Novice Deželni zbor kranjski. V trinajsti seji dne 13. febr. se sprejme predlog upravnega odseka glede logaškega vodovoda. — Posl. Sukije utemeljuje svoj samostalni predlog glede belokranjskih železnic. Govornik na drobno obrazloži sedanje stanje zadeve. Se izreka za ozkotirno železnico in poudarjajoč rentabiliteto njeno, poudarja njeno važnost za Belokrajino. Predlog se izroči železniškemu odseku v pretres in poročanje — Posl. Hribar poroča o prizidavi pri deželno-brainski vojašnici v Ljubljani in predlaga: 1.) Deželnemu odboru se naroča, naj zaradi prizi-dave k deželnobranski vojašnici prične in dožene potrebni dogovor z vojaško upravo. 2 ) Deželni odbor se pooblašča, da kupi stavišče za prizidavo deželnobranske vojašnice, in da z ozirom na mogoče kasnejše prizidave začne pogajanja za nakup še kacega druzega primernega stavišča v sosedstvu ali nepo-srednji bližini deželnobranske vojašnice, pri čemei se mu je zlasti ozirati na deželne finance. 3.) Isti se pooblašča, da izvršitev prizidave k deželnobranski vojašnici najame proti kolikor mogoče nizkim, vstkako pa 4 5 °/0 ne presegajučim obrestim posojilo v najvišjem znesku 180.000 gld., katero naj se amortizuje v 25. letih. Posl. Pfeifer je proti temu predlogu, češ, da naj bi se delalo na to, da se vojaki zopet nastanijo v Novemmestu. Posl. Grasselli poudarja, da se vojaška oblastva premalo ozirajo na Lubljano, prestavil se je domobranski štab iz Ljubljane v Trst in v Ljubljani nastanjena batalijona pripadata k polku, ki ima svoj sedež v Celovcu. Govornik priporoča vladi, da bi se bolj ozirala na Ljubljano, ko vendar mesto in dežela toliko žrtvujeta. Ko je govoril še poročevalec, ki je pritrjeval predgororniku Grasselliju in zavrnil poslanca Pfeiferja, se vsi predlogi finančnega odseka sprejmo. — Posl. Luckmann poroča o raznih zadevah, nanašajočih se na notranjo uredbo deželne prisilne delavnice in imenom finačnega odseka predlaga: 1 ) Uvedenje živinarstva in poljedelstva in zgradba hleva za govedi in konje se sedaj opusti, ravno tako zgradba tretje pazniške hiše. 2.) Deželni odbor se pooblasti izvršiti nekatere nove naprave in poprave, ki bi stale 6050 gld. 3.) Potrjuje se, da se vpelje električna razsvetljava iz deželne bolnice, kar bi stalo 2410 gld., in v bodoče pa 1200 gld na leto za vzdrževanje. 4.) Prošnja paznikov II. reda za zboljšanje plače se za sedaj odkloni. Deželnemu odboru se naroča, da se pozneje ozira na to prošnjo pri končni uravnavi plač 5 ) Deželnemu odboru se naroča, da se v prisilni delavnici ustanovi služba stražnega nadzornika z značajem deželnega uradnika VI. plačilnega razreda in je namesti. Predlogi se sprejmo. — Prošnje: Županstva v Črnem vrhu za dovolitev obrokov za povračilo dolga deželnemu zakladu (poroč. posl. Murnik); Janeza Adamiča za podporo za čiščenje požiralnikov v Račenski dolini (poroč. posl. dr. Žitnik) ; posojilnice v Dobrepoljah za podporo ali posojilo (poročevalec posl dr. Schaifer) — se izroče deželnemu oaboru v rešitev. — Posl. Višnikar poroča o prošnji cestnega odbora na Bledu za podporo za popravo bodeškega mostu in predlaga, naj se dovoli nadaljna podpora 500 gld., če se cestni odbor izreče za uvrstitev mostu mej okrajnocestne objekte. — Se vsprejme. — Prošnji učiteljske vdove Helene Bevk za podaljšanje vzgo-jevalnine se ugodi (poroč. posl. Ki n). — Posl. Lenarčič poroča imenom upravnega odseka o predlogu posl. Povšeta glede mlinarske obrti na Kranjskem in po temeljitem in obširnem poročilu predlaga: Deželnemu odboru se naroča, obrniti se do visoke c kr. centralne vlade a) s prošnjo, v kateri se razloži neugodni stan naše mlinske obrti in v kateri se visoka c. kr. vlada prosi, naj ona dela na to, da se nedo-statki, kateri so bili združeni z izvršenjem ministerske naredbe iz leta 1882. in kateri so se pojavljali zlasti v neopravičenem kreditu pri carinah na žito, vpeljanem iz balkanskih dežel, odpravijo, v kolikor se to do sedaj še ni zgodilo; b) s prošnjo, naj visoka c. kr. vlada dela na to, da se železniški tarifi za žito in žitne izdelke tudi v tostranski državni polovici znižajo v taki meri, kakor na Ogerskem, da bode naši mlinarski obrti mogoče, kolikor toliko konkurirati z Ogersko. Po pojasnilih poslan. Povšeta in Luckmanna se predlogi vsprejmo. — Prošnja županstva v Ribnici za uvrstitev ceste in za podporo za popravo občinskega mostu na Bregu, se izroči deželnemu odboru v rešitev (poroč. posl. dr. Papež) — Seja se na to prekine in ob 4. uri popoludne nadaljuje. V popoludanski seji poroča poslanec dr. Tavčar imenom upravnega odseka o načrtu novega lovskega zakona za Kranjsko. V generalni debati so govorili posl. dr. Žitnik, dež. predsednik baron Hein in poročevalec dr. Tavčar. Spe-cijalne debate so se vdeležili posl Povše, bar. Sch\vegel, Pfeifer, dr Žitnik, Lavrenčič, dr. Papež, Aiko, Višnikar, deželni predsednik baron Hein in poročevalec dr. Tavčar. Načrt zakona se je na to z neznatnimi premembami vsprejel v prvem in drugem branju, takisto tudi resolucija: 1.) Za lovsko karto plačati je takso v znesku 6 kron, 2.) vsled sprejetja predloženega zakonskega načrta rešene so tudi vse peticije ki so došle na visoko zbornico v zadevi novega lovskega zakona. — Odobri se deželnozboskega letnega poro- 86 87 čila §. 10 nosebne stvari" (por. posl Grrasselli). — Posl. Orasseili poroča nadalje o § 11 deželnoodborskega letnega poročila ,,različne reči" in predlaga: 1 ) Deželni odbor ae pooblašča, da skrbi za primerno udeležbo dežele kranjske pri posvetovanji zaradi jednotnega postopanja glede deželne statistike tudi še zanaprej. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da naprosi c. kr. vlado, naj ukrene, da bode c. kr. statistični centralni komisijon statistični materijal vseh dežel jednotno obdeloval in redno objavljal v posebni zbirki na državni trošek. 3.) §• H. letnega poročila deželnega odbora se vzame odo-bruje na znanje. Posl. Hribar obžaluje, da se ministerstvo ni oziralo na deželnega odbora prošnjo, da bi se bili napravili na poštnem in telegratskem poslopji v Trstu tudi slovenski napisi. — Posl Murnik predlaga, naj se prošnje, ki se še doposlale dež zboru, odstopijo deželnemu odboru v primerno rešitev. — Se vsprejme. V štirinajsti seji dne 14. febr odgovarja dež predsednik baron Hein na dr. Žitnikovo interpelacijo glede občinskih volitev v Tržiči: „V seji visokega deželnega zbora -dne 22. januvarija t. 1. so gospodje dr. Ignacij Žitnik in tovariši glede na izrvšbo dne 27. junija 1894. leta v Tržiči izvršene volitve občinskega zastopa in z ozirom na več ugovorov zoper novo volitev, ki se je v isti občini izvršila doe 30 oktobra 1894. I stavili naslednjo vprašanje: „Ali je visoka c kr vlada pripravljena skrbeti za to, da se bodo nove •občinske volitve v Tržiči vršile pod objektivnim vodsvom In z vednim ozirom na zakonite predpise, in v ta namen osobito na podlagi §. 98. občinskega reda vodstvo volitev odvzeti sedanjemu županu Antonu Globotschniggu, a je izročiti drugemu zanesljivemu organu?" Čast mi je na to vprašanje odgovoriti tako : Pri deželni vladi dospeli ugovori zoper občinsko volitev, izvršeno dne 30. oktobra 1894 leta v Tržiči, in vsi volitveni uradni spisi so se po dokončanji precej razsežnih poznejših poizvedeb natančno presodili, in ta presoja je pokazala potrebo to volitev ovreči, ter na podstavi novega volilnega pripravljalnega postopanja novo volitev ukazati. Dotična razsodba je bila dne 11. februvarija t. 1. pod št 866 izdana. Dasiravno se je morala tudi ta volitev razveljaviti, vendar je na drugi strani presoja volitvenih uradnih spisov pokazala, da se pri isti niso pripetili nobeni bistveno drugačni pogreški nego takšni, kakoršni se skoraj povsod pri občinskih volitvah na Kranjskem dogajajo, zlasti tedaj, kadar, kakor je bilo to tudi v Tržiči, jako strasten stankarski boj provzroči različne vmesne prigodke in sproži večkrat jako subtilna pravna vprašanja, katera more volilna komisija toliko menj vselej prav razsoditi, ker bi moralo daljše popolnoma korenito posvetovanje voljenje neizmerno zakasniti. Zatorej za zdaj ni nobenega zakonitega razloga, da bi za predstoječo novo volitev že zdaj nastopilo izjemno določilo §. 98. občinskega reda. Uporaba tega zakonskega določila vrhu tega v sedanjem stadiji stvari že iz tega razloga ni dopustna, ker bi se moral po besedilu onega zakonovega mesta poprej pozvati občinski odbor, naj ukrene potresno odpomoč, takšen poziv da se do se doslej ni izdal. Ker pa je opravilna doba občinskega zastopa v Tržiči že pretekla, bode deželna vlada poskrbela za to, da se nova volitev izrši z vsem možnim pospešilom in z najpopolnejšo objektivnostjo; ko bi se pri tem pokazalo, da so najprej v izvršitev postavljeni organi krivi, da se volitev zavlačuje, potem se bode seveda v zmislu §. 98. občinskega reda ukrenilo, kar je treba, da se volitev kar najhitreje izvrši. Preostaje mi še povrniti se do naslednjih besed interpelacije. V tej interpelaciji stoji: „Da s to nasprotno stranko c. kr. okrajni glavar dr. Gstettenhofer živo simpatizuje, dokazuje njegovo poseganje v volilno agitacijo, katero je bilo predmet interpelaciji poslancev Kušar in tovarišev do nje ekselence ministra za notranja dela v državnozborski seji dne 17. decembra 1894. leta". Na to mi je čast odgovoriti, da so trditve le dokazane, kadar jih potrdijo dejanski dogodki, interpelacije pa so vprašanja in ravno kot vprašanja ne morejo biti dokazi. Zal mi je, da m ni možno spuščati se v dejanske dogodke, ker bi s tem pred-segel interpelacijskemu odgovoru po Njegovi prevzvišenosti gospodu ministru za notranje stvari " Na interpelacijo posl. Kersnika glede „ Slo vence vega" napada na notarijat odgovarja baron Hein: „ Gospodje deželni poslanci Janko Kersnik in tovariši so v seji visocega deželnega zbora dae 29 januvarija t 1., oziraje se na neki v 10. štev. čisopisa Slovenec* z dne 12: januvarja 1895 1 objavljeni članek na vlado stav4i naslednje vprašanje: „Hoče li visoka c. kr. vlada potrebno ukreniti; da se tako hujskanje in sejanje sovraštva do stanu c. kr notarjev v obče in posebe kot cesarskih kraljevih državnih funkcijonarjev v naši deželi za bodoče prepreči? čast mi j« na to interpelacijo odgovoriti, da se v omenjenem članku ni moglo spoznati kazenski zakon žaleče grdenje notarskega stanu, ker so v tem članku obseženi res da jako hudi napadi, naperjeni zoper posamezne k temu stanu spadajoče osobe, in zatoraj ne dopuščajo subsumiranja pod §. 302. kaz. zak. V kolikor se pa v tem članku obsežene izpeljave tičejo državne naprave notarijata, iste same na sebi ne morejo spadati poi navedeno mesto zakona; čin v § 65 kaz zak opisanega kaznivega dejanja se pa v teh izpeljavah še ni mogel spoznati. Gotovo pa bode državna uprava v vseh tistih slučajih, v katerih so dani zakoniki predpogoji, po svoji dolžnosti uporabila tista zakonita določila, katera so primerna konkretnemu posameznemu slučaju; in na ta način notarskemu stanu ne odtegnila tistega državnega varstva, katerega je ta stan. kakor vsak dugi, v državi zahtevati opravičen." Posl Stegnar poroča o letnega poročila § 7. rDeželni muzej" in predlaga: 1.) Po dražbi izvršeni nakup zbirke metuljev iz Franc Mikli-čeve zapuščine za 100 gld in nakup Valentin Plemelovega herbarija z omaro vred za 150 gld. in nekaj knjig za 18 gld. 60 kr., torej v skupnem znesku za 268 gl. 60 kr se odobri in vzame na znanje 2.) Kranjski hranilnici, ki je na prošnjo muzejskega vodstva podarila 100 gld., da se je nakupil her-barij tajnocvetk od prof Vossa, dalje za 150 gld. od iste podarjenih v svrho pomnožitve živalske zbirke izreka tudi zbornica svojo toplo zahvalo. 3 ) Drugim mnogoštevilnim dobrotnikom, ki so podpirali Rudolfinum z raznimi in celo dragocenimi darili, bodi izrečeno najtoplejše hvaležno priznanje z iskreno željo, da bi se tudi v bodočnost dobrohotno ozirali na potrebe našega deželnega muzeja. 4.) Deželnemu odboru se naroča, da svojo pozornost obrne na ekorejšno dovršitev inven-tarizovanja vseh zbirk, posebno pa numizmatične zbirke, ki reprezentuje glede na zlate denarje veliko vrednost. 5.) Vse druge marg. številke § 7. lit. C vzamejo se na znanje. Posl. dr. Tavčar strogo kritikuje sedanje razmere v muzeji posebno samovoljno ravnanje kustoza Mullnerja. Posl. dr. Papež pojasni nekatere razmere, v vsem se pa pridružuje trditvam posl. dr. Tavčarja. Posl. baron Schwegel popolnoma pritrjuje posl. dr. Tavčarju Posl. Stegnar kot poročevalec priporoča svoje predloge in prizna karanja vredno postopanje knstozovo. Predlogi se na to sprejmo. — (Konec te seje prihodnjič.)