DU Pirnice, ki je letos organiziralo srecanje, vsa tri društva skupaj štejejo okoli dva tisoc clanov. "Na žalost smo zaradi novega koronavirusa izgubili kar nekaj clanov, samo v našem društvu lani 17 in letos deset," je pojasnila in dodala: "Srecanje smo komaj cakali, saj smo vrsto mesecev preživeli doma in si preganjali osamljene ure. V pripravi je bilo že lansko leto, a smo ga morali zaradi znanih razlogov preložiti, zato je letos še toliko bolj veselo in radostno." Srecanja se je udeležil tudi medvoški žu-pan Nejc Smole. "Dogodki, kot je dana­šnji, dokazujejo, da se po letu in pol, ko smo se zasidrali v zavetje domov, vra-camo na stara pota, zato sem še toliko bolj vesel, da so se upokojenci odlocili za njegovo organizacijo," je dejal in dodal: "V zakljucni fazi je priprava strategije za starejše v obcini Medvode, kjer želimo zacrtati pot za naslednjih deset let. Na podrocju starejših se lotevamo tudi dr­znega projekta, obcina namrec name-rava ustanoviti svoj zavod za pomoc na domu, s katerim bi starejšim omogocili kvalitetno pomoc v najhitrejšem casu." Srecanje po tradiciji spremlja razstava rocnih del clanov vseh treh društev, ki so obicajno nastajala v okviru krožkov, v preteklem letu pa so ustvarjali doma. S kulturnim programom so snidenje obogatili Duo Legenda, Folklorna sku­pina Tine Rožanc, plesna skupina Wild West, pevski zbor iz DU Medvode in ko­mik Sam. Medena zgodba vMedvodah Od 3. do 10. julija je na Tržnici Medvode postavljen paviljon Medena zgodba, kjer lahko pri strokovnjaku izveste marsikaj zanimivega o cebelarstvu. Medena zgodba je na ogled v casu obratovanja tržnice, na voljo pa so bili tudi termini za družine in zakljucene skupine. Možnost strokovnega vodenja bo še jutri, 10. julija, med 9. in 12. uro. Zanj skrbijo v Dru-štvu cebelarjev Medvode. M. B. / Foto: Peter Košenina Pohodniki se radi vracajo k roparskim vitezom Sto petdeset pohodnikov je hodilo Po poteh roparskih vitezov. Legende se vse bolj razkrivajo. Letos nadaljujejo izkopavanja višje na Jeterbenku. Udeleženci letošnjega pohoda po Poteh roparskih vitezov / Foto: arhiv društva MAJA BERTONCELJ vmes ustavili še pri cerkvi sv. Marjete, kjer je vsako leto osrednji postanek, in Na dan državnosti tradicionalno poteka pri cerkvi na Petelincu. Zakljucek je bil pohod Po poteh roparskih vitezov, ena v Žlebeh pri deponiji, kjer bo imelo dru­bolj priljubljenih in najbolje obiskanih štvo svoje prostore. prireditev društev v medvoški obcini. "Z udeležbo smo zelo zadovoljni, prav Tako je bilo tudi letos – osemnajstic. tako z izvedbo. Gospodinje in organi-Prvi start je bil pred OŠ Preska, drugi zatorji smo poskrbeli, da so pohodniki pa pri Galeriji pod kozolcem v Žlebeh. obljubili, da se naslednje leto spet vidi-Udeležilo se ga je 150 pohodnikov, ki so mo, to pa je tudi naš cilj, naše poplacilo prehodili pot na Jeterbenk in nazaj, se za ves trud, ki ga vložimo v ta projekt. Pošljite SMS sporoilo s kljuno besedo LJUDEM5 na številko 1919 in prispevali boste 5 E R za humanitarno akcijo "Pomo in Prispevate lahko vsi uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2. podpora stare šim''. VAŠE DONACIJE SPREJEMAMO TUDI NA NAŠEM HUMANITARNEM RACUNU: RDE.I KRIŽ SLOVENIJE - OBMO.NO ZDR ŽENJE LJ BLJANA IBAN: SI56 6100 0112 2334 482 | DELAVSKA HRANILNICA D.D. SWIFT ALI BIC: HDELSI22 | SKLIC: SI00 10-2-7 NAMEN: POMO. IN PODPORA STAREJŠIM | KODA NAMENA: CHAR www.rdecikrizl ubl ana.si Rdeci križ Slovenije - Obmocno združenje Ljubljana, Tržaška cesta 132, Ljubljana / Brezplacna objava Vsako leto želimo pohodnikom pripraviti nekaj, kar jih bo cez celo leto privablja-lo v naše kraje. Letos je to lesena figura viteza, ki je postavljena ob informativni tabli, ki smo jo lansko leto postavili za pohodnike, da se lahko poucijo o zani­mivostih na tem obmocju Polhograjcev. Postavili smo tudi "kašcogled", tako da lahko pohodniki z vso natancnostjo pre­gledajo podrocje, kjer so arheologi (štu­denti) pod vodstvom Andreja Gasparija v lanskem letu odkrili zanimivosti in jih napeljali, da so se letos lotili izkopavanja višje na Jeterbenku. Odkrili so kar nekaj novih dokazov, ki bodo služila nam, da naslednje leto pripravimo nove informa­tivne table, ki bodo temeljile na dejstvih in ne samo na predvidevanjih. Skulptura in 'kašcogled' sta delo našega vsestran­skega Lada Vidmarja," je povedala Vanja Locniškar, predsednica TD Žlebe-Marje­ta, in dodala, da so dobra in pozitivna ekipa, tako da je tudi organizacija vseh aktivnosti, ki jih imajo, lažja. V društvu so veseli tudi, da je cerkvica sv. Marjete letos docakala obnovo zvo­nika. "Poteka s pomocjo evropskih sred­stev v okviru projekta LAS. Leta 2026, ko bo praznovala petsto let, bo pohodnike pricakala v popolnoma prenovljeni po­dobi – in tega se vsi veselimo," je še za­kljucila Locniškarjeva. ŠPORT IN REKREACIJA | 31 Prehodili Aljaževo potod doma do doma Na svecani akademiji ob obletnici rojstva Jakoba Aljaža, stoletnici delovanja skalašev in obcinskem prazniku je Gorniški klub Jakob Aljaž podelil castne znake. MAŠA LIKOSAR Vsako prvo soboto v juliju pred Aljaževo domacijo Gorniški klub Jakob Aljaž s ca-stnimi znaki nagradi vse tiste, ki so od lani prehodili Aljaževo spominsko pot od doma do doma. "Poteka od Aljaževe domacije v Zavrhu pod Šmarno goro do Triglava in zaobjame vse tocke, kjer je Jakob Aljaž deloval. Pot je zahtevna le na zadnjem delu, sicer pa je primerna za vse, tudi družine z otroki," je pojasnil predsednik kluba Tomaž Mis in dodal: "Letos smo podelili manj znakov, kot jih obicajno, na kar je verjetno vplivala tudi Letošnji prejemniki castnega znaka, ki so prehodili Aljaževo pot od doma do doma. / Foto: Maša Likosar epidemija, ki je prinesla zaprtje obcin­skih meja." Castne znake so prejeli Marko Artic iz Šmarij pri Jelšah, Milivoj Filipovic iz Opatije, Slavko Turk iz Ljubljane, ki je pot opravil že cetrtic, Jože Cergolj iz Dra­velj, ki je pot doslej prehodil 13-krat, Al-bin Breceljnik za 14-krat premagano pot in Tatjana Burgar iz Zblij, ki je pot doslej prehodila 15-krat, za kar je prejela tudi zlato priznanje. Kot zanimivost: do 3. julija letos je Aljaževo pot prehodilo 310 razlicnih oseb, in sicer skupno kar 611­krat. Slavnostni govornik je bil "trigla­vski" župnik France Urbanija, ki je go- Luka Doncic gre vTokio MAJA BERTONCELJ, FOTO: GORAZD KAVCIC Slovenska moška clanska košarkarska reprezentanca si je v nedeljo v Kaunasu z zmago nad Litvo s 96 : 85 priigrala me-sto med dvanajstimi reprezentancami na olimpijskih igrah v Tokiu. Clan ekipe je tudi Luka Doncic. Košar­kar, katerega slovenski dom je v Smle­dniku, je bil izbran za najboljšega igral-ca kvalifikacijskega turnirja. Doncic bo tako edini športnik iz medvoške obcine, ki bo nastopil na najvecjem tekmova­nju sezone. Slovenija bo na olimpijskih igrah igrala v skupini C skupaj z Argen­tino, Japonsko in Španijo. Moški košarkarski turnir se bo v Tokiu na Japonskem zacel 25. julija in bo pote­kal do 7. avgusta. "Vsak otrokv Sloveniji sanja, da bi igral v ligi NBA, da bi zastopal svojo državo na olimpijskih igrah ali da bi vsaj enkrat oblekel dresz državnim grbom. Meni je vse to uspelo že pri dvaindvajsetih letih in res sem brez besed," pravi Luka Doncic, ki se je v ponedeljek zekipo vrnil vSlovenijo. vor posvetil ljubezni do gora, domovine, vere in Jakoba Aljaža. "Iskra gorništva ne sme žareti le ob premagovanju sten. Iskra pomeni pravzaprav premagovanje sebe, tudi svoje sebicnosti, pušcobe in lahkotnosti. Svoj pravi car pa dobi šele, ko jo delimo z drugimi," je med drugim dejal Urbanija, ki je po akademiji na Šmarni gori daroval sv. mašo. Dogo­dek so s kulturnimi vložki obogatili trio Mjav in godba iz Vodic. Zlato Alenki Dobnikar Medobcinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj je na državnem prvenstvu gluhih v orientacijskem teku, ki je sredi junija potekalo v Crnem Vrhu nad Idrijo, doseglo lep ekipni uspeh. Izkazala se je tudi clanica društva in obcanka Med-vod Alenka Dobnikar, ki je osvojila zlato medaljo. M. B. V gibanju s Timotejem (27) TIMOTEJ BECAN, GORSKI TEKAC IN KINEZIOLOG AKTIVNI DOPUST Kakšen je dopust po vaše? Si ga privošcite "s polno žlico" sprošcanja ali tudi ne mo-rete cisto odklopiti vsakdanjega nacina življenja? Naj povem, kakšen je moj – dan je zapol­njen s še vec športnimi aktivnostmi. Sam nisem tiste vrste, da bi na dopustu spal do sredine dopoldneva, pojedel nekaj za zaj­trk, se nato zleknil na plažo, vmes skocil na ohladitev v vodo in tako nadaljeval vse do vecerje. Seveda pa smo si razlicni, zato ima vsak svoj pogled na to. Dopust bi lah­ko prevedli v "odklop od vsakdanjika", zato vam nihce ne more ocitati neskoncnega sprošcanja, saj si to ne nazadnje na vsake toliko casa tudi zaslužimo. Pa vendar, okusite car pocitnic tudi sko­zi aktivnost in raziskujte destinacijo tudi na takšen nacin. Na voljo imate vec casa, prakticno cel dan, zato pomanjkanje casa tokrat ne more biti izgovor. Ni boljšega kot teci ob morju v jutranjem miru in tiši­ni, ko na plaži še ni žive duše, zgolj nekaj sprehajalcev, morje pa je popolnoma mir-no. Tudi zajtrk vam bo kasneje drugace in predvsem bolj zadišal, da ne govorim o vecerji z okusnimi morskimi dobrotami. Mocno opoldansko sonce seveda pre­vec razgreje ozracje za kakšen napor "na suhem" tekom dneva, nam pa morje ali jezera omogocajo drugacno gibanje, kot smo ga vajeni sicer. V vodi smo namrec v breztežnostnem stanju, kar blagodejno vpliva na naše telo. Mišice in sklepi niso pod takšno obremenitvijo kot na trdnih tleh, hidrostatski tlak pa deluje celo kot blaga masaža ali pa limfna drenaža. Pla­vanje, potapljanje, surfanje, ravnotežne vaje skozi igro na kakšnem supu ali pa zgolj igra z otroki ob podajanju z žogo v vodi so lahko sprošcujoce dejavnosti, ob katerih bo naše telo še bolj zaživelo. Do-pust je lahko tako tudi pocenjanje vsakda­njih aktivnosti. Tudi sam sem v trening vrinil plavanje, saj tega doma enostavno ne morem poceti ravno velikokrat. Plava­nje je zelo koristna naravna oblika giba­nja. Vedno pravim, da lahko okolico pobliž­je spoznate s pomocjo športa. Z lastnimi nogami boste našli še tako skrite koticke svoje dopustniške destinacije, kjer turisti niso ravno številni, in tako spoznali še drugo, bolj domaco plat pokrajine ali kraja samega. Sam sem užival v teku med na­sadi oljk, iz katerih sadežev kasneje pride-lajo olje, ki nam ga ponudijo ob vecerji v restavracijah, najbolj pa seveda, ko sem se povzpel na bližnji hrib, od koder pogled ni segel zgolj na otok, ki se vidi z obale, temvec na mnogo drugih za njim. Na tak nacin clovek svoje dopustniške dni doživi še nekoliko drugace, bolj polno, in se mu tudi bolj vtisnejo v spomin. NA KOLESIH | 33 Barva vozila odraža osebnost voznika Najbolj priljubljena barva je že vrsto let bela, sledijo crna, siva in srebrna. Te barve so nevtralne, všec so vsem in se jih nikoli ne navelicamo. Žive barve so vecinoma omejene na manjše avtomobile. Psihologi so naredili analizo povezave barve vozila in znacaj­skih lastnosti njegovega lastnika. Preverite, kakšna osebnost ste. • Tisti, ki izberejo crno vozilo, so ambiciozne osebe, ki se nav­zven želijo prikazati kot uspešne in dominantne osebe. Crna barva oznacuje luksuz, manjšim in cenejšim vozilom daje noto energije in moci. • Lastniki rdecih vozil so odprte osebe in so energicni in am-biciozni, pretežno so to mlajše osebe. • Srebrno barvo izbirajo osebe z obcutkom za stil, pogosto zelo uspešne osebe. • Belo barvo izbirajo prakticne osebe. • Rumeno barvo povezujemo z inteligenco, toploto. Lastniki imajo radi hitrejšo vožnjo, raziskovanje, optimizem. • Sivo barvo izbirajo zanesljive osebe in osebe z okusom. So pazljivi vozniki, umirjeni in pedantni. • Modra vozila izbirajo družabne in prijateljsko razpoložene osebe. • Zelena barva kaže navezanost na naravo, lastniki naj bi bili nežni in potrpežljivi. Ne glede na to, kaj ste izbrali, vse raziskave kažejo, da je na cesti najveckrat opažena in zato najvarnejša bela barva. Servis klimatskih naprav Diagnostika vseh tipov osebnih vozil AVTO JAMNIK d.o.o. VSAK MODEL SUZUKI ZA VITARA & SX4 S-CROSS Z DODATNO UGODNOSTJO Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2 po WLTP meritvah: 4,5-6,6 l/100km in 103-149 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specificna emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0023-0,0209 g/ km, trdi delci: 0,00009-0,0003/km, število delcev: 0,63-1,84E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specificni porabi goriva in specificnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Prirocniku o varcni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplacno pridobite pri pooblašcenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolicne. *Reprezentativni primer izracuna za IGNIS 1.2 DUALJET HIBRID COMFORT • vrsta financiranja: financni leasing • predracunska vrednost predmeta financiranja: € 11.830 • lastna udeležba (polog): € 3.178 • znesek financiranja: € 8.770 • število obrokov: 48 • mesecni obrok: € 199 • stroški odobritve: € 118 • skupni znesek za placilo brez lastne udeležbe: € 9.552 • letna spremenljiva obrestna mera: 4.25% • efektivna obrestna mera: 5.05% na dan 23.06.2021 . Reprezentativni primer izracuna za SWIFT 1.2 DUALJET HIBRID COMFORT • vrsta financiranja: financni leasing • predracunska vrednost predmeta financiranja: € 12.990• lastna udeležba (polog): € 2.380 • znesek financiranja: € 10.740 • število obrokov: 60 • mesecni obrok: € 199 • stroški odobritve: € 130 • skupni znesek za placilo brez lastne udeležbe: € 11.940 • letna spremenljiva obrestna mera: 4.25% • efektivna obrestna mera: 4.85% na dan 23.06.2021 . Reprezentativni primer izracuna za VITARA 1.4 BOOSTERJET HIBRID COMFORT • vrsta financiranja: financni leasing • predracunska vrednost predmeta financiranja: € 17.975 • lastna udeležba (polog): € 3.718 • znesek financiranja: € 14.437 • število obrokov: 84 • mesecni obrok: € 199 • stroški odobritve: € 180 • skupni znesek za placilo brez lastne udeležbe: € 16.716 • letna spremenljiva obrestna mera: 4.25% • efektivna obrestna mera: 4.72% na dan 26.05.2021 . Reprezentativni primer izracuna za SX4 S-CROSS 1.4 BOOSTERJET HIBRID COMFORT• vrsta financiranja: financni leasing • predracunska vrednost predmeta financiranja: € 19.215 • lastna udeležba (polog): € 3.236 • znesek financiranja: € 16.171 • število obrokov: 96 • mesecni obrok: € 199 • stroški odobritve: € 192 • skupni znesek za placilo brez lastne udeležbe: € 19.104 • letna spremenljiva obrestna mera: 4.25% • efektivna obrestna mera: 4.66% na dan 26.05.2021 . Reprezentativni primer izracuna za ACROSS 2.5L PRIKLJUCNI HIBRID AWD ELEGANCE • vrsta financiranja: financni leasing • predracunska vrednost predmeta financiranja: € 51.100 • lastna udeležba (polog): € 35.440 • znesek financiranja: € 16.171 • število obrokov: 96 • mesecni obrok: € 199 • stroški odobritve: € 511 • skupni znesek za placilo brez lastne udeležbe: € 19.104 • letna spremenljiva obrestna mera: 4.25% • efektivna obrestna mera: 5.22% na dan 26.05.2021 . Reprezentativni primer izracuna SWACE 1.8 HIBRID PREMIUM • vrsta financiranja: financni leasing • predracunska vrednost predmeta financiranja: € 23.465 • lastna udeležba (polog): € 7.528 • znesek financiranja: € 16.171 • število obrokov: 96 • mesecni obrok: € 199 • stroški odobritve: € 235 • skupni znesek za placilo brez lastne udeležbe: € 19.104 • letna spremenljiva obrestna mera: 4.25% • efektivna obrestna mera: 4.73% na dan 26.05.2021 • v primeru dviga Euribor-ja se lahko skupni znesek za placilo poveca. **Do zgoraj navedenih akcijskih ugodnosti 500 € popusta in letne vinjete so upraviceni tisti kupci novih vozil Vitara ali SX4 S-Cross, ki jim bo v obdobju akcije izstavljen racun in bo vozilo tudi registrirano. Podaljšano jamstvo 3+2 leti je vkljuceno v Suzuki Financiranje. Akcija velja do 30.9.2021. PO NASVET K MARJEŠKI PEHTI Bazilika MARJEŠKA PEHTA Dnevi, tedni, meseci se kar prehitro obrnejo in jaz imam že polne roke dela z ozimnico. SUŠENJE BAZILIKE Danes sem se odlocila, da poberem baziliko in jo posušim. Naslednje dni pa še peteršilj, zeleno in luštrek. Te zacimbnice posušim v pecici na ventilaciji, Sušim na od 50 do 60 stopi­njah in seveda z vklopljenim ventilatorjem. Pecico vklopim zvecer in zjutraj so zacimbe suhe. Popolnoma posušene za-cimbnice so takrat, ko se med prsti zdrobijo. Pripravim jih tako, da jih najprej operem, osušim, potrgam liste in stresem na pekac. Stebla vsa odvržem. Ko so zacimbe suhe, jih pospravim v manjše steklene kozarcke in pospra-vim v omaro, kjer cakajo do takrat, ko nimam na vrtu nobene sveže zeli vec. Veliko pozimi uporabljam suhe zacimbe, ce so pravilno posušene, ohranijo vse svoje aromaticne sestavine. Sedaj pa še nekaj besed o baziliki, ki jo, verjamem, vsi zelo dobro poznamo, jo dodajamo razno raznim jedem in jo ima- mo kot zacimbo vedno pri roki. Sama jo uporabljam v vseh jedeh, saj jih njeni aromaticni listi naredijo popolne. Ne sme manjkati v paradižnikovi omaki, na najrazlicnejših solatah, svežem siru, testeninah, mesu ... Posušena bazilika se odlic­no poda k ovcetini in govedini, juham iz zelenjave in strocnic. Bazilika dobro dene ljudem, ki jih pestijo razlicne želodcne in prebavne težave. Preprecuje napenjanje, zato jo dodajamo jedem, ki vsebujejo strocnice. Pomaga pri prebavi hrane in spodbuja delovanje želodca. Ta zacimba tudi krepi tek, pre­precuje crevesne krce in pozitivno vpliva na ravnovesje cre-vesne mikroflore. Bazilikin caj si lahko pripravijo ljudje, ki imajo težave z blagimi depresijami in nervozami, pa tudi vsi, ki se hitro vznemirijo in razdražijo. Poleg tega je bazilika tudi odlicen afrodiziak. V ljudski medicini bazilika velja za odlicno zdravilo zoper astmo, pljucna obolenja, tuberkulozo in vnetja ledvic. Lajša namrec uriniranje, krepi krvni obtok in zdravi kašelj. Z njeno pomocjo zdravimo tudi glavobole in znižuje-mo povišano telesno temperaturo. S cajem si izpiramo ustno votlino in grlo ter ga grgramo. Uživanje bazilike pripomore tudi k mocnejšemu izlocanju mleka pri dojecih materah, z njo odpravljamo tudi kašelj in slabost ter povecujemo znoje­nje. Ker snovi v baziliki delujejo antibakterijsko, nam je lahko v pomoc tudi pri zdravljenju razlicnih vnetij. Iz listov si lahko pripravimo caj in ga pijemo veckrat na dan. CAJ IZ BAZILIKE Pater Ašic priporoca pitje caja po naslednjem postopku: 1 cajno žlicko prelijemo z 0,25 l vrele vode in pustimo stati 10 minut, precedimo. Spijemo tri skodelice na dan, vendar ne vec kot osem dni, naredimo premor 14 dni in potem lahko ponovimo. Vec kot dovolj razlogov torej za uporabo bazilike v vsakdanji prehrani. Lepo poletje vam želim! RAZGLED Zvrocino prišli kopalci PETER KOŠENINA Obdobje vremenskih ekstremov se kar noce koncati. Ce je billetošnji maj najbolj moker v zadnjih šestdesetih letih in je kolicina padavin celo za dvakrat presegla dolgoletno povprecje, debelina snežne odeje na Kredarici pa je bila najvecja prav maja, je z junijem skoraj cez noc nasto­pilo vroce poletje. Vzadnjih dveh tednih smo izkusili prvi letošnji vrocinski val. Reka Sora, ki je tudi letos dovolj cista za kopanje, je ljudi zvabila na kopališce v Goricanah. Kljub vrocini temperatura vode ni presegla svežih 19 stopinj Celzija. Ravno pravza temeljito osvežitev. Turisticno-gostinska zbornica Slovenije (TGZS) je v sodelovanju z Društvom barmanov Slovenije (DBS) v sklopu projekta Slovenija – evropska gastronomska regija 2021 organizirala barmansko tekmovanje za naj koktajl Slovenije 2021. Sodnike je preprical koktajl, ki poleg gina z okusom cešnje vsebuje še pehtranov, breskov in zelišcni liker, ananasov sok ter sok rdece pese. Skrivnostno cešnjo (kot se koktajl imenuje) je ustvaril barman Rok Dobnikar iz Gostilne Dobnikar s Katarine nad Medvodami. A. B. / Foto: arhiv organizatorja NEZMOŽEN ZA DELO V ordinacijo za medicino dela v Medvoškem zdravstvenem domu vstopi moški srednjih let: "Doktor, potrebujem potrdilo, da sem trajno nezmožen za kakršnokoli delo." "Aha ... Kaj vam pa 'fali'?" vpraša zdravnik. Mož samozavestno: "Kaj mi 'fali'? Ja, to potrdilo vendar." ŠE BO DOBRA Pravi žena Gorenjcu: "Joža, v dnevni sobi je spet pregorela žarnica." "Ah, pusti jo, za podnevi bo še dobra," ji ta odvrne. CLOVEKOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ Zakaj je kalkulator clovekov najboljši prijatelj? Nanj lahko vedno racunaš. IZGUBO IMA Trgovec se pritožuje: "Obup! Vsak dan imam izgubo." Novak: "Od cesa pa potem živite?" Trgovec: "Ob sobotah in nedeljah imam zaprto." CIVKARIJE, RAZVEDRILO | 35 Spackarji pozdravili kolesarje Tazanimivi posnetekšportnikovna dveh kolesih in ljubiteljev av-tomobilov na dva cilindra je nastal tisto junijsko nedeljo, ko sta skozi Smlednik, Hraše in naprej proti Vodicam in Ljubljani poteka­li trasi dveh kolesarskih dirk, najprej nekaj po poldnevu dirke Po Sloveniji, zatem pa še tradicionalnega Maratona Franja. VSmle­dniku gasilci in clani razlicnih društevvedno odlicno poskrbijo za nemoten in varen potek maratona skozi svoje kraje. Tokrat pa sta v domacih Hrašah tekmovalce na izviren nacin z legendarnimi Ci-troënovimi "spacki" pozdravila dejavna clana slovenskega spac­karskega kluba brata Marjan in Leon Oblakz ženama Darjo in Ireno ter prijatelji iz gorenjske sekcije. Travnik je za "pozdravni nagovor" posodil Aleš Rozman s kmetije pr' Tominc, drušcino na bregu pa je s pomenljivim nasmeškom iz karavane pozdravil tudi naš kole­sarski junakTadej Pogacar. Je bilz mislimi že pri rumeni majici na Touru, ki se odvija po cestah v domovini "spacka" Franciji, kjer nas razveseljuje v teh dneh? I. K. / Foto: Igor Kavcic 7 19 2 8 53 965 1 95 314 47 38 834 69 6 Rešitev: 247 31 5 9 48 6 765341928 421798653 839652471 956283147 147965382 283417569 698124735 312576894 574839216 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Udeleženci dvajsetega srecanja na Grmadi so se zaradi nevihte morali fotografirati pod njo. Na Grmadi se srecujejo že dvajset let Skupni imenovalec sosednjih društev je sodelovanje. PETER KOŠENINA Okrogla smerna tabla na vrhu Polho­grajske grmade stoji že dvajset let. Pla­ninski društvi Medvode in Blagajana iz Polhovega Gradca se vsako leto srecata ob njej in tako je bilo tudi 10. junija letos. Grmada leži na meji med obcinama Medvode in Dobrova - Polhov Gradec in je zato kot nalašc za srecanja sosednjih društev. "Planinsko društvo (PD) Med-vode in Planinsko društvo Blagajana imata veliko skupnih tock. Ena od teh je smerna tabla na vrhu Grmade. Svoje case smo bili prijatelji v istem društvu, potem so se naše poti locile, ampak smo še vedno ostali prijatelji. Kadarkoli je treba, sodelujemo, bodisi na naši bodisi na njihovi strani – sodelovanje je naša skupna lastnost," je odnose med dru­štvoma opisal predsednik PD Medvode Gorazd Šturm. Letošnje srecanje na vrhu je bilo kratko, saj je udeležence z njega po nekaj minutah pregnala nevihta. Ob okrogli obletnici srecanj sta se pohoda udeležila tudi oba župana, Nejc Smole in Franc Setnikar. Tudi na ravni obcin ima sodelovanje pomembno mesto. "Ob­cutki so slovesni, saj nas taka srecanja povezujejo. Mislim, da v teh casih lju­dem tega manjka in to potrebujemo. To je edini nacin, da uspevamo, pa naj si bo na kateremkoli podrocju. Skupnih tock imamo izredno veliko. Mejimo po grebenu proti Katarini, velikokrat se sre-cujemo, skupaj sooblikujemo tudi svojo prihodnost na podrocju komunalne in-frastrukture. Sodelujemo tudi drugace, saj si izmenjujemo mnenja, kako pote­ka življenje v posamezni obcini in kako pobrati dobre stvari od enega in prenesti do drugega, da smo lahko zadovoljni in srecni," je na družabnem srecanju na Tu­risticni kmetiji Gonte dejal župan obcine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar. Dvajsetega srecanja se je udeležil tudi Viki Grošelj, legenda slovenskega alpi­nizma, ki je pred kratkim izdal vodnik po poteh med Ljubljano in Triglavom, ki ga je poimenoval Krona Slovenije in v njem opisuje tudi poti po Polhograjcih. Predsednik PD Medvode Gorazd Šturm je izvod podaril tistim, ki so v dvajsetih letih srecanj tako ali drugace pomagali: nekdanjim predsednikom društev, žu­panoma ter tudi Televiziji Medvode in Gorenjskemu glasu. Mobilni kino izZbilj v Medvode MAJA BERTONCELJ, FOTO: GORAZD KAVCIC Mobilni kino je nova pridobitev v medvoški obcini. Opremo, pridobljeno pri projektu LAS Mobilni kino na prostem, so prvic javno preskusili na filmskem veceru na Vaškem trgu v Zbiljah. Na novopridobljenem filmskem platnu so predvajali turisticne in promocijske filme, povezane z Zbiljskim jezerom in Medvo­dami. Dogodek je potekal v organizaciji Javnega zavoda Sotocje v sodelovanju s Turisticnim društvom (TD) Zbilje in TV Medvo­de. Predvajani so bili filmi iz arhiva TD Zbilje, Turisticne zveze Slovenije in Filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije. Mobilni kino se sedaj seli v Medvode. Na velikem platnu, ki bo postavljeno na prireditveni plošcadi pri Tržnici Medvode, si boste lahko v nedeljo, 11. julija, ogledali finale evropskega prvenstva v nogometu. Prenos se bo zacel ob 20.45. PRIREDITVE, ZANIMIVOSTI | 37 Prireditve v juliju 2021 Vse, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, prosimo, da dogodke vpišete preko portala MojaObcina.si. Zaobjavo v redni številki Sotocja, ki izide drugi petekv mesecu, jetreba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu.Vse informacije o vpisu dogodkov so na voljo vTIC Medvode, E: info@visitmedvode.si. Javni zavod Sotocje Medvode, Ostrovrharjeva ulica 4, SI – 1215 Medvode. Cetrtek, 8. julij 2021, ob 17.00 Tržnica Medvode Cetrtek, 15. julij 2021, ob 21.00 Trg sv. Urha vSmledniku YAMMY TRUCK OPENING SUMMER PARTY POLETNI VECERI NA TRGU – LITERARNI VECER Z GLASBENIM GOSTOM YammyTammy, tamara@yammytammy.si, 040 620 288 KUD SMLEDNIK, kud@smlednik.si, +386 (0)31 241 913 Cetrtek, 8. julij 2021, ob 19.00 Knjižnica Medvode (terasa) BELETRININI TRUBADURJI:PREDSTAVITEV KNJIGE SRAJCA SRECNEGA CLOVEKA IN POGOVORSSLAVKOM PREGLOM Knjižnica Medvode Petek, 9. julij 2021, od 21.00 Prireditvena plošcad ob Tržnici Medvode KRALJ OJDIP(SOFOKLEJ) – GLEDALIŠKA PREDSTAVA NA PROSTEM Združeno medvoško gledališce, 041 378 050 Sobota, 10. julij 2021, od 06.30 Obcina Medvode 5.POHOD OD JAKOBA DO JAKOBA JAVNI ZAVOD SOTOCJE MEDVODE, prijave na 01 361 43 46 Sobota, 10. julij 2021, od 21.00 Prireditvena plošcad ob Tržnici Medvode KRALJ OJDIP(SOFOKLEJ) – GLEDALIŠKA PREDSTAVA NA PROSTEM Združeno medvoško gledališce, 041 378 050 Nedelja, 11. julij 2021, ob 20.45 Tržnica Medvode FINALE NA PROSTEM – PRENOS FINALNE TEKME EURO2020 JAVNI ZAVOD SOTOCJE MEDVODE ca poteka cez Polhograjce, druga polovica pa po pretežno rav­ninskem delu obcine. Najvišja tocka je Polhograjska Grmada z 898 metri, najnižja pa viseci most v Mednu s 303 metri. To je krasna kombinacija," je pojasnil Ladislav Vidmar. Krožno pot je zgodaj zjutraj zacenjal pred Hotelom Medno, šel v medanski hrib, nadaljeval proti Topolu, naprej do vasi Belo, na Polho­grajsko Grmado, Gonte, Mali Tošc, do kmetije Kozjek, na Igale, Gontarsko planino, Osolnik, Hom, Soro, Dol, po brvi preckal reko Soro, na Senico, Jeprco, v Zbilje, Dragocajno, Moše, Hraše, proti Svetemu Tilnu, v Zavrh, Vikrce, Medno in nazaj na izho­dišce. S tremi postanki je za krog potreboval okrog 12 ur in pol. Izziv, ce mu tako recemo, je uspešno opravil. "Najpomembnej­še je moje pocutje, potrditev, da sem še vedno zdrav, vitalen, Petek, 16. julij 2021, ob 21.00 Trg sv. Urha Smlednik POLETNI VECERI NA TRGU – KONCERT POCENI ŠKAFI KUD SMLEDNIK, kud@smlednik.si, +386 (0)31 241 913 Trg sv. Urha v Smledniku Sobota, 17. julij 2021, ob 21.00 POLETNI VECERINA TRGU –KOMEDIJA VAJA ZBORA KUD SMLEDNIK, kud@smlednik.si, +386 (0)31 241 913 Nedelja, 18. julij 2021, ob 21.00 Trg sv. Urha v Smledniku POLETNI VECERI NA TRGU – VECER SLOVENSKEGA FILMA KUD SMLEDNIK, kud@smlednik.si, +386 (0)31 241 913 Petek, 23. julij 2021, ob 21.00 Trg sv. Urha v Smledniku POLETNI VECERINA TRGU –KOMEDIJA VAJA ZBORA KUD SMLEDNIK, kud@smlednik.si, +386 (0)31 241 913 Sobota, 24. julij 2021 ob 21.00 Trg sv. Urha vSmledniku, POLETNI VECERINA TRGU -KOMEDIJA VAJA ZBORA KUD SMLEDNIK, kud@smlednik.si, +386 (0)31 241 913 Nedelja, 25. julij 2021, ob 21.00 Trg sv. Urha v Smledniku POLETNI VECERINA TRGU –KOMEDIJA VAJA ZBORA KUD SMLEDNIK, kud@smlednik.si, +386 (0)31 241 913 sposoben fizicnih in psihicnih naporov. Lažje je živeti, ce sebe tako dobro poznaš, da veš, kaj lahko delaš in kdaj moraš od­nehati. V vsakdanjem življenju to prav pride," je odgovoril, na vprašanje, kaj mu to pomeni. Na poti je najraje hodil sam, v svojem tempu in miru, in kot je dejal, je izbral pravi cas, ko se v naravi veliko dogaja. In zadnjo kljukico je dal nocni pohod v spremstvu partnerke Zvonke Ho­cevar. Po predzadnjem, na katerem sta ga spremljala brat in necak, pa je bil deležen sprejema sokrajanov in prijateljev. www.gorenjskiglas.si 200 strani, mere: 17 x 23,5 cm, brošura Brošuro lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo narocite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Ce želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaracuna po ceniku Pošte Slovenije. Zdravo pridelovanje rastlin se pricne z zdravim in kakovostnim semenom. Zato je nujno, da dobro poznamo rastline in pridelavo semen. S pomocjo brošure bomo spoznali tehnološke postopke in si pridelali seme za domac vrt, pa tudi za prodajo ob upoštevanju zakonskih dolocil. 22 EUR Nagrade: 1. nagrada – darilna kartica želja v vrednosti 15 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga Vec kot sanje/Jaz, midva, mi Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz crk z oštevilcenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do torka, 27. julija 2021, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. OGLASI| 39 www.prevc.si Alples studio BTC Ljubljana, Dvorana Desetka T: 01 541 18 20 E: alples.studio@prevc.si POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Žlebe 98, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode telefon: 01/ 361 35 89, www.hipnos.si www. hipnos. si 24-urna dežurna št.: 051 620 699 hipnos@hipnos.si KZ MEDVODE ZADRUGA in ŽELEZNINA KUPON ZA 10% POPUSTA* NA cELOtEN NAKUp V V pONEDELjEK, 12. jULIjA 2021. *10% popust velja ob enkratnem nakupu v prodajalni MEDVODE ZADRUGA in ŽELEZNINA. popust ne velja za kmetijski repromaterial kot so semena (koruza, krompir, žita, poljšcine), gnojila (mineralna 25kg, foliarna 1l), krmila, ffs (250ml in vec), lesni peleti, naftni derivati in gradbeni material. predviden je za prodajo v kolicinah, obicajnih za gospodinjstva in ne velja za pravne osebe ter samostojne podjetnike. cesta ob Sori 7, 1215 Medvode, tEL.: 01-2926-170 GSM: 051-642-072 trg-zeleznina@kzmedvode.si