J. BAJŽELJ: Sokolstvo in učiteljstvo. Sokolstvo je organizacija, ki ima mnpgp globlji pomen za naš narod negp večina nepoučenih ljudi o njej sodi. Do polpretekle dobe sta smatrala narpd in tudi večji del inteligence Spkolstvo za političnp-bojno organizacijp in za paradno društvo, ki nastopa v svrho politične prppagande in prireja ljudske zabave združene z javno telovadbo, na katere vabi zabaveželjno občinstvo z gpdbp iln s pisanim krojem. Le majhen del našeganarpda, ki se je vežbal v sokolskih telovadnicah in aktivno deloval v sokolskih društvih, je sodil o Sokolstvu drugače, to je pravilneje, da je namreč onp narodna, kulturna in vzgojna organizacija. Temu se ne smemo čuditi. Kakp naj ppzna neppučen člpvek pbsežno organizacijo, njeno nalpgo in njen smpter, ko si niti oni, ki so se udeleževali samo hjenih javnih pphpdov v rdeči srajci, nisp bili na jasnem, kaj je sokplska ideja, za čem stremi Sokolstvo, kaj je njegova naloga in kakšnih sredstev se poslužuje za dosegp svojega smotra. Kdor hoče spoznati sokplsko misel, njen pomen in namen, se mora uglpbiti v to idejo, proučiti jo, zakaj šele tedai se bo prepričal, kako važna in glpbpkp zamišljena je ta. ideja, ki je jp zamislil in udejstvil češki mpdrpslpvec dr. M. Tyr§. Tyrš je hotel s svpjo idejo utrditi in okrepiti svpj narod najprej telesnp, da ostane pri oni čvrsti mpči in vsestranski' čilpsti, ki sta pptrebni, da.se narpd vzdrži, da ne izumrje, v drugi vrsti pa zahteva istočasno tudi duševno in nravnp čvrst narod, ki se ne izpridi, ki ne kaže zastanka in nazadnjaštva. ZatP ie naloga Sokolstva, da doseže najpopplnejše telesne, duševne in nravne lastnpsti, zmožnosti in nioči. Vse te vrline pa doseže narod potom razumne vzgoje, in sicer telesne, duševne in nravne, ki streme za tem, da vzgoje vsakemu posamezniku na podlagS pppolne enakpsti, bratske ljubezni, narodne zavednosti.človečnosti in Pdkritpsti vse one lastnosti, ki jih pbsega ppjem »lepi in čisti značaj". Kp ppznamo nalogo Spkolstva, nam bo šele razumljivo, -zakaj trdimo, da Sokolstvp ni politiška ali paradna organizacija, temveč vzgojna, ki naj je bo deležen ves narod. Zakaj le tedaj bp dosežen ta smoter, kadar bp ves narod telesno, duševno in nravnp na tako visoki stopnji, da se mu ni bati nazadovanja ali celo pogina. S tem smo v najkrajših pptezah očrtali spkplskp misel in utemeljili važnost, obenem pa vidimp, da se cepi sokolsko delo v dve smeri, namreč v t^lesno in duševno. Sicer sta te dve smeri sokolske vzgoje v tako pzki zvezi rned seboj, da ¦jih ne moremo prav točno Iočiti, zaka! telesna vzgoja je obenem nravna in duševna, saj ravno potnm pravih telesnih vaj vzgpjimo polno lepih duševnih in nravnih vrlin. Vendar pa knenujemo delo v telovadnici in vse, kar je s telovadbo v zvezi, tehniško delo, medtem ko vršimo duševno vzgojp v izobraže\-alnih odsekih snkolskih društev. Ni naš namen podrobno razpravljatt o organizaciji sokolskih dništev, žim in zvez, zadostuje, da si ogledamo tehniško in izobraževalno delo društev. .' Duša vsega tehniškega dela v sokolskem društvu je vaditeljski zbor in njegov načelnik. Vaditeljski zbor ima obširno in odgovonro nalogo, Voditi mora vso telesno vzgojo članov, članic in narašcata, skrbeti za primeme telovadne prostore in potrebno telovadno orodje, pripravljati (clovadnp tvarino za posaniezne vrste, sestavljati vadbene načrte. paziti na disciplinp v telpvadnici in znnaj nje, prirejati zlete in izlete, voditi strokovno knjižnico, dvigniti zanimanje občinstva za dništvp in število telovadcev in telovadk itd. Zatp mora biti vaditeljski zbor tem večji, čim več članpv-telpvadcev ima društvo, Glava temu zboru pa je načelnik. Ta je najvažne.'ši činitelj vsakega sokolskega dmštva. Biti mora izobražen. odlične moralne kakovosti ter temeljito strokovno naobražen in praktično zmožarj lelovadec Paznati mora spkolske naiike, disciplino in orgamzacijo ter točno itpolnjevati svoje dolžnosti. Na njegpvih ratnah visi glavno deln v telpvadnici, pončen pa mora biti tudi o vsem društvenem delovanju in sodelavec y izobraževalnem odseku in \- vseh drugih pdsekih svajega društva. Glavno pa je, da popoinoma pozna sokplski telovadni sestav. lste lastnpsti, zmožnosti in znanie naj imajp tudi vsi vaditelji. To so torej sokolski vzgpjitelji z pzirom na telesno vzgojp. Jasno je, da ni lahko dobiti takih pravih spkplskih delavcev, zlasti na kraetih, kjer ni mnogo izobražencev. Ali jih res ni — kaa pa naše učiteJistvo?! Ali nista ravno slpvenski učiteJl in učiteljica poklicana, da ppsvetita vse svoje zmožnosti in znanje tudi tenui prevažnemu delu za povzdigp našega naroda? Če omenimp samp še dejstvo, da so pri telesni vzgoji, zlasti naraščajevi, posebne važnosti splošjia pedagoška in metodiška načela, smo temboli podprli trditev, da je slovenskp učiteljstvo v prvi vrsti zmožno in poklicano delovati v sokolski organizaciji in da mora zavzeti prvo in glavno mesto. Žal, da ie bila dosedanja izobrazba našega učiteljstva v te| stroki po krivdi bivših oblasti zanemarjena. V štirih letih šplanja na učiteljišču bi se vsak gojenec z lahkoto seznanii in priučil sokolskemu telpvadnemu sestavu, kar je najvažnefša potreba za sodelpvanie pri tehniškem delu v sokolskih dtuštvih. obenem pa bi bili imeli v šoli in društvth enptno telpvadbo in telovadno terminolpgijp. Zatp moramo z vso odlpčnostjo in z vsem ppudarkpm zahtevati, da se pri reformi učnega načrta naših učiteljišč ozirajo merodajni faktprji v tem smislu na telesno vzgojo. Zamujeno pa bi se še vedno dalo popraviti s prirejanjem učnih lečajev za učiteljstvo, ki ima veselje iti zmožnosti za to stroko. Razume se. da velja vse to le za mlade učne osebe in to glede spdelpvanja pri tehniškem delu v Sokolstvu kakpr tudi glede udeležbe telovadnih tečajev. Iste važnosti kakor telesno- vztfojo smatramp — in tp posebe ppudarjamo -tudi duševno vzgojo v Sokolstvu. Napacnp je naziranje, da je enostranska telesn* vzgpja smpter Spkplstva, kar radi nagjasa*p našl nasprotniki. Prva je samo pow- vična naša naloga. Ni naš namen vzgajati akrobatov, ki kažejp svpjp mpč in telesne spretiiosti pri javnih nastopih. Vzppredno s telesno vzgojp mora iti tudi duševua. Obe skupaj smotreno združeni v lepo celoto naj krasita vsakega posameznika v naši narpdni skupini. To je naša najvišja naloga in zato smatramp Sokolstvp kpt kulturno in narodu neobhodno pptrebno <anizaci.;o. P'-edavanja o sokolski ideji in disciplini, o vseh znanstvenih predmetih, p moralnem in plemenitem vedenju, o slovanski in splošni zgpdovini, o abstinenčnem Uibanju, o narodni zavednosti in domovinski ljubezni mprajp biti stalno na vzppredu vsakega sokolskega društva in to zlasti v zimskem času. Sokolstvo je dplžno vzgoijiti svpjemu narpdu miiožice naobraženega občins'va, nravne, nesebične, trdne značaje prpžete z narodno zavestjo in dompvinsko ljubeznijo. Zatp ne srae biti med jugoslovamkimi Sokolskimi društvi nGbenega, ki bi ne imelo svojega izpbražsvalnega odseka. Temu je poverjena duševna in nravna vzgpja društvenih članov, pa tudi-nečlanov, ki jim naj bodo vrata k našim predavanjem vednp odprta. In kolikpr bo!j je telesna vzgioja potrebna oneniu delu našepa narpda, ki živi po mestlh in industrijskih krajih, toliko bolj pa potrebuje kmeti^ki del duševne vzsroie, zatp tudi na deželp z našimi društvil.Podivjanpst in posirovelost, ki sta pred vpjnp mnogokje izgubljali tla, se zopet pojavliata. Treba je napeti, vse sile, da ju koronico preženemo tp pa je mpgoče edino pptpm izpbrazbe, nikdar ne s paragrafi. Razbremenimo naše sodnikc, da ne bodo imeli ppravka s poboji in podobnimi delikti! Pa tudi narodne zavedosti nam je marsikje treba še vzbuditi in izpopolniti domovinsko ljubezen, da ne bodo naše besede glede nepdrešenih naših bratov le suhe fraze. Dela je obilp, delavcev malo. Zatp pa brez izgovorov med brate Sokole, kjer je prostora za vsakega poštenega delavca, mladega ali starega. Tu je praznp pplje. kamor naj scje slovensko učiteljstvo pravo seme narodne vzgoje in uverilo se b\ da bodo v najkrajšem času vzcvetele puste in prazne poljane duševne in moralne izobrazbe. Naše učiteljstvo mora priskočiti na pomoč jugpslovainskemu Sokolstvu. S svojo energijo, s katero si je iz nič izfradila takp orgaTizacijo , kakor jp rirra noben stan na našem jugu, mora poseoi tiidi v sokolsko organizacijo in jo dvigniti na onp višino, ki jo Spkplstvo zasluži. In slednjič še besedo našim sestram -- učiteljicam. Tudi ve ste poklicane v viiiocrad sokolski. Ne stoite ob strani, zakaj kp smo govorili o učitel}stvu, imeii smo v mislih vedno tudi Vas in v prvi vrstf Vas!