36
Novice.
Deželni zbor kranjski.
II. seja dne 18. januvarja 1898.
Deželni glavar Detela je prosil pooblastila, da sme papežu čestitati na GOletnici njegovega mašništva, čemur je zbornica pritrdila, potem storil pa je poslanec Božič obljubo.
Poslanec dr. Maj ar on je poročal o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1896. ter o proračunu za leto 1898 Čisti dolg znaša 3,612 200 gld. Potrebščina za 1. 1898 znaSa 203.022 gld., pokritje pa 2 gli. Primanjkljaj se   pokrije iz deželnega zaklada.
37
Poslanec Luckmann je poročal o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za leto 1896. De]^nsk^s^SL pokritja je bilo za 6932 gld. SS^/a kr. več, kakor je bilo preraču-njeno.
Poslanec Luckmann je poročal o proračunu deželne prisilne delavnice za leto 1898 Skupna potrebščina znaša 92 850 gld.   pokritje 94 001 gld, torej  bo prebitka  142 gld.
Poslanec dr. Žitnik je poročal o računskem sklepu za leto 1896 in o proračunu ustanovnih zakladov. Dežela ima v upravi 22 zakladov, ka eri so koncem leta 1896 znašali 2,026.865 gld. 441/2 kr. in so se toraj pomnožili za 21326 gld.  88Va  kr,
—   Poslanec   Langer   je   poročal o računskem sklepu 2a leto  1896 in o  proračunu deželno-kulturnega zaklada za 1. 1898   Za leto  1898  je preračunjena potrebščina na 5260 gld pokritje pa tudi  na  5260 gld.
Poslanec Langer je poročal o poročilu deželnega odbora glede pospeševanja vinogradarstva na Kranjskem. Trtna uš se je razširila v minolem letu v nekaterih krajih Zdaj je okuženih ua Kranjskem 58 občin, po obsegu 8374 92 h^. ali 77'2o/o, a od teh je 3000 ha popolnoma uničenih. S podporami in posojili se je omogočilo, da so se ljudje oprijeli pre-novljenja vinogradov. Novi nasadi merijo 181.638 štirijaških metrov, trtnice 26 953 štirijaških metrov. Deželna trtnica v Ljubljani je nacepila 80 150 komadov, a izkazalo se je, da podnebje v Ljubljani ni posebno ugodno in da bi kazalo trt-Dico premestiti v obližje Krške. Iz trtnice se je oddalo 3250 cepljenk po 8 gld., 6150 po 4 gld in 769 cepljenk zastonj. Deželni matiČnjak se ni lani nič razširil, paČ pa se bo prihodnje leto. Stroški za matičnjak in za trtnico su znašali 3177 gld. 77 kr. Potrebščina za prihodnje leto znaša 200 gld , pokritje isto toliko. Leta 1896 se je izplačalo 59 vinogradnikom 750 gld., leta 1897. pa 57 vinogradnikom 600 gld Polovico je dala država, polovico dežela. Posojil se je dalo 1896 leta 285 vinogradnikom 45 424 gld, 1897. leta 337 vinogradnikom 55 550 gld. Polovico je dala držaja, polovico dežela. Poročevalec je pojasnil vse razmere, nasvetoval resolucijo, s katero se vlada pozivlia, naj se predrugaČita zakona z dne 3. oktobra 1891. drž zak. št. 105 in z dne 28 marca 1892, drž zak. št 61 glede dovoljevanja državnih brezobrestnih posojil in predlagal, naj se poročilo odobri in naj se dovoli iz deželnega zaklada: 1. za deželno trtniso pri deželni prisilni delavnici 2000 gld. 2. za deželni letni matičnjak na Codellijevem svetu 549 gld 20 kr. 3. za vinarskega potovalnega učitelja 1450 gld 4. za denarne podpore kmetijskim podružnicam in občinam za vzorne vinograde 1000 gld 5. za brezobrestna posojila posameznim vinogradaijem do najvišjega zneska 200 gld , če c kr. vlada dovoli jednaki znesek 18 725 gld., skupaj 23 725 gld. 20 kr., in naj se deželni ^dbor pooblasti, v namen podelitve brezobrestnih posojil za ob-novljenje vinogradov najeti ne čez 41/2o/^ obrestujoče se posojilo v najvišjem znesku 10.000 gld., čigar obresti je pokrivati iz dohodkov deželno-kulturnega zaklada.
Poslanec Schweiger je predlagal, naj izda dež. odbor poljudno pisano in ceneno knjižico  o umnem kletarstvu.
Poslanec Pfeifer je predlagal, naj se svota za brezobrestna posojila iz deželno-kulturnega zaklada od 18.000 gld. :«viša na 28 000  gld.
Poslanec Schweiger je prosil, naj se dovoljena posojila čim prej  izplačajo.
Poslanec Povše se je izrekel proti Pfeiferjemu predlogu, ker deželm.-kulturni zaklad nima dohodkov, da bi zmogel nasvetovano zvišanje, in je predlagal, naj se predlog odstopi :finančnemu odseku, zlasti ker bi se denar itak ne mogel porabiti, saj da dežela le polovico tega, kar da država, slednja pa je določila   primeroma malo   svoto v   ta namen. Grovornik
je opozarjal, da je vlada za Kranjsko določeni kredit lan drugam porabila in vprašal dež. predsednika, če je mogoče da bi se za državna posojila določani znesek povišal; ker je deželni zbor že danes rešil to zadevo, je gotovo, da dobe prosilci dovoljena jim posojila že meseca februvarija Končno je pozdravil govornik sklep, da se omeji izdelovanje petijota, imenoval izdelovalce brezvestne manipulante in naglašal, da knjiga, kakor jo želi   Schweiger,   bodi   navodilo za pošteno kletarstvo.
D«^Želni predsednik baron Hein je zagotavljal, da je vlada že doslej, kar možno, liberalno tolmačila zakona o podpori vinogradnikov in torej ustrezala zahtevi nasvetovane resolucije, oziraje se seveda na dovoljena sredstva Ako se zviša državni kredit, bo morala tudi dežela poseči globoko v žep. Ljudstvo se je začelo zavzemati za obnovitev vinogradov. Pred leti je morala vlada ljudem posojila prav vsiljevati, a zdaj je dežela določila za posojila že 28 000 gld , država pa isto toliko. Za prihodnje leto ni upanja, da bi vlada zvišala določeni kredit, pač pa hoče vlada leta 1899. več oral obsezajočo trtnico ustanoviti, katero bo dtželo preskibovala z vsemi potrebnimi cepljenkami.
Poslanec Povše je z ozirom na Pfeiferjev nasvet stavil posredovalni pndlog, naj vlada v proračun za leto 1899 postavi vsaj svoto 50 000 gld. za dovoljevanje brezobrestnih posojil, finančni odsek pa naj stavi svoje predloge, kolika svota naj se za I 1899 določi iz dež sredstev, da bo mogla tudi dežela dajati tolika posojila,  kakor država.
Poročevalec poslanec Langer je obširnejše reflektiral na izvajanja predgovornikov in se izrekel za nasvetovane resolucije na kar je zbornica vzprejela odsekove predloge in resolucije, kakor tudi resolucije poslancev Schweigerja in Pfeiferja.
Poslanec V i šn i kar je poročal o računskem sklepu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1 1896 Dohodki so znašali 35 760 gld. 321/2 kr., izdatki 32,951 gld. 94 kr. Skupna imovina je konec 1.   1896 znašala   33 020 gld.
Poslanec Višnikar je poročal o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1896. Dohodki so znašali 398 230 gld 62 kr, (vštevši prispevek iz deželnega zaklada v znesku 17^5 045 gld. 86^/2 ^^ ^ kateri znesete^je bil za 11 834 gld. 13^2 ^^- tnanjši, kakor je bilo preračunjeno), izdatki pa isto toliko Skupna imovina je znašala koncem 1896 1. 91.000 gld
III. seja dne 21. januvarija.
Posl. vitez Langer je poročal o računskem sklepu dež vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za I 1896 Računski sklep izkazuje naslednje:
I. Šola Pokritje znaša 6704 gld 78V2 kr., potrebščina 6811 gld. 47^2 kr 1 potrebščina torej več za 106 gld. 69 kr. II Gospodarstvo Pokritje znaša 7090 gld. 531/2 kr.. potrebščina 7133 gld. 861/2 kr., potrebščina torej več za 43 gld 33 kr. III. Šola in gospodarstvo. Vse pokritje znaša 13 795 gld 32 kr., vsa potrebščina 13.945 gld 34 kr,, potrebščina torej več za 150 gld. 2 kr. Dejanski primanjkliaj za šolo in gospodarstvo, ki ga je pokril deželni zaklal, znaša 2111 gld. 561/2 kr , proračunjeni 3483 gld., dejanski torej manj za 1371 gld. 431/3 kr., in sicer znaša: za Šolo proračunjeni 2568 gld., iejanski 1634 gld. 781/2 kr., dejanski torej manj za 933 gld. 2I1/2 kr., za gospodarstvo proračunjeni 915 gld., dejanski 476 gld. 78 kr, dejanski torej manj za 448 gld. 22 kr., dejanski primanjkljaj za šolo in gospodarstvo znaša torej manj za 1371 gld 431/2 kr Vse gospodarske panoge so se glede dohodkov in stroškov letos izkazale vsaka zase, seveda toliko natančno, kolikor je bilo sploh mogoče na podstavi računskega gradiva, ki ni bilo nikakor v nobenem oziru urejeno za tako razločno sestavo računskega sklepa. Na podstavi gotove pristojbine, vrednosti doma porabljenih pridelkov   in končne   zaloge   domačih   pridelkov   iz leta
38
1896. zDŠajo gospodarski dohodki 14.537 gld, 24 kr., gospodarski stroški 9861 gld. 66 kr., dohodki torej več za 4675 gld. 58 kr.
Posl. Grasselli je poročal o računskih sklepih bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdenškega saklada za ]. 1896   Eačuneki sklep izkazuje  naslednje:
I. Bolniški zaklad. Skupna redna potrebščina je znašala 113 467 gld. 58V2 kr., pokritje pa 34.308 gld. 21/3 kr., torej je bilo primankljeja 79 159 gld. 66 kr., ki kaže proti proračunjenemu primanjkljeju 68 420 gld., večjo potrebščino za 10.739 gld. 66 kr. Imovina se je pomnožila za 24,602 gl. 79 kr„ in sicer: a) v vrednosti poslopij za 79.935 gld. 20 kr., b) v pomnožitvi inventarja 4602 gld. 79 kr, skupaj za 84 537 gld. 99 kr , oziioma po odbitku I. 1896. iz deželnega zaklada za stavbo nove bolnice prejetega posojila v znesku 59 935 gld 20 kr., torej le za 24.602 gld. 79 kr. 11. Blazniški zaklad. Skupna redna in izredna potrebščina je znašala 82.046 gld. 53 kr , pokritje pa 10.971 gld 51 kr., lorej je bilo primanjkljeja 71.075 gld. 2 kr., oziroma po odbitku izvanrednfga pokritja za vrnene glavnice v znesku 738 gl 15 kr, še 70.336 gld. 87 kr., ki kaže proti proračunjenemu primanjkljeju 66.990 gld, večjo potrebščino za 3346 gld. 87 kr. Imovina blazniškega zaklada koocem 1. 1896., ki sestoji: 1 iz obligacij v nominalni vrednosti 1550 gld, 2. iz jedne vložne knjižice mestne hranilnice ljubljanske v vrednosti 27 gld , 3. iz poslopij in z-^mljilč v vrednosti 285.991 gld. 81 kr., 4. iz inventarske vrednosti 24 046 gld. 90 kr , skupaj 311.615 gld. 71 kr. znaša po odbitku dolga deželnemu zakladu za stavbo blaznice na Studenci v znesku 185.836 gld. 83 kr. še 125,778 gld. 88 kr , ter se je v primeri z ono leta 1895. z 125.725 gld. 861/2 kr. pomnožila za 53 gld P/g kr- ker je več inventarskih reČi priraslo, nego odpadlo. III. Porodniški zaklad. Skupna redna   potrebščina  je znašala 9699 gld.
65  kr., pokritje pa 879 gld. 59 kr., torej je bjlo primanjkljeja 8820 gld 6 kr., ki kaže proti proračunjenemu primanjkljeju z 8018 gld. večjo potrebščino za 802 gld. 6 kr. Imovina sestoji: 1. iz obligacij v nominalni vrednosti 1800 gld. 2. iz invetarske vrednosti 4363 gld.  66 kr., skupaj 6163 gl.
66    kr., torej je v piimeri z ono leta 1895. s 5458 gld. 22 kr, v^a za 705 gld. 44 kr., ker je več inventarskih reči priraslo, nego odpadlo. IV. Najdenšk- zaklad. Skupna redna potrebščina je znašala 3666 gld. 36 ki-., pokritje pa 353 gld. 201/2 kf., torej je bilo primanjkljeja 3313 gld. 151/2 kr., ki kaže proti proračunjenemu primanjkljeju s 3432 gl. manjšo potrebščino za 118 gld. 841/2 kr., ker je bila zaradi manjšega števila najdencev tudi potrebščina manjša. Skupna imovina znaša koncem 1896 leta 7100 gld. in se ista proti oni leta 1895. ni niti pomnožila, niti zmanjšala, ker ta zaklad druge imovine nima, nego obligacije v navedeni nominalni  vrednosti.
Posl. Grasselli je poročal o proračunu bolniškega, blazniške-a, porodniškega in najdenškega zaklada za L 1898. Proračun izkazuje  naslednje:
I. Bolniški zaklad. Skupna potrebščina znaša 103 172 gl. Skupno pokritje znaša 27 877 gld. II. Blazniški zaklad. Skupna potrebščina znaša 80 309 gld. Skupno pokritje znaša 11.595 gld. III. Porodniški zaklad. Skupna potrebščina znaša 9.338 gld. Skupno pokritje znaša 727 gld. IV. Najdenški zaklad. Skupna potrebščina znaša 3.727 gld. Skupno pokritje znaša 346 gld.
Posl. Lenarčič je nasvetoval resolucijo, naj deželni odbor proučuje vprašanje, ali bi ne kazalo v dež. bolnici u-vesti lastno režijo in ustanoviti domačo lekarno in naj v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete.
Posl. Jelovšek je poročal o razdružitvi selške občine Velika Dolina in čatež in nasvetoval, naj se odobri zakonski načrt, kateri določa, da se iz davčnih občin Bregana, Cerina, Čatež, Globočiea,   Velika Dolina   in Koritno obstoječa, v poli-
tičnem okraju KrSkem ležeča selška občina Velika Dolina raz^ druži v dve samostojni selški občini ter se ustanovi iz davčnih občin Velika Dolina, Bregana in Koritno samostojna občina Velika Dolina, iz davčnih občin Čatež, Cerina in Globočiea pa samostojna občina Čatež.
Posl. dr. Maj ar on je predlagal, naj se oddelki letnega-poročila „Deželna kultura", „Agrarne razmere**. „Občinske reči" in „Občila" odkažejo v poročanje upravnemu odseku, poročilo o „ljubljanwkem loterijskem posojilu" pa finančnemu odseku.  — Sprejeto.
Posl. Grasselli je splošno poročal o letošnjem letnem poročilu dež odbora in posebe o številkah I. (Posebni pri-godki) in II (Dež odbor, razdelitev referatov) Dež odbor je-imel  1896   1.  35 sej v katerih je rešil 1110 uradnih spisov.
Posl. grof Auersperg je poročal o letnega poročila §. 1. „Rešitev v najvišje potrjenje predloženih deželnozborskib sklepov in zakonskih   načrtov".
Posl AŽman je poročalo letnega poročila § 4 „De-želne podpore". Dešelni odbor je v času od 1. januvarija do 30. septembra dal: 1290 gld. za pogorelce, 2950 gld. oškodovancem po toči in povodnjih, 1400 gld za razne druge namene, ter po sklepu dfž zbora v razne kulturne in dobrodelne namene pa razdelil 18 425 gld. Poročevalec je predlagal, naj se šupanstva s posebno okrožnico opozore, da ne smeja Izdajati spričeval v svrho nabiranja  milodarov.
Posl. Schweiger je prosil vlado in dež. odbor, naf kaj storita tudi za črnomaljski okraj, češ, poškodovancem pa toči in povodnjih v Krškem in kočevskem okraju se je dalo 1500 gld   podpore, a Črnomaljskemu  okraju nič.
Posl. P a ki ž je predlagal, naj se oškodovancem v kočevskem, črnomaljskem in krškem okraju dovoli še 3000 gld. podpore.
Posl. Murnik je pojasnil, da je Pakižev predlog pri tej točki absolutno nedopusten. Deželni odbor stori kar je mogoče, da podpira oškodovance in dovoli v podpore rajše več, kakor manj, nego je dovolil d^ž. zbor. Tudi v proračun prihodnjega leta je postavil znatno svoto. Ali pri dovoljevanju podpor se morajo imeti vender kaki podatki o škodi, povrh pa spadajo taki predlogi, kakor je Pakižev v proračunsko razpravo, ne pa v razpravo o letnem poročilu, o delovanju dež. odbora Govornik je predlagal, naj zbornica preko Pakižev predlog prestopi na dnevni red, dež odboru pa se naroči, naj dobi od dtž predsedstva tako potrebne podatke o škodi, taka da bode možno že pri proračunski razpravi sklepati o podpori imenovanim.
Posl, Pa ki ž ni umaknil svojega predloga, ampak očital posl Murniku, da nima srca za siromake, ko nasvetuje, naj se za ,sedaj odkloni predlog Pakižev, češ, svota 3000 gld. je malenkost, „po domače se pravi bagatela, ali kako že". (Veselost,)
Posl. M urnik je odločno protestoval proti Pakiževemu-očitanju, da je nasprotnik siromakov, potem pa je zbornica obobrila letno poročilo in odklonila Pakižev predlog,
Posl. Grasselli je poročal o letnega poročila § 7 B „deželni dobrodelni zavodi". Glede stroškov za oskrbovanje kranjskih bolnikov v tujih bolnicah je poročevalec konštatoval, da je bilo 1. 1895. v tujih bolnicah oskrbovaoih 3861 bolnikov, 1 1896. pa 3572. Stroški za I. 1895. znašali so 92 368 gld, I 1896 pa 82.312 gld Poroče alec je predlagal, naj dež. odbor pazi, da bodo tuje bolnice natančno izpolnjevale vse veljavve predpise glede oskrbovanja bolnikov. —  Sprejeto.
Posl, Schweiger je poročal o letnega poročila § 8. C. „Deželna kmetijska šola na Grmu", Predlagal je, naj se vzame poročilo na znanje, naj se dež. odboru naroči, ukreniti vse potrebno, da se začne z namakanjem grmskik travniko>^ in naj dež. odbor tudi v prihodnje sam nastavlja vse osebje^ katero se je doslej prehitro  menjavalo.
39
Posl baron Schwegel je rekel, da bode poročilo o enketi pojasnilo razmere grmske &oIe, da je pa priznati, da je grmska iola urejena po potrebah dolenjskega prebivalstva, in da temu prebivalstvu mnogo koristi, dočim se ne ozira dosti na specijalne gorenjske kmetijske potrebe. Dolžnost dež zbora je, pospeševati koristi vsega kmetskega prebivalstva. Gorenjske kmetijske razmere so vse drugačne, kakor dolenjske. Živino-re a gozdarstvo sirarstvo itd. so tiste vednosti, katere so Gorenjcu najpiej potrebne in zato je čas, misliti na to, da se poskrbi Gorenjski po njenih posebnih razmerah urejeno kmetijsko šolo. Država podpira take naprave jako izdatno in gotovo tudi deželi kranjski ne odreče primerne podpore v imenovani namen Stroški za tako šolo bi ne bili veliki Govornik je predlagal, naj se naroči dež. zbo^a, iiaj o s^vavi poizveduje, naj stopi v dogovor z vlado in naj v prJhodajem L> sedanju stavi primerne predloge.
Zbornica je vzprejela resolucijo barona Schwegla, katero sta priporočala poslanca   Povše in Ažman.
Posl. Ažman" je poročal o letnega poročila § 9. ^Ustanove".
Posl Grasselli je poročal o letnega poročila § 10. „Osebne ftvari**.
Dež. glavar D etel a je naznanil, da je poslanec Grasselli izstopil iz finančnega odseka, ker je Člen še dveh drugih odsekov, in da bi bila v fiinančnem odseku vsaka stranka aastopana kakor je bilo dogovorjeno Deželni glavar je takoj odredil dopolnilno volitev, pri kateri je bil izvoljen posl. K a lan, potem pa zaključil javno  sejo.