21, itevílk; UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO MJIRIBOft, «fine 7, maja 1925. 59. letnik* Zopet p. p. vlada. Pretečeni teden je odigral Pašič zopet eno od svojih navadnih iger. Danes teden je na presenečenje svoje lastne stranke in celo samih ministrov predal parlamentu ukaz o izpopolnjeni ali rekonktruirani vladi. Tega ni storil osebno, ampak je zopet »zbolel«, da se za več dni ne sreča z drugimi prvaki svoje stranke, predvsem pa a onimi, katerim je seveda sveto obljubil, da jih sprejme v vlado, pa tega ni storil. Stara PP. vlada proglašena za noro. Pašič je stal na čelu volilne vlade in proti parlamentarnemu redu in načelu ni podal ostavke, ko se je sestal novi parlament, ampak je na vse mogoče načine ¿avlačevaL, mešal ter v negotovost zavajal politične kroge in javnost. Komaj se je parlament sestal, je bil že odgoden, a ko je Pašič velikonočne praznike raztegnil na en celi mesec in ko je bila volilna PP. vlada skoraj tri mesece nepariamentarno na krmilu, še Pašič vedno ni podal ostavke in otvoril krize, da se potom zaslišanja in posvetovanja predstavnikov parlamentarnih skupin na dvoru razčisti položaj. Kar je Pašič napravil, je bilo tajno in zahrbtno. Tudi z radičevci se je »razgovarjal« sam in po svojih aajrazličnejših posredovalcih, a pri tem je imel že v ^pu uikaz proglasitve stare PP. vlade za novo. S tem proglasom je po možnosti vse še poslabšal, kajti v to Vlado je poleg samostojnih demokratov Pri-bičeviča, Žerjava in Lukiniča, sprejel še radikala Uzu-noviča in Simonoviča, ki sta bila s samostojnimi demokrati najbolj vneta za uničevanje hrvatskih mandatov, odvrgel je pa dosedanjega radikalskega ministra Staniča, Id je pomirljivega značaja, — in samostojnega •demokrata dr. Krizmana, ki zadnji čas ni bil zadovoljen in soglasen s tem, kar je delal Pribičevičev prvi oproda minister dr. Lukinič (afera Thurn—Taxis, izvajanje proti hrvatske ohznane itd.) r Radičevci in radikali, Po znanih spokorniških izjavah radičevskih prvakov, zlasti pa Pavla Radiča, nečaka Stjepana Radiča, ki je ponovno naglašal, da govori tudi v sporazumu in imenu svojega strica, Pašičevi ljudje niso mogli dovolj pripovedovati in razglašati o sporazumu med radikali in radičevci, med najmočnejšo srbsko in najmočnejšo hrvatsko stranko, ali med dvoje najmočnejših skupin v sedanjem parlamentu. Kar črez noč je postal Pašič prvak sporazuma. — Na vse to pa pride sedaj kdt pest na oko ponovna PP. vlada! — Za slepomišenje posebej določeni radikal.sk i agenti pa še v edin o pravijo, da se v delu za sporazum ni ničesar spremenilo. »Razgovori« glede sporazuma so samo podaljšani in če kdo vpraša: do keda j, se pa reče: za par mescev, do jeseni, — kar je treba po vsem, kar se je doslej že zgodilo, takole tolmačiti: Prvo in glavno je, da ostane Pašič na oblasti, pa če bi se »razgovarjalo-.« tudi na večno. Radikalsko vodstvo in sporazum. Pošteni in pravi sporazum» ki bi dal za prvo vsaj boljšo in pravičnejšo upravo v državi, pa naj ga sklenejo in izvedejo kar naenkrat tudi radikali in radičevci, bi vsakdo najodkritosrčnejlše pozdravljal. Res je tudi, da so mmogi radikali, ki iskreno želijo pravi sporazum, a samo to je, da se glas teh poštenjakov danes slabo sliši v radikalni stranki. — Prvo besedo ima danes v tej stranki družba, ki noče sporazuma. — V tem leži vse! — Vse, kar se danes počenja, ima samo namen, oslabiti misel sporazuma in vrste opozicije, da se na razpadu in razsulu zgradi ne sporazum, ampak vse-moč Pašičeve politike in oblasti. Kar se Pašiča tiče se je že v par slučajih brez-dvomno pokazalo, da noče sporazuma. Med vojno najprej na Krtu, kjer je izjavo (deklaracijo) o Jugoslovanih proglasil za nekaj, kar je samo »na videz za zunanji svet«, potem ženevski sporazum ki ga je podpisal, ko se je po svoji izjavi že poprej odločil, da ga ne bo držal in izvedel, v skupni državi pa imamo najboljši dokaz | za to v tem, da je Pašič po volitvah v marcu 1923 po- ] slal svoje odlične strankine člane v Zagreb po znani »Markov protokol«, ki ga je zavrgel, ko so opozicijonal- i ci vse svoje obljube izpolnili, radikali pa vse obljiublje- : 110 in zagotovljeno poteptali, četudi se je od' njih za- j htevalo samo to, kar dajejo v celem kulturnem svetu vladajoče stranske same od1 sebe. Da vodi radikalsko vodstvo sedaj razgovore in pogajanja o sporazumu v prvi vrsti potom dr. Laze Markoviča, Janjiča in drugih, ' ki so bili pod pošteno Davidovi«—Koroščevo vlado obtoženi kot glavni korupcijonisti, je še posebno poglav- i je v presojanju vsposobijeno^ti današnjega radikalske- J ga vodstva za sporazumi. Blok narodnega spoi^azuma. ki je od srbske strani glavna zasluga poštenega politika Davidoviča, od prečanske pa dir. Korošca, ker lani radičevci niti enega samega dela te popustljivosti niso kazali, ki jo imajo sedaj napram Pašiču, daje dluševno in stvarno jamstvo za pošteno in pravilno rešitev vsega tega, kar se všteva v sporazum ter se pod tem imenom tudi razume. Naziranje dr. Korošca o ureditvi skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je strinjalo že z mnogimi poštenimi radikali od Stojana Protiča do Nasta s Petroviča in tako je jasno, da bi moč in »loga bloka narodnega sporazuma še vnaprej, krepila in pritegovala poštene in častite člane radikalne stranke ra uresničenje velikega dela — pravega in poštenega sporazuma. "■■"■«""••(■««■■■»EMSMMttiaii*«.« 11 ki iummurRfin«*» j* . * Invalidski zakon. Predhodnica sedanje vlade je nameravala predložili narodni skupščini novi invalidski zakon, kojega načrt je bil izdelan skupno z Udruženjem vojnih invalidov in ■ sodelovanjem velikega prijatelja Udruženja in častnega člana g. dr. F. Ježa, bivšega načelnika v ministrstvu za ao-cijalno politiko. Ta zakon bi vsaj deloma zboljšal gmoten položaj vojnih žrtev. Sicer je bilo tudi v tem načrtu še marsikaj pomanjkljivega in bi si želeli boljšega, a po dolgih letih čakanja, stradanja in trpljenja bi pač nas zadovoljil kolikor toliko. Pa pride padec Davidovičeve vlade in invalidski zakon je zopet splaval po vodi, kakor že paikrat poprej. Po časopisnih vesteh je sedanji ministrski svet sprejel načrt novega invalidskega zakona, ki bi naj bil v kratkem predložen narodni skupščini v odobritev, oziroma uzakonitev. Kakor pa kaže ta načrt, bo novi invalidski zakon zelo slab, za vojne žrtve naravnost nesprejemljiv. Tako ae-danji načrt ne priznava Udruženju vojih invalidov kot zakonite organizacije vseh vojnih žrtev države. Menda je le postalo Udruženje premočen faktor ter se bojijo kontrole. Zatorej je treba Udruženje razbiti. Da udruženju zadajo 6e hujši udarec, mu hočejo odvzeti vse dohodke, ki jih je doslej imelo in ki so mu omogočali, da je vsaj deloma blažilo bedo in gorje invalidske raje. Menda misli ministrska gospoda, ki ne pozna trpljenja in pomanjkanja, da če ne bo močne in enotne invalidske organizacije, invalidi za državo sploh eksistirali ne bodo. Zato proč z njo, invalidi pa naj ostanejo uboge pare. V upravo narodnega fonda» ki tvori jedro invalidskega zakona in ki bo glavni činiteJj v bodoči invalidski upravi in ki so mu zasigurani v to svrho znatni dohodki, naj pridejo ljudje, ki nimajo srca do invalidov, da bodo o vojnih žrtvah odločali ljudje, o katerih imamo do seda slabe izkušnje, ker so se izkazali za nesposobne in da se zopet ne bo vedelo, kam gre denaT, ki fe namenjen za invalide. Ne bilo bi pa v irpravnem odboru narodnega fonda zastopnika invalidov. Poviški na pokojninah so tako malenkostni, da je naravnost sramotno, tako slabo nagraditi one, ki so to državo ustanovili. Po novem načrtu bi bile pokojnine za vse inva-lide-neoficirje enake, pač pa znatno nižje kot vse pokojnine, ki so bile predvidene v kateremsibodi dosedanjem načrtu. Enakopravnost in bratstvo pa se kaže v tem, da se deli invalide-oficirje iz prečanskih krajev in one iz Srbije LISTEK. Zgodbe napoleonskega vojaka. J Fttoeoski spisal Erckmann-Chatrian; preložil Al. B. J 6. nadaljevanje. fe» roko položivši mi na ramo, je pristavil: »Lepo je to, Jože . . . povem ti, da boš korporal, še predno bo konec vojne.« »Saj sem vendar šepast!« sem vzkliknil razdražen, »šepast!« je odgovoril Kelc, ter se smehljal in mežikal; »šepast! To nič ne de, s takim obrazom pride človek vedno naprej.« Komaj je bil končal, ko so se odprla vrata naborne komisije. Werner, drugi orožnik, je pogledal skozi vrata in zaklical s surovim glasom: »Jožef Bertha!« Jaz sem vstopil kar se da šepaje rn Werner je zopet zaprl vrata Župan in kantonski svetovalci so sedeli v polkrogu na priprostih stolih, gospod podprefekt in gospod ¡župan pfalcburški v sredi v naslonjačih, tajnik Frelih pa pri svoji mizi. Izžrebanec iz Harberga se je pravkar zopet oblačil, neki orožnik mu je pomagal pripeti naramnice. Ta novinec z dolgimi, rjavimi, čez obraz visečimi lasmi, razgaljenim vratom in odprtimi usti je bil podoben človeku, Id ga peljejo na vislice. Dva zdravnika, štabni zdravnik iz bolnice in še drug v uniformi, sta se pogovarjala sredi dvorane. Okrenila sta se proti meni in rekla: »Slecite se!« In jaz sem se slekel do srajce, katero mi je Werner po-legml čez glavo. Drugi so me opazovali. Podprefekt reče: »Zdrav dečko.« Te besede so me jezile, vendar sem odgovoril vljudno in ponižno: aA sem šepast, gospod podprefekt.« Zdravnika sta me pregledala. Štabni zdravnik iz bolnice, s katerim je bil mestni poveljnik bržkone govoril ofneni, je rekel: »Leva noga je malo krajša.« »Nič ne de!« je odgovoril drugi. »To ne ovira.« Potem mi je roko položil na prsi in rekel: »Ustroj telesa je dober. Zakašljajte.« Zakašljal sem kar se da slabo, a on je kljub temu našel, da imajo moje prsi dober glas, ter pristavil: »Le poglejte barvo obraza . . . zdrava kri.« Ker sem videl, da me vzamejo, ako nič ne rečem, sem odgovoril: »Jesih sem pil.« »O!« je vzkliknil. »To je dokaz, da imate dober želodec, ker imate jesih radi.« »A jaz sem šepast!« sem rekel obupan. »To naj vas nič ne skrbi«, mi je odgovoril ta človek. »Noga je dobra, vam pravim.« »Kljub temu«, je izpregovoril župan, »pa mladenič še-pa že od mladih nog. To je znano po vsem Pfalcburgu.« »Leva noga je nedvomno prekratka«, je takoj odgovoril zdravnik iz bolnice, »in to oprošča od službe.« »To je res«, je zopet povzel župan! »jaz sem prepričan, da bi fant ne prenesel dolgega marša. Pri drugi etapi bi obležal.« Prvi zdravnik ni rekel nič več. Mislil sem že, da sem rešen, kar me vpraša podprefekt: »Saj ste vi Jožef Bertha?« »Da, gospod podprefekt«, sem odgovoril. »Dobro, gospodje«, je nadaljeval in vzel iz listnice neko pisanje, »poslušajte!« In pričel je citati pismo. V njem je bilo povedano, da sem stavil, da pojdem v Zabern in da bom hitreje prišel nazaj kot Pinakel, da sva prehodila pot prej nego v treh urah in da sem jaz dobil stavo. Nesreča je hotela, da je bilo to res! Pinakel, tisti lopov, me je vedno zmerjal s »šepcem«, in v svoji jezi sem stavil z njim. To je vedelo vse mesto, zato nisem mogel .trditi, da ni res. Ker sem zmešan in osupel stal tukaj, mi je rekel prvi zdravnik: »S tem je vprašanje rešeno. Kar oblecite se « In obrnivši se k tajniku, je zaklical: »Sposoben za službo!« V strašni obupanosti sem se zopet oblekel. Werner je poklical drugega, jaz pa nisem pazil na nič več . . . Nekdo mi je pomagal v plaščeve rokave. Hipoma sem bil zunaj na stopnicah. Ko me je Katarina vprašala, kaj se je zgodilo, sem globoko vzdihnil. Bil bi telebni! po stopnicah, da me ni obdržala teta Marjeta. Šli smo ven skozi zadnja vrata in prekoračili mali trg^ Plakal sem kot otrok in Katarina Uidi. Pod tržiščem smo obstali v senci in se objeli. Teta Marjeta je vpila: »Lopovi . . . zdaj jemljejo celo šepce . . . pohabljence! Vse jim je dobro! Naj še nas vzemo!« Ljudje so se zbirali okrog nas. Mesar, ki je tam na plohu sekal meso, je rekel: »Za božjo voljo, teta Marjeta, molčite ... Še zaprli vas bodo!« »Naj me le zapro, pobijejo naj me«, je kričala »Jaz pa pravim, moški so strahopetci, da dopuščajo take grozovi» tosti!« Ker pa se je bil približal mestni narednik, smo šli jo» kaje dalje, zavili pri kavarni okrog ogla in stopili v našo stanovanje. Ljudje so nas opazovali z oken in govorih": »Še eden, ki pojde v vojno.« Ker je gospod Gulden vedel, da bosta teta Marjeta in Katarina na dan popisovanja prišli h kosilu, je bil dal prinesti od »Zlate ovce« nadevano gos in dve steklenici dobrega alzaškega vina. Bil je prepričan, da me takoj izpuste — kako je torej strmel, ko nas je videl vstopiti tako obupane. »Kaj pomeni to?« je rekel, potisnivši svilnato kapo nazaj na plešasto glavo in gledajoč nas s široko odprtimi očmi. Jaz mu nisem mogel odgovoriti; zgrudil sem se v naslonjač in se spustil v jok. Katarina je sedla k meni ter mi roko položila okrog vratu. Pričela sva še bolj ihteti. Teta Marjeta je pa rekla: »Lopovi so ga vzelil« »To ni mogoče!« je vzkliknil gospod Gulden in roka sta mu omahnili. Stran 2. SLOVENSKI GOSPODAH 7. maja ¡935, In Črnegore ter bi bili slednji znatno na boljšem kot pa invalidi-oficirji iz prečanskih krajev. Pri voznih olajšavah bi se nam ne nudila nobena večja ugodnost, kot po sedanjem začasnem invalidskem zakonu. Udruženie je vedno odločno zahtevalo na vseh mero-dajnih mestih, da se v novem zakonskem načrtu sprejme določba, ki bo dala reduciranim invalidom možnost obnovitve postopka za zopetno priznanje obiležja vojnih invalidov, da se jim tako popravijo storjene krivice. O kakem upoštevanju te naše zahteve ni v osnutku niti govora. Po dolgih letih vendar enkrat dobimo invalidski zakon, tako si je mislil marsikateri tovariš zadnje čase, posebno ko je čital vest, da je ministrski svet sprejel načrt istega. Če pa pregledamo malo natančnejše ta nov načrt, pa vidimo, da z invalidskim zakonom, kakor ga predvideva te načrt, skoraj ničesar ne pridobimo, temveč da še skoro to zgubimo, kar smo si s težavo in trudom pribojevali, in Upajmo, da še pride do izprememb in da bodo naši poslanci brez razlike strank se zavzeli za nas,, da dobimo to, kar nam pripada po božji in človeški postavi, namreč življenje, vredno človeka. Seveda pa bo tudi Udruženje storilo vse, da se ta načrt izpremeni in zboljša. Tovariši, prišla je velika doba! Oklenite se svoje organizacije! Zavedajte se važnosti iste. Zakon bo odvisel od nas in našega nastopa Zato glejte, da se odzovete klicu svoje organizacije, če Vas ista pokliče, da bo znal ves svet, da zahtevajo invalidi svojo pravico in prav ničesar drugega. Gospodarski drobiž. O splošnem pomanjkanju denarja. Vsi stanovi v naši državi že tožijo več nego eno leto o splošnem pomanjkanju denarja. Naša agrarna in z raznimi naravnimi bogastvi obilno založena država trpi na občutnem pomanjkanju denarja in to po ugotovitvi gospodarskega časopisja iz tehle razlogov: V državi, kakor je naša ,in v kateri je pretežna večina prebivalstva Lmetskega stanu, ne more biti denarja Vi obilici, ker kimet, akoravno je imovit glede posesti in poslopi j, vendar le po navadi ne poseda veliko denarja. Le nekaj časa po vojski, ko je bilo glavno vprašanje — vsakdanji kruh in katerega je bilo tedaj malo, tedaj je še bil naš kmet precej založen z denarjem. A ti ■¿lati časi so minili, vsakdo ve, da je s kmetskim denarjem pri kraju. Splošno pomanjkanje kmetskega denarja Občutijo prebridko: obrtniki, trgovci, krcmarji; .samo davčne oblasti so navidezno še vedno prepričane, da je naš kmet bogatin. Glavni vzrok, da ječijo vsi sloji v naši državi radi pomanjkanja denarja, je obubožan je in zadolžen je fcmetskega stanu. Druge države, ki so naravno veliko manj bogate nego naša, si pomagajo do denarja s podpiranjem industrije., a pri nas je ravno nasprotno! Kmeta oblasti izžemajo potom davkov, industrijo pa tirajo v pogin poleg davčnih bremen še šikane. Naša država je bogata na vinu, živini, lesu, tobaku itdl, a z vsemi temi dobrinami ne moremo v inozemstvo, ker doslej še nismo Oklenili menda nobene pametne in za nas res dobičkanosne trgovske pogodbe s kako sosedno državo. Med' nami in sosedi pride po večkrat na teto do trgovskih dogovorov, a ko bi se morala skleniti trajna trgovska pogodba, se pogajanja razbijejo in mi moramo naše vino doma popiti, meso sami pojesti, To je pravi zamotek Aspirin tablete Entere itvritoo pftlajisvejo boli. Pasto aa modro-bel?-;de£a pctSata* nuL-akal i tobak sami pokaditi itd. Ker naši vladinovci ne sklepajo trgovskih pogodb s sosednimi državami, k nam ni tujezemskega kapitala, ampak kopni od leta do leta domač kapital, ker smo navezani na uvoz raznih industrijskih izdelkov. Da je pri nas vedno manj denarja, je temu tudi vzrok pomanjkanje inozemskih kreditov. Koj po vzpostavitvi naše države smo še dobili kaka posojila v inozemstvu, a ker nismo plačevali obresti, nam je ta denarni vir če že ne zaprt, pa vsaj močno otežkočen. Koliko denarja bi nam bile lahko vrgle dajatve Nemčije na račun vojne odškodnine. Koliko milijonov komadov poljedelskih strojev, orodja, tovornih avtomobilov, katere nam je že tekom 6 let dala Nemčija kot vojno odškodnino, a vse to blago je deloma propadlo vsled naše malomarnosti po raznih kolodvorih po Srbiji, deloma se je pa kot vsled malomarnosti pokvarjeno prodalo za eno tretjino resnične vrednosti. Lepe milijone bi nam vsako leto vrgel tobak. A kako je s prodajo, z nakupom in zopetno prodajo našega tobaka, o tem so žalibog iz prakse naši slovenski sadilei tobaka več nego dovolj poučeni. Kmet in industrijalec, izžeta od previsokih davkov, trgovskih pogodi nimamo s sosedi, inozemskih kreditov ni, dajatve na račun vojne odškodnine po nemarnosti propadajo itd,, ali se potem smemo čuditi, da pri na s na obup vseh slojev kopni naš domač denarni kapital kakor sneg pod žarki spomiladnega solnca! Žitni trg. Na našem žitnem trgu se od zadnjega poročila niso zgodile večje sprememibe. Ameriška pšenica se vkljiub prvotnemu odpcru uvaža v vedno večjih količinah, ker so naši milini po daljših poizkusih vendarle prišli do prepričanja, da se izplača, ker je moka iz amerikanske pšenice enako izdatna, kot naša, dasi je bolj sivkaste barve ter ne daje tako lep beli kruh, kot naša. Nekateri mlini sicer še trdijo, da daje amerikanska pšenica preveč otrobov, baje 25—30 odstotkov, drugi pa to zanikajo, ker so že pogodili način, kako treba pri mletju postopati z amerikansko pšenico. Amerikanska pšenica se sedaj prodaja, postavlja v Postojno: vrsta »Rosah* (1 hI te vrste tehta 78-80 kg) 420 D, Plat* (79 kg teiine) 425—430 D za 100 kg. Cene so torej nekoliko padle, dasi so na ameriških borzah poskočile, kai pa pri nas ne bo vplivalo na povišanje cen ameriškemu žitu, ker ne more drugače z našimi, evropskimi konkurirati. Naša domača pšenica se vsled neznatnih zalog čvrsto drži, vendar se pa tudi v Vojvodini opaža nagibanje k zmernejšim cenam, ker so začeli trgovci uvažati v Vojvodino madžarsko pšenico, ki je enake kakovosti, kot domača, pa precej cenejša. Uvoz amerikanske in madžarske pšenice še bo trajal par mescev, do nove žetve, ¡ko se bo pokazalo, ali bo lahko naš domači pridelek izpodrinil inozemskega. Živahna je trgovina s koruzo. V Bački, Sremu in v Vojvodini se dovaža mnogo blaga na trg in izvozničar-ji delajo dobre kupčije z raznimi inozemskimi tvrdka-mi. Mnogo koruze gre v Rumunijo, druga se zopet spravlja po Donavi do Braile ob črnem morju, odkoder se po morju izvaža v Belgijo in Nizozemsko, dosti koruze pokupi tudi Čehoslovaška. Za ostale žitne vrsje in za poljske pridelke je položaj istotako ugoden. Zelo čvrsto se drži oves, kateremu^ cene polagoma rastejo, ker so zaloge zelo izčrpane. — Kupuje ga v glavnem vojaška uprava za prebralno konj, nekaj se ga pa1 proda tudi za izvoz. Ječmen je brez prometa. Za fižol je malo zanimanja, za izvoz prihaja v poštev samo pisani, za belega ni zanimanja. Moki so se cene učvrstile ter polagoma naraščajo. Če bodo poizkusi z amerikansko pšenico povoljni, potem bodo tudi moki cene nazadovale. Dva največja mlina v naši državi, »Zagrebški paromlin« in »Union* v Osjeku sta kupila nekaj sto vagonov amerikanske pšenice; ko pride ta moka na trg, potem bodo cene znatno nazadovale. Tudi madžarska moka, katero uvažajo nekatere tvrdke, bo spremenlijvo vplivala na naše cene. Cene so sedaj v trgovini na veliko, sledeče: B a č k a pšenica 470—475 D za 100 kg. Koruza, bačka in sremska, promptna (takojšnja) dobava 180—187 D; terminska (dobava za pozneje) 190 do 195 D. Oves bački 310—315 D, južno-srbski 285—290 D. Fižol 150—160 D. Moka, dvojna nularica 680—690 D. Otrob i 170—175 D. Stanje letošnjih setev je zelo povoljno. Po službenih poročilih ministrstva za poljedelstvo je stanje zimskih setev sledeče: V oblasti Vranje odlično, prav dobro v oblasteh: mariborski, podonavski, valjevski, šumadij-ski, timočki, niški, skopljanski, raški, užiški, kruševaš-ki, tuzlanski in vrbanski. Srednje dobro je v oblasteh: ljubljanski, sremski, bački, podrinski in bihački, bolj slabo pa v primorsko-kra jiški, osješki, beograjski, du-(brovniški in sarajevski oblasti. Pomladanske setve se vsled ugodnih vremenskih, razmer zelo dobro razvijajo. Poljske miši izginjajo, žitnih bolezni se je še malo pojavilo. Poljska dela so že po večini dovršena in tudi koruza je po večini že posejana. Vobče je pričakovati letos ugodne žetve. Spomlnlaite se Dijaške večerje! »Da, kaj mora človek doživeti!« je rekla teta. »To kaže dovolj, kako zlobni so ti ljudje.« Čedalje bolj se je razvnemala in govorila: »Torej ne pride več revolucija? Ti rokovnjači bodo vedno gospodarili?« »Počasi, počasi, teta Marjeta, pomirite se«, je rekel gospod Gulden. »Za božjo voljo, ne kričite tako. Jože, povej nam nakratko in pametno, kako je bilo. Zmotili so se ... saj ni mogoče drugače . . . Ali župan in bolnični zdravnik nista nič rekla?« Vzdihujoč sem pripovedoval, kako je bilo s pismom. Teta Marjeta, ki še ničesar' ni vedela o tem, je dvignila stisnjene pesti in vpila: »O hudobnež! Še enkrat naj pride k nam ... s sekiro mu razdrobim bučo!« Gospod Gulden je bil hudo osupel. »Kaj?« je rekel. »Ali nisi takoj zaklical, da to ni res? Torej je vendar res?« Ker sem povesil glavo, ne da bi odgovoril, je pristavil s sklenjenimi rokami: . . . nič ne premisli . . . Kakšna neprevidnost! . . . Kakšna neprevidnost!« Med tem je hodil po sobi gorindol. Potem je sedel, da si obriše naočnike, in teta Marjeta je relda: »Da! pa ga kljub temu ne dobe . . . Nič jim ne pomaga vsa zloba: še nocoj bo Jože v gorah, na poti v Švico.« Gospod Gulden je postal resen, ko je slišal te besede. Nagubančil je čelo in čez nekaj časa rekel: »To je nesreča . . . velika nesreča . . . Saj je Jože res šepast ... to se pokaže pozneje ... ne bo marširal dva dni, pa bo zaostal in zbolel. Vi pa nimate prav, teta, Marjeta, da tako govorite in mu dajete slabe svete.« »Slabe svete?« se je razvnemala ona. »Vi bi torej tudi radi videli, da bi hili poklani ti mladi ljudje?« »Ne«, je odgovoril on, »jaz ne ljubim vojn, posebno takih ne, v katerih stotisoči izgube svoje življenje enemu samemu na čast. A teh vojn zdaj ni več. Zdaj ne nabirajo vojakov več zato, da si osvajajo slavo in dežele — zdaj je treba braniti domovino, katero sta častihlepnost in tri-moštvo zapletla v nevarne zmešnjave. Zdaj si vse želi miru. Po nesreči pa se Rusi pomikajo naprej, Prusi se vežejo z njimi, in naši prijatelji Avstrijci čakajo samo ugodne pri- like, da padejo čez nas; ako mi ne gremo proti njim, pridejo oni k nam, kajti kakor leta 93. bomo imeli vso Evropo proti sebi. To je torej čisto nekaj drugega, nego naše vojne v Španiji, na Ruskem in Nemškem. In še jaz, kakor sem star, teta Marjeta, ako bo nevarnost večja in bodo potrebovali ljudi iz časov republike — še jaz bi se sramoval, da bi v Švici delal ure, med tem ko bi drugi braneč domovino prelivali kri. In pa še to si zapomnite: uskoke zaničujejo povsod. Kdor je storil kaj takega, nima nikjer več obstanka, nima ne očeta ne matere, niti doma, niti domovine.... Tak človek sam sebe razglasi za nezmožnega, izpolnovati prvo dolžnost, ki je ta, da svojo domovino ljubi in ji pomaga tudi ako nima prav.« Za en hip ni rekel nič več ter resnega obraza sedel k ■mizi. »Jejmo«, je rekel po kratkem molčanju. »Ura je pravkar dvanajst odbila. Teta Marjeta in Katarina, sedita tja-le.« Sedli sta in pričeli smo jesti. Premišljeval sem besede gospoda Guldena, ki so se mi zdele dobro utemeljene in resnične. Teta Marjeta je stiskala ustnice ter se včasih ozrla name, da bi mi misli čitala z obraza. Nazadnje je rekla: »Jaz se pač malo zmenim za deželo, kjer jemljejo rodbinske očete, potem ko so bili mladeniče odpeljali. Ko bi bila na Jožetovem mestu, bi pobegnila takoj.« »Čujte, teta Marjeta«, sem ji odgovoril. »To v^ste, da ničesar ne ljubim tako, kakor mir in pokoj, kot izobčenec pa bi ne maral pobegniti v druge dežele. Kljub temu pa storim, kar želi Katarina: ako hoče, naj grem v Švico, pa pojdem!« Katarina je povesila glavo, da bi skrila solze, in rekla tiho: »Nočem, da bi te imenovali uskoka.« »Dobro, potem naredim kakor drugi«, sem rekel. »Pa pojdem še jaz v vojno.« Gospod Gulden pa je rekel: »Vsak je prost, vendar me veseli, da Jože misli tako kot jaz.« Potem je bilo zopet tiho in okrog dveh je teta Marjeta vstala in vzela košaro. Videti je bila potrta in je rekla: »Jože, mene nočeš poslušati, a nič ne de: z božjo pomočjo bo vse minilo. Ako Bog da, se vrneš, in Katarina te bo čakala.« Katarina se me je oklenila in pričela jokati, jaz pa še bolj, tako da je bil celo gospod Gulden solzan. Slednjič sta šli Katarina in njena mati po stopnicah dol, in teta mi je še od spodaj zaklicala: »Obišči naju še kaj, Jože!« »Bom«, sem odgovoril in zaprl vrata. Komaj so me nosile noge. Še nikdar se nisem čutii tako nesrečnega. Še danes se mi krči srce, ako se spomnim na to. VII. Od tega dne se nisem zmenil za nič več. Odkraja sem se še včasih usedel k delu, a moje misli so neprestano hodile kje drugod, in sam gospod Gulden mi je rekel: »Le pusti, Jože . . . porabi ta čas, dokler boš še pri nas, in obišči Katarino in teto Marjeto. Jaz še vedno upam, da te izpuste, a kdo ve? Ljudi potrebujejo tako nujno, da se stvar morebiti zavleče.« šel sem torej vsako jutro v Vier-Winden in dan prebil pri Katarini. Sicer sva bila žalostna, a vendar srečna, da sva se videla. Ljubila sva se še bolj od prej, ako je to sploh bilo mogoče. Včasih je Katarina poskusila peti, kakor prejš nje lepe dni, a hitro so ji prišle solze. Potem sva plakala skupaj in teta Marjeta je zopet pričela preklinjati vojne, ki delajo nesrečen ves svet Trdila je, da naborna komisija zasluži, da jo obesijo, in da so vsi ti lopovi med sabo sporazumljeni, da zastrupljajo ljudem življenje. Njeno ro-bantenje naju je nekoliko pomirilo. Zdelo se nama je, da ima prav. Zvečer med osmo in deveto uro, ko so zapirali vrata, sem se vračal v mesto in videl mimogrede vse male gostilne polne novincev in starih, odpuščenih vojakov, ki so skupaj popivali. Vedno so plačevali novinci, drugi z zamazanimi, na uho potisnjenimi čepicami, rdečimi nosovi in starimi zavratnicami od konjske žime, ki so nadomestovale srajčne ovratnike, pa so si gladili brke ter z resnim obrazom pripovedovali o svojih bitkah, marših in dvobojih. (Dalje prihodnjič.) 7. maja T025. »SLOVENSKI GOSPOD An.« Stran S. Politični ogled. DRŽAVA SHS. itošič je še vedno bolan, bolan je tudi skupščinski predsednik Trifkovič. Ta obolelost — v Beogradu pravijo, da je politična — je eden prvih vzrokov, da po-aorcna PP. vlada še ni nastopila, kakor je običajno, — i« da se vse zavlačuje v nejasnost in negotovost. Od ponovne vlade nacijonalnega bloka je znano samo, da je takole sestavljena: Ministrski predsednik: Nikola Pašič; socialna politika: Marko Gjuričič; prosveta: Svetozar Pribičevič (sam. demokrat); zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčič; vere: Miša Trifunovič; pravda: dr. Edo Lukinič (sam. jem.); narodno zdravje: dr. Slavko Miletič; javna de- j la: Nikola Uziunovič; kmetijstvo in vode: Krsta Miletič; ; pošta in brzojav: Velja L. Vukičevič; šume in rudniki: j (¡X. Gregor Žerjav (sam. dem.); izenačenje zakonov: dr. Milan Srskič; finance: dr. Milan Stojadinovič; agrarna reforma: Milan Simonovič; trgovina in industrija: dr. Prvislav Grisogono (sam dem); vojna in mornarica: Dušan Trifunovič; notranje zadeve: Boža Maksimovič; promet: Ante Radojevič. Novoimenovani ministri so: dr. Prvislav Grisogono (sam. dem.), inž. Ante Radojevič, dr. Milan Srskič in Milan Simonovič. Iz vlade so izstopili: dr. Hinko Krizman, Andra Stanič» dr. G juro Šurmin in dr. Mate Drinkovič. Državni podtajniki ostanejo še nadalje isti. To je poslovna ali delovna vlada, ki bi morala stopiti pred parlament s svojo izjavo in s svojim delovnim programom. To se pa ne zgodi in parlament samo čaka, da sekcije in odbori izdelajo razne zakonske predloge, ki so pa bili že pred volitvami napovedani. V delu so sedaj sledeči zakonski predlogi: O tisku, o stanovanjskih zadevah, interkonfesijo-nafau in zakon o pravoslavni cerkvi. Predlog stanovanjskega zakona je v odboru že gotov in pride na glasovanje pred skupščino. Vladna večina je odbila vse predloge naših poslancev, ki so se najodločneje zavzemali za socialno pravičnost. Načrt interkonfesijonalnega (verskega) zakona je aelo nasproten duhu katoliške svobode in če bo sprejet tak, kakoršen je, katoliška Cerkev z našo državo ne bo mogla skleniti konkordata. Zanimiva skupščinska seja je bila v pondeljek. Vodil jo je mesto obolelega predsednika podpredsednik dr. Paleček (sam dem.). Velik del dnevnega reda je izpolnila interpelacija poslanca Majkiča, radikala iz Bosne, ki se v skupščini rad pre- ; lepa. Majkič stavi kot silno nujno in važno vprašanje: zakaj je z vrat Jugoslovanskega poslanskega kluba izginil napis v cirilici. — Kot na nekaj zelo važnega odgovarja zelo vneto podpredsednik dr. Paleček, češ, da je odstranitev ciriličnega napisa pravi napad, žalitev, izzivanje itd. Izjavlja sicer, naj ima vsak klub svoj pravi »api&, (kar pa ni bilo v tem slučaju, ko se klub ime-anje Jugoslovanski in ne »jugoslavenski«, kakor je stalo v cirilici) ter naznanja, da je postavil posebnega stražnika, ki bo pazil na nov cirilični napis. Iz vrst opozicije so s smehom vpraševali, če bo imel tudi puško in bajonet, — in celo radikalom se je videlo, da jim je preveč gorečnosti samostojnega demokrata Palečeka. Ko je pa poslanec Agatonovič (Davidovičevec) po-aovno zahteval odgovor na svojo, že pred dobrim mescem stavljeno interpelacijo o odkupovanju tobaka in o neredaiostih, ki se pri tem godijo, pa ni dobil odgovora, 4e tudi bi se moralo na tako interpelacijo odgovoriti aajdalje v petih dneh. Končno se je izvolil odbor za načrt interkonfesi-«nalnega zakona in na to si je vladna večina sama izvolila za prvega skupščinskega podpredsednika radikala dr. Subotiča. Po izvolitvi se je skupščina zopet od-godila za en teden, to je do prihodnjega pondeljka. Ob zaključku seje je stavil poslanec Žebot sledeče upravičeno vprašanje: Majkičevo vprašanje glede tega, ker se nahaja na vratih Jugoslovanskega kluba napis samo v latinici, ste vzeli zelo resno, tako da se vam je zdelo primerno, na to vprašanje odgovoriti v parlamentu v dolgem govoru, potnem ogorčenosti. Da je vaše razburjenje navidezno, zato je dokaz cirilski napis na vratih radikalnega kluba. Vprašam vas: 1. Zakaj ima radikalni klub napis samo v cirilici, 2. kako se vaše izjave strinjajo s tem dejstvom? Prosim vas, da mi odgovorite ustmeno na prihodnji seji skupščine. Beograd, 4. maja 1925. — Franjo Žebot, narodni poslanec. Jugoslovanski klub je imel v torek popoldne sejo o političnem položaju. Po poročilu klubovega načelnika se je razvila živahna debata, katere so se udeležili vsi poslanci kluba. Poročali so o številnih preganjanjih državnih nameščencev, ki so edini politični uspeh samostojnih demokratov v Sloveniji, in o težkem gospodarskem stanju v Sloveniji. Klub je soglasno sklenil, da bo v narodni skupščini začel z odločno akcijo proti krivicam, ki se godijo ljudstvu, lako proti neznosnemu navijanju davkov, proti kršenju občinske avtonomije, odstavljanju županov, razpustitvam občinskih svetov, preganjanju srednješolskih profesorjev in učiteljev; radi popolnega zastanka izvoza živine, za kar se vlada nič ne briga, radi zanemarjenja invalidov, radi brezposelnosti, ki se v Slpveniji strašno ¿Siri, za kar ne kaže vlada nobenega smisla, in glede ctrugili vprašanj gospodarskega, socialnega in polit le-neg značaj». Interniranje princa Jurija. V političnem zatišju je vzbudila velikansko zanimanje vest, da je princ Jurij ali Gjorgje proglašen za umobolnega in odpeljan v Belje, kjer bo bival pod zdravniškim in drugim nadzorstvom. Beograjska »Politika« je o tem najprej pisala: »Iz kabineta predsedništva vlade je bil izdan poseben komunike, s katerim se obvešča javnost, da je stanje princa Jurija postalo tako, da je bilo potrebno, spremeniti način njegovega življenja pod stalnim nadzorstvom zdravnika. Kralj je« na podlagi člena 13. rodbinskega pravilnika za člane kraljeve hiše odredil princu Juriju stanovanje, ki odgovarja vsem pogojem in mu je določil posebnega zdravnika. Ko bodo brali čitatelji te vrste, princa Jurij ne bo več v Beogradu.« — Razen tega piše »Politika« še naslednje: »V soboto, 2. maja, ko je odšel princ Jurij od Angjeikoviča od kosila, je prišla na polkovnikovo stanovanje policija. Preiskali so stanovanje. Preiskava pa ni dala nobenega rezultata, ki bi obteževal Angjeikoviča. Pri njem sta bila najdena dva kovčega, ki jih je pustil princ Jurij zaprta pri njem. V njih je pustil zapečateno pismo. Vse to je bilo prepeljano na urad mestne policije. Istočasno so se vršile preiskave tudi pri Jaši Prodanoviču in pri Petroviču in pri bivšem kapitanu, sinu vojvode Mišiča, ter pri Ikoniču, uredniku »Republike«. O rezultatih preiskave ni bilo mogoče nič zvedeti. Govori se, da so bili najdeni v kovčekih razni spominski spisi princa, o katerih se je že večkrat poročalo, da so namenjeni za tisk. MALA ANTANTA. Konferenca Male antante, ki se začne dne 8. t. m. v Sinaji, se bo po poročilih nekaterih čeških listov ba-vila z vprašanjem združitve Avstrije z Nemčijo, z razmerjem držav Male antante do Bolgarije in do sovjetske Rusije in z vprašanjem pristopa Poljske k Mali antanti. Združitvi Avstrije z Nemčijo bodo države Male antante odločno nasprotovale. O DOGODKIH V BOLGARIJI je izdala angleška komisija očividcev obširno poročilo. Ta spomenica pravi, da je bilo samo v času, ko so Angleži bivali v Bolgariji, najmanj 4000 oseb zaprtih in več sto oseb brez sodbe usmrčenih. Vso moč ima v rokah vojaška kamarila. Poročilo navaja dalje, da je sedanja bolgarska vlada za časa svoje vladavine dala obsoditi na smrt več tisoč oseb. Poročilo zaključuje s sledečimi predlogi: 1. Proti zaporom in usmrtitvam brez obsodbe naj vlože vse vlade svoj protest; 2. zastopnikom Anglije in Zedinjenih držav naj se dovoli obisk kaznilnic; 3. število vojakov naj se 31. maja zopet zniža in 4. volitve v Bolgariji naj se izvrše popolnoma svobodno, da pride do veljave pravo mnenje ljudstva. — Ko se je to poročilo objavilo, so napravili londonski delavci velikanski protestni obhod. OBČINSKE VOLITVE V FRANCIJI. Dne 4. t. ni. so se v Franciji izvršile občinske volitve. Desničarji-nacijonalisti so razvili silno agitacijo ter so močno upali na velike uspehe ali celo na pravo zmago. Vsa agitacija pa ni pomagala in levičarski blok, ki je sedaj na vladi, je imel nepričakovano velike uspehe. aaaaaBBaesaaaBHaaaaaanaajiiHisMBa 7» titrw topfe wmdte in ena vrečica znanega praška za umivanje glave »Sampon s črno glavo«, katerega lahko za din. 3.50 povsod dobite — več ne potrebujete, ako želite dati vašim lasem najpripTostejše naravno nego. >Šampon s črno glavo « I se stopi v topli vodi takoj, da krasne mehke pene, H čisti iznenadeno, ohrani zdravo kožo na glavi, za>-£8 branjuje nastanek luskin in da lepo negovane in za česanje prikladne lase. 15 Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah. Edini proizvajat el j: Hans Schwarzkopf, Berlin-Dahlem. a Važno je, da pri ^ijy naglašate dostavek 1 nakupu posebno /ijyBLv »s črno glavo.« sBiaciBiiaifl Prireditve. Jareninčani! V nedeljo, dne 24. maja t. 1., bo napravila mariborska orlovska srenja v Vašem lepem kraju svo- j jo celodnevno prireditev. Ta dan bo Jarenina kakor vedno do sedaj pokazala, da je in da bo ostala znamenita in de-lavna v verskem in narodnem kulturnem delovanju. Zato že od danes dalje mislimo in pripravljajmo, da bo 24. maj v Jarenini veličasten dan katoliške in narodne mladine! Bog živi! Kapela. Naše bralno društvo priredi v nedeljo, dne j 10. maja, ob petih popoldne v Radencih pri g. Maršiku | gledališki igri »Trij tički«• in »Prisiljen stan je zaničevan.« j Domačini in sosedje, prijatelji poštene zabave, prijazno vabljeni! Cezanjevci pri Ljutomeru. Naše bralno društvo je letos priredilo že drugo gledališko predstavo in sicer »Županovo Micko« in šaloigro »Prvi april.« Videla se je ve- j lika požrtvovalnost in-neustrašenost igralcev, izmed kopih so nekateri prvič nastopili na odru. Pri »Županovi Micki» so posebno dobro igrali piseč Giažek, g. Podgorska, An-že, dobro g. Windberg, a tudi drugi so izvršili dobro svoje vloge. Pri »Prvem aprilu« je posebno dobro nastopili felpan Zagorec, lesni trgovec Lipovec, županova žena Reta, Polonica je bila malo preveč boječa; v splošnem so tudi vsi igrali dobro. Moški pevski zbor pod vodstvom gospoda Zahería iz Ljutomera je zapel med odmorom nekaj lepih pesmic. Vobče so bili ljudje zelo zadovoljni, zato upam, da se kaj takega priredi večkrat. S spoštovanjem: Vse vid. Sv. Križ na Murskem polju. Prostovoljno gasilno društvo občine Staranovavas obhaja svojo 201etnico dne 1. junija t. 1., to je na binkoštni pondeljek. Vsa društva v okolici se iskreno prosijo, da ta dan ne prirejajo svojih veselic! Prostovoljno gasilno društvo v Obrežu pri SrecfSču ob Dravi priredi v nedeljo, dne 28. junija t 1. v Vrbančič-Vaupotičevem gaju veliko veselico s srečolovom, na kar se cela okolica že danes obvešča in vabi. — Odobor gos. društva v Obrežu. Orlovska srenja Marija Nazarje. Prireditev se ne vrši dne 31. maja, temveč na Vnebohod, dne 21. maja. Tedenske novice. Samostojno republikanska politična kaša. Cela Slovenija beleži g. Puclju na črno plat, ker je v ustavotvorni skupščini s svojimi poslanci tako vneto glasoval za centralistično ustavo in celo kot minister dolgo časa pokorno gladil Pašičevo brado. Ko se je Puclja navolil Pašič, ga je pognal in Pucelj se je zatekel s svojimi samostojnež» med srbske zemljoradnike in postal na videz oster nasprot nik Pašiča, pred kojim je poprej pokorno poklekal. G. Pucelj je ostal opozicijonalni zemljoradnik do zadnje nedelje. V času, ko je bil Pucelj pod Pašičevim žezlom polje-stično ustavo in njegovo podrepništvo pred Pašičem in nje delski minister, se je pojavil bivši socialdemokrat Albin Prepeluh s svojim »Avtonomistom.« Prepeluhov list je poleg Žerjavovcev najbolj krtačil in trgal Puclja, njegovo ministrovanje, njegovo brezvestno glasovanje za centrali-govo družbo. V časih, ko je bil Pucelj Pašičev minister, je g. Prepeluh hvalil SLS kot edino stranko, kateri lahko Slovenija zaupa svoje težnje po osvoboditvi iz verig centralizma. Ko je pa tudi v Sloveniji Radičeva brezvestna gonja za mirotvorno republiko začela poganjati klasje, se je g. Prepeluh naenkrat prelevil iz strogo slovenskega av-tonomista v mirotvornega republikanca po Radičevem kopitu in je kot republikanec pri zadnjih volitvah kandidiral ter popolnoma propadel. — Sam Radič je izdal republiko, se izrekel za monarhijo, za udejstvitev in hranitev vidov-danske ustave, za kojo je glasoval Pucelj in katero je grajal in napadal g. Prepeluh, in glejte, zadnjo nedeljo Se je pod ravnokar opisanimi dejstvi v Ljubljani doigral čudež, ki bi bil do pred leti mogoč samo na Balkanu in ne v sredini Slovenije. — Zadnjo nedeljo se je vršil v Ljubljani občni zbor zastopnikov Samostojne. Ob tej priliki sta kot. prva govornika nastopila Radičev poslanec K el envina iz Središča ter socijalni demokrat, avtonomist in republikanec Albin Prepeluh. Za tema dvema je šele govoril Puceij in drugi samostojni vrhovni apostoli. Vsi govorniki so se iedinili, da se sestavi odbor iz šestih članov in ta bode sklenil združitev Raddčevcev v Sloveniji s Puceljevo Samo stojno. Dve stranki, ki sta si bili pred dnevi še nasprotni kot ogenj in voda, sta si podali v nedel jo roko za združitev in to radi tega, ker Radičevci hočejo za vsako ceno v Par< šičevo vlado, kar se jim bo najbrž tudi posrečilo, in dobrot z vladne mize bi bil tudi po dolgem času rad deležen g. Pucelj in po zdravih človeških pojmih politično nerazumljiva mešanica g. Prepeluh. Od zadnje nedelje naprej imamo v skupnem piskru samostojno republikansko politično kašo, ki se že kuha in se bodo Radič, Pucelj in Prepeluh potrudili z vsemi silami, da prodere duh te čudne ]edi pod Pašičev nos. Latinica ali cirilica? Skoro ves omikani svet se poslužuje v pisavi in tisku latinskih črk, t. j. istih, katere rabimo mi Slovenci. Velesrbi bi radi latinico spodrinili in nam vsilili cirilico, katere naši ljudje niso navajeni. Celo v narodni skupščini so začeli Pašičevi in Pribičevič-Žerjavovi ljudje kljubovati našim poslancem s cirilico. Tako je dal podpredsednik narodne skupščine, dr. Pivkov prijatelj dc. Paleček na vrata našega Jugoslovanskega kluba pritrditi napis, na katerem je cirilica na prvem mestu. Pred vhodom v klub radikalne stranke pa je pritrdil napis samo v cirilici. Vsled tega je Jugoslovanski klub odstranil napis v cirilici. V pondeljek, dne 4. maja, je podpredsednik dr. Paleček v narodni skupščini imel dolgi govor proti g. dr. Korošcu in je slavil cirilico. Njegov govor je bil tak, da se mu je velik del zbornice smejal. Slovenski poslanci' so klicali radikalom in samostalnim demokratom: Vi imejte svojo cirilico, a mi Slovenci ostanemo pri latinici. Ko so velesrbski poslanci kričali, da je cirilica nas osvobodila, je tudi dr. Pivko ploskal in si od veselja drgnil roke. Mi pa pravimo: Nismo sovražni temu, kar imajo Srbi, ali naših starih pravic si od nikogar ne damo vzeti. Somišljeniki dr. Pivka po deželi tajijo, da bi bil g. dr. Pivko glasoval za novi davek delavcem, hlapcem in deklam Resnica je, da je poslanec samostalno-demokratske stranke, znani dr. Pivko dne 31. marca, ko se je šlo za začasni državni proračun, glasoval z velesrbsldmi Pašičevimi m Pribičevičevimi poslanci za zvišanje starih in za up el javo novih davloov. Tega niti dr. Pivko ne taji! Vsi, ¿i ste strašno obteženi z novimi in zvišanimi starimi davki, zahvalite se dT. Pivku, dr. Žerjavu in njihovim tovarišem. Industrijci in podjetniki so že te dni začeli ubogim delavcem odtegovati za mesec april 20 do 48 dinarjev za nov delavski davek Davkoplačevalci, zahvalite se samostalno-demokratski stranld za to, da so njih poslanci v Beograd« ' Stran 4. »slovenski gospodar.« 7. maja 1935. glasovali za nove davke. Njih časopis »Jutro« je nedavno pisal, da Slovenija ni preveč obdavčena . . . Taki so dr. fSvkovi ljudje! Mariborske novice. Prvi maj, ki je že dolgo vrsto let delavski praznik, je praznovalo mariborsko delavstvo dostojno in mirno. Kolik razloček med delavskimi prireditvami in orjunsko-sakolskimi! Spomladansko topli dnevi so ©živeli tudi Maribor. Šolska mladina prireja na vse strani majnišflce izlete, odrasli ljudje hite ob prostem času venkaj v mariborsko okolico, občudovat in se divit nad naravo. — V lepih majniških dnevih je na Dravi opazovati, da patroma iz Fale v Maribor in odtod proti Slavoniji in celo do Belgrada dnevno po šest in še več splavov. — Zadnjo •soboto smo izročili materi zemlji truplo v četrtek umrlega ¡č. g. župnika Janeza Sušnik. Pokojni je bil rodom iz Ljubljane, a je kot duhovnik služboval do svoje smrti na Štajerskem. Bil je dolgo časa župnik na Črešnjevcu pri Pra-gerskem, svoj pokoj je preživel v Mariboru kot pregledovale« cerkvenih računov pri ordinarijatu. — Zadnji petek >je bila v Mariboru pokopana č. šolska sestra Veronika Kralj, doma od Sv. Križa pri Ljutomeru. Rajna je bala v (Mariboru znana kot bolniška strežnica. Na Temu pri Mariboru so leta 1915 zgradili velik premikelni kolodvor z obsežnim tirom. Do danes še 20 ¿posestnikom, katerim so odvzeli zemljo in celo hiše, niso plačali ne zemlje, ne najemnine. Ti reveži, ki so po večini železničarji, morajo plačevati celo visoke davke od zemljišč, od katerih ima edini dobiček državna, oziroma poprej južna železnica. Poslanca Franjo Žebot in Štefan Fal e ž sta dne 4. maja vložila na ministra železnic ostro interpelacijo, v kateri zahtevata, da se krivica, katera se godi 'prizadetim, popravi in se jim izplača odkupnina, najemnina in povrne davek. Če je Avstrija napravila krivico, pa naj nova država to popravil Okrožni agrarni urad v Mariboru, kateri bi imel biti s 1 majem likvidiran in njega .posli preiti na veliko županstvo, odnosno na srezka poglavarstva- ostane še do 1. no-TOmhra t. L V zadevah agrarne reforme se je torej interesentom še nadalje obračati na ta urad. Smrt našega moža pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Žalostno so peli naši zvonovi na prvi dan Marijinega meseca. Spremljali smo k zadnjemu počitku enega naših najboljših mož, Ivana Hercer iz Gornjega dola. Nesrečen padec jmkI voz je naredil konec njegovemu plemenitemu življe-aju. Kako silno smo ga ljubili zaradi njegove nesebično-st* odkritosrčnosti, požrtvovalnosti, zaradi njegovega na-sodnega in verskega prepričanja, je pokazala njegova zadnja pot na pokopališče. Stotine mož in žena se je solzilo, ko smo jemali slovo na grobu. Počivaj v miru, dTagi naš dobrotnik in prijatelj! Tvoj vzgled naj nam sveti vedno v «našem življenju! Novica od Sv. Barbare v Slov. gor. Na belo nedeljo so imeli naši naprednjaki v Šabedrovem »štoki« sestanek, na katerega je prišlo 16 ljudi, a med njimi le 5 demokratov. Ko jim je dr. Gorišek razložil program JDS, so ti, ne na-prednjaiki, ampak verski mračnjaki, ustanovili krajevno organizacijo samostalne demokratske stranke. Odborniki ao: g. Šabeder, velesamostojnež Kocpek, kateremu so kle-sukalci menda tako presolili njegovo samostojno-politično godlo, da se je obrnil k demokratski. Tretji je vsem še v i^polinu g. R, upokojeni župan jablanski in četrti pa vele-kfinštni g. Korošec v Žikarcah. Prvemu bi svetovali premišljevanje božjih zapovedi, a tako, da bo kaj pomagalo; drugega vprašamo: še nisi dovolj osmešen?«; tretjemu pravimo, naj raje mirno uživa penzijon in zadnjemu pa tiho mb uho povemo, če hoče biti res demokrat, bi že skoraj W3 čas, da plača svoj delež od novih zvonov, kar pa tudi prvim trem ne bi toliko Škodovalo, ker nikakor niso tako ubogi, kot so zajavkali v 3. številki »Kmetijskega lista.« Sv. Janez Nepomučan na Radelju pri Marenbergu. God sv. Janeza se letos obhaja po sledečem redu; V penah zvečer, dne 15. maja, ob šestih večernice. Sobota, IS. maj, god sv. Janeza, prvo sv. obhajilo ob šestih zjutraj nato je več sv. maš in prihajajo procesije, ob desetih pridiga in slovesna sv. maša. V nedeljo, dne 17. maja, je ob desetih predpoldne služba božja in sta dve sv. maši, popoldne ob dveh pete litanije Marijine. Križevi ponde-Sjelk, dne 18. maja, prideta procesiji iz Marenberga in iz Remšnika. — Ljubi maj, krasni maj, konec zime je tedaj! Majnik je najlepši mesec v letu. Narava obhaja svojega vstajenja god, gozd in log sta zelena, travnik je posvečen Mariji, obhajamo pa v njem tudi spomin sv. mučenca Janeza Nepomučana, ki so ga naši predniki toliko častili; vsepovsod se najdejo ob vodah in mostovih njegovi kipi. Ce prideš v tem lepem in milem mesecu, dne 15. maja, proti večeru na lepi griček, prijazni hribček sv. Janeza, uro hoda od marenherškega trga proti vzhodu, in stopiš v cerkev, se bodeš čudil, kako je osnažena in ovenčana, tlivii se boš njeni prostornosti, širokosti in visokosti, njenim krepkim zidovom, lepi razsvetljavi ter dragoceni opravi. Vprašaš se: Odkod vse to? Od kedaj vse to? Odgovor ja lahek: Vse to so spomeniki, so znaki hvaležnosti in češčenja do velikega češkega svetnika sv. Janeza Nepomučana. — V 10 letih, t. j. leta 1935, bode minilo 200 let, ko je bila dovršena božjepotna cerkev, ki meri v dolgosti 40 m in ima tri ladje. Meseca velikega travna leta 1735 je prišel od Sv. Andraža na Koroškem, kjer je bil takrat sedež lavantinske škofije, škof Jožef I. Ozveld grof Attems in se je mudil tukaj dva dni. Prvi dan je bila posvetitev cerkve, drugi dan birma istotam. Birmancev je bilo 2777, isto leto je prišlo olkoli 20.000 romarjev. Vsa dragocena cerkvena in mašna oprava je darovana od pobožnih romarjev. Lepo silko sv. Janeza za veliki oltar je darovala dominikanska prednica v Marenbergu Katarina Suzana grofica Grotta. Posebej je omeniti krasni kelih, ki se rabi le ob večjih slovesnostih; ima podobo sv. Janeza -an latinski napis, ki pove, da je kelih daroval romar svojemu krstnemu patronu sv. Janezu v čast in naj hi se tega romarja spotninjali pri vsaki sv. maši, pri kater? se rabi imenovani kelih. Da so se pri tej cerkvi nekdaj godila posebna usiišanja in znamenja, o tem pričajo kipi na vsaki strani velikega oltarja in svežnji palic, darovani od ozdravljenih bolnikov. Tukaj so se v prejšnjih časih zbirali v lepem sporazumu Slovenci iz Dravske doline in Nemci iz Srednje Štajerske, pridigovalo se je v obeh jezikih, molilo v obeh jezikih, pelo v obeh jezikih. V bližini cerkve je stala nekdaj posebna hiša za duhovnike, tudi je imela cerkev svoja posestva v Marenbergu in blizu Maribora. ¡Ko je cesar Jožef II. vse božje poti v državi prepovedal, je tudi naša cerkev to občutila, med svetovno vojno pa je še zgubila svoje krasne zvonove. Današnja božja pot je le majhen spomin minulih lepih časov, a Bog daj, da bi se razmere v naši lepi Dravski dolini tekom 10 let toliko zboljšale, da bi se zamogla cerkev za 2001etnico znotraj in zunaj dostojno prenoviti. — V zadnjih desetih letih bivše Avstrije je bil Sv. Janez središče mladinske organizacije za Marenberg, pa tudi za druge dele Dravske doli- j ne, zlasti sta imeli marenberška Mladeniška zveza m De- , kliška zveza ponajveč tukaj svoje sestanke in prireditve, prvotno sicer v trgu pri »stari pošti«, pozneje pri Sv. Ja- | nezu, deloma v cerkveni hiši, deloma na prostem pod lipo. ! — Za 2001etnico se namerava izdati zgodovinska knjiga s slikami, kjer bode popisana zgodovina Sv. Janeza, pre- j lepe llarenberške Kalvarije, nekdanjega samostana in gra- ' du ter onih krajev Dravske doline, ki so s tem v zvezi. I Razpravljalo se bo tudi o krajepisnem imenu Marenberg. , Okrajna hranilnica v Slov. Bistrici — žrtev vladnega ; nasilja in dr. Pučnikovega koristolovstva. Imeli smo lepe j čase, mirne dneve, ko še ni bilo v Slov. Bistrici dr. Puč- j nika. Komaj je prišel kot novopečeni doiktor, že je hotel j biti v vsakem odboru. Da je prišel v mestnem občinskem i svetu do besede, se je vezal z Nemci. Seveda je to tajil j po časopisju. Celo glede Katza ni priznal, da je Nemec, dasiravno je stari Katz pred vojino vsakemu Slovencu privoščil najmanj vislice. Tega Katza je dr. Pučnik napravil ! za podžupana. Ko so pa prišle letos državnozborske volitve, so Nemci tega Pučnikovega slovenskega podžupana volili kot nemškega kandidata. Od tega časa dr. Pučnik molči kot grob o svojem podžupanu. Dr. Pučnik je ustanovil tudi orjuno. In da nihče ne bi dvomil, da je to njegovo deio, postavil je sedež orjune v svojo pisarno. Tudi z elektriko nas je osrečil in sicer s tako, ki je blizu polovico dražja, kot ona naših sosedov, četudi je vsa falskega izvora. Samo eno ga je bolelo, da mu ljudstvo ne zaupa in ga ne spravi v ravnateljstvo tukajšnjih dveh denarnih zavodov. Ko je imel nekoč okrajni odbor voliti nekaj odbornikov za okrajno hranilnico, se je bridko pritoževal, da ni SLS poslala v odbor tudi nekaj demokratov ala dr. Pučnik. Izbruhe svoje nevolje nad delovanjem hranilnice, ki pa nikakor ne odgovarjajo resnici, je dr. Pučnik poslal vladi in zahteval, da se nam odvzame ta zavod. Vlada je žal ugodila dr. Pučniku, ugrabila nam hranilnico in jo zagnala v žrelo orjunskim demokratom. Mi protestiramo zoper tako nasilje in korupcijo! Ko ljudstvo ne mara orjunaških demokratov, pa si s silo vzamejo, kar njim nikakor ne gre! Tatovi zasačeni. V okolici Sv. Janža v Halozah, občina Ptujska gora, so letošnjo zimo dozdaj tatvine na dnevnem redu. Vsak teden se je slišalo o novem vlomu, med drugimi so vlomili pri Sv. Janžu pri posestniku Mihaelu Mu-stafa v Župečji vast Odnesli so vso vino in krompir, kar je bilo pripravljeno za delavce, vso opravo, kakor: motike, krampe, škarje, glaže, kuhinjsko posodo, sploh vse, kar je bilo količkaj vredno. Pri drugih posestnikih zopet vino in meso, koruzo, neki ženski celo denar. Po dolgem zasledovanju črnogorskih žandarjev se je posrečilo istim tatove zaslediti in jih aretirati, in sicer: Franca in Štefana Fider-šek od Sv. Jariža. Oba sta imelo zvezo z nekim sorodnikom Štefanom Godec v Slov. Bistrici. Vsi so tatvino priznali. Vse tri so žandarji oddali okrajni sodniji v Slovenski Bistrici. Mnogo ukradenih reči se je našlo. Vsa čast črnogorski žandarmeriji, ki je imela zelo mnogo truda po teh bregovih, predno je prišla tej tatinski družbi na sled. Štiridesedetni službeni jubilej. Svojo 401etnioo kot pristavnik veleposestnika g. Vincenca Glatza na »Ana-hofu« pri Ptuju je slavil te dni g. Ivan Vavpotič. V službo je stopil dne 1. maja 1885 in je služil hiši od tedaj naprej neprenehoma marljivo in zvesto. Kljub svoji visoki starosti — šteje že 72 let — je slavnostnik še vedno popolnoma čil in zdrav in opravlja svojo službo potlej kakor prej. Zaprtje okrajne ceste Rogatec—Žetale za težke vožnje se podaljša do 16. t. m., ker popravilo radi slabega vremena še ni gotovo. Osebna vest. Za vsled smrti notarja Jurija Detiček v Celju izpraznjeno notarsko mesto je deželno sodišče v Ljubljani imenovalo substitutom g. Juro Detičeka, notarskega namestnika, kateri je pisarno že otvoril. Kaj se je zgodilo novega pri Sv. Joštu na Kozjaku? Na belo nedeljo se je vršil občni zbor KZ, na katerem se je izvolil načelnikom Martin Avberšek p. d. Lešnik v Li-pju, podnačelnikom domači č. g. župnik, tajnikom Baltazar Avberšek, kmečki fant, p. d. Travnikov v Lipju, in gospodarjem Franc Koren p. d. Banovšek v Lipju. V širši odbor so bili kot zastopniki občin izvoljeni: za Strmec Fr. Ram-šak p. d. Ramšak, in Valentin Mešl, p. d. Skudovnik, in za Globoko: Fortunat Javomik p. d. Zg. Podlesnilc, in F. Borovnik p. d. Zg. Goljčar. Izvolitev imenovanih, zlasti načelnika, je častna nagrada za mirno in uspešno delovanje v prospeh SLS pri zadnjih volitvah. Izvoljeni možje pa so tudi porok, da bi i nadalje in vsikdar na ponosnem Kozja-ku vihrala zastava naše krščanske in slovenske KZ za krst častni in svobodo zlato. Bog pa daj svoj blagoslov! — Sredi šolskega leta je bil od Sv. Trojice v Slov. gor. na visoki Kozjak premeščen g. učitelj Karol Štokelj, dosedanji g. učitelj Stanko Terčak pa prestavljen v Marenberg. Vzroki premestitve so pri zadnjih volitvah. Novodošlemu g. učitelju naše popolno zaupanje s srčno željo, da plodo-nosno deluje med nemi v prospeh šole in mladine naše. Vsi pa v dosego čim lepših uspehov krepko sodelujmo! — Vsled težke bolezni zaobljubljeno mašno knjigo je darovala žujpni cerkvi sv. Jošta velika dobrotnica Frančiški Hrustelj, p. d. Hrusteljka. 'Knjiga je prav lepa in atan* 1006 dinarjev. Bog povrni velikodušno darilo na priproš-njo sv. Jošta s tem, de ji ohrani in utrdi ljubo zdravje tet varuje hišo in lepo posest nesreč in nevarnosti Roparji okradli cerkev v Petrcvčah. V Petrovčeh r Savinjski dolini je znana daleč naokrog slovita božja pot. Iz cele Savinjske doline prihajajo množice vernikov, poklonit se Mariji, ki stoluje v župni cerkvi v Petrovčah. Hvaležni verniki poklonijo potem v zehvalo Brezmadežni marsikako dragocenost. Kip Matere božje v Petrovčah je bil okrašen z dragocenimi verižicami in prstani, ki s svojim bleskom niso samo razveš el je veli pobožnih Marijinih častilcev, ampak vzbujali pohlep pri marsikakem brezvest-nežu. Ta pohlep po zlatu je bil tudi vzrok velikega cerkvenega ropa, katerega so v noči od 1. na 2. maja izvršil* dosedaj neznani zločinci. V cerkev so vlomili skozi vrat« pod stolpom. Odprli so jih s črtalom od pluga, katereg» so pozabili na licu zločina. V cerkvi so se najprej spravit nad kip Brezmadežne. Z lestvo, katero so našli pod stolpom, so dospeli do kipa in sneli z vratu tri zlate verižice z dragocenimi kamni, ¡medaljoni in zlatimi križi in eno verižico, katero je nosil kip Jezuščka. Zločinec je pustil ne kipu še dve kroni, žezlo, 7 prstanov in eno verižico. Po oropanju Marije so se zločinci1 spravili nad oltar. OdprM so tabernakelj in ukradli umetniško izdelano dragocen» mo-nštranco in ciborij, iz katerega so v bogokletnem zlo-činstvu iztresli posvečene hostije po oltarju in po tleh. Oropane predmete so potem zavili v dve zavesi, kateri ss> iztrgali iz spovednic. Potem so z bogatim plenom, katerege vrednost znaša najmanj 200.000 dinarjev, neznano kam pobegnili. Rop je prvi opazil cerkovnik Josip Nučič, ko je prišel zjutraj ob % na pet odpirat cerkev. Našel je vrata odprta, poleg njih pa vlomilsko orodje. Takoj se ga je polastila strašna sumnja, de je bila cerkev oropana. Odprt tebernakelj in raztresene hostije so to potrdile. Z» vlomilce je bila zelo ugodna nevihta, Id je baš tisto noč razsajala. Dasiravno sta goreli, kakor po navadi, v cerkvi dve žarnici, jih to ni nič oviralo pri zločinskem početju. Vsekakor so pa morali razmere v cerkvi dobro poznati, ker so si izbrali res same najdragocenejše stvari. Mogoče je, da so bili domačini, eli pe, da so ob priliki številnih romanj cerkev dobro ogledali ter nato sedaj izvršili svoje zločinsko dejanje. Orožniki so pridno na delu in upati je, da se jim posreči zločince izslediti ter zaklad vrniti cerkvi, katerega sama v sedanjih časih nikakor ne bi zamegli nadomestiti. Novice iz Vojnika. V našem sicer mirnem kraju s« se dogodili v zadnjem času slučaji, ki nas razburjajo d« skrajnosti. V dobi šestih tednov je v bližini trga štirikrat gorelo, poprej trije veliki kozolci, zadnjo nedeljo zvečer pa je pogorelo Francu Legvarter vse gospodarsko poslopje razven hiše, ki je k sreči zidana in z opeko krita. Nekaj čudno je, da nastane požar vsako drugo nedeljo proti polnoči, in tudi to, ker je zadnji pogorelec član tukajšnje požarne brambe skozi celih 30 let. Pomagal je straži© druge, na videz bolj ogrožene kozolce, začelo je pa njegovo poslopje goreti in je pogorelo do tal. Čeravno ®e bile tri požarne brambe v kratkem na licu mesta, se ni dalo razven živine rešiti ničesar. Nesrečni se priporoč* usmiljenim srcem! — Sedaj pa drugo: Kakor se vidi, to storila hudobna roka pri vseh požarih in vprašanje j«: Kdo dela ubogim ljudem tako gorje? To je nekaj grobnega in če ta hudobnež že res nima nobene vesti več, imei fci vsaj naj nekaj človeškega čuta, da bi ubogo ljudstvo v ta» ko nesrečo ne spravljal. Saj si vsekdo lahko predstavlja» kaj se pravi dandanes nova poslopja staviti, posebno če denarja ni, ker ljudje so pač le za male svote zavarovani Naše oblasti pa prosimo nujne pomoči in varstva! Novice iz Vojnika. Kakor večinoma po vseh župnijahs tako se je tudi pri nas ustenovilo društvo treznosti. Precejšnje število mož in mladeničev se je dalo vpisati, mi kar jim bodi vse čast. Pa to število ne odgovarja vojnišlri župniji, vsled tega vabimo še ostale trezno misleče može in mladeniče, da pristopijo k omenjenemu društvu in s tem napovejo boj prijančevanju, ki je želibog pri nas zelo razširjeno. Dogaja se potem, da se ljudje med seboj pobijajo, na cesti pa roke in kolena lomijo, kar še ni dolgo od tega, da se je zgodilo. Upati je, da se še bodo ostali možje in mladeniči dali vpisati v društvo treznosti in «' tem naredili konec temu pogubonosnemu pijančevanju. Najbolj žalostno je pa to, da občinska oblast vsega teg» ne vidi. Dr. Farčmk, srezki poglavar v Šmarju pri Jelšah ne zna več slovenski, ali pa ga je srem slovenskega jezika. Slovenskim občinam svojega okraja je poslal teko-le srbo-hrvatsko okrožnico in še to komaj čitljivo: »Srezki poglavar. Šmarje pri Jelšah, dne 17. 4. 1925. Broj 25-mob. Spisak siromašnih vojnih obveznika, kojima daje opštin» hranu za tri dana i obuču. Svima opštinskim predstojni-cima v području ovog sreza! Po postojočim propisima je dužna svaka opština u slučaju mobilizacije svoje siromašne vojne obveznike opskrbiti sa hranom za tri dene i obu-čom. Svi obvezanici moraju se več u mirno doba voditi u evidenciji. To Vas pozivem, da mi odmah predložite jeden spisek proiko siromešnih obveznike iz područja neslova, se sledečim rubrikama: 1. tekuči broj, 2. čin, 3. ime i prezime i očevo ime, 4. selo, opština i srez, odako je (ulica i kučni broj), 5. godina rodjenja i redni broj spiska vojnih obveznika i 6. primedba. Ovo se odnosi samo na obveznike izpod 50 godina starosti. Srezki poglever: Dr. Ferčnik s. r.« Na Hrvatskem ali Srbskem bi zapodili uradnike, ki bi začeli uradovati n. pr. v slovenskem jeziku; v Sloveniji p« uradnike, ki se sramujejo slovenskega jezika, trpimo in jih plačujemo! Obesil se je v nedelo «večer, dne 26. aprila, Anton Ban, sin posestnika na Rozteru pri Rajhenburgu. Bil je 7. maja 1925. ►SLOVENSKI GOSPODAR.« Strao 3. miroljubnega značaja in poštenega življenja. Imel je že «Jelj časa znanje z dekletom, «ki ga je pa, kakor se sliši, vodila za nos. Hotel jo je pripeljati na dom, kar so mu pa niati-vdova in drugi domači odsvetovali, oziroma branili, ker jim ni bila po volji. Usodnega dne mu je, kakor se govori, izvoljenka baje odpovedala, češ, posestva ti mati ne da» mene je že tega sram. To ga je gnalo v obup. Vzel je doma vrv, hoteč se obesiti, kar mu je pa brat odvzel, in mato tudi verigo. Tolažbe od strani, ki bi to lahko preprečite, menda ni bilo. In to ga je pognalo v smrt. Reven invalid s 100% delanezmožnosti prosi usmiljene srca pomoči v obliki stare obleke za otroke in v denarju. Sem oče šesterih mladoletnih otrok, sam sem težko bolan na ledvicah in pljučaih, tako da ne morem nič zaslužiti. Živimo v velikem pomanjkanju glede živeža in glede obleke. Vsako podporo sprejema za ubogega in revnega invalida: Uprava »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru. Pošten najditelj. Bilo je letos o Veliki noči, ko sem se po opravkih vozil s hčerko in sinom v Maribor. Na cesti čez Lajtersberg v mesto je zgubila moja hčerka večjo svo-to denarja, kar pa ni takoj opazila. Za nami se je pripeljal neki gospod z gospo ter nam velel voz ustaviti in vpraša, če ni kateri od nas česa zgubil. Ko je moja hčerka vsa preplašena potrdila, da je zgubila knjižico z denarjem, ji je gospod dal ves znesek nazaj, rekoč: »Ne zahtevam nič najdnine, le to si dobro zapomnite: če boste vi kedaj kaj našli, dajte vse pošteno nazaj.« Poštenemu najditelju iz-f rekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo. — Janez Roka-vec, župan v občini Žice. Darovi za Dijaško večerjo v mesecu aprilu: Knjigovez Koračin v Mariboru 100 din., dr. Anton Jerovšeik, zgubljeno stavo 100 din.; poštni višji kontrolor Fr. Čuš dobljeno stavo 75 din., nabrani denar pri žegnu v Slivnici pri Mariboru 71 din., učiteljica Strašek Marica v Pilštanju 50 din., A. P. v Mariboru 35 din., spiritual V. Skuhala v Mariboru 30 din., 6. gimnazijski razred kot ostanek za venec na grob f dr. Medveda 21 din., Duh Roza 10 din. Vsem darovalcem prisrčna zahvala! Ne pozabite Dijaške večerje zdaj proti koncu šolskega leta! In Dijaška večerja potrebuje zelo pomoči! — Darovi se pošiljajo na Dijaško večerjo, Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Na sedmini po rajnem možu g. Jožefu Habjanič na Libanji se je nabralo za hrano revnim dijakom 183 din. Dopisi. Sekuca ob Dravi. Pri nas smo v soboto, dne 25. m. «a. hranili k večnemu počitku gospo Antonijo Burgraf. Zahvaljujemo se č. g. župniku, g. kaplanu ter pevkam za ¿akwtinke, kakor tudi vsem drugim, ki so se udeležili pogrebe. Bodi ji žemljica lahka! — J. Čaplo. Vurberg. Veseli dan 1. maja je prinesel žalost v hišo Čehovo v Krčeviriah. Nemila smrt je namreč utrgala dru-9ml očeta in skrbnega gospodarja v najboljši moški dobi 47 let. Rajni zapušča ženo s peterimi nepreskrbljenimi •Mročiči. Počivaj v miru, dragi France! Vurberg. V »Slovenskem Gospodarju« z dne 23. m. m, je poročal dopisnik od Sv. Martina, kako je tamkajšnji »goneč Janko agitiral za volitve in obljubljal bogve kaj vse. Tudi naš vurberški Janiko je zapustil šolsko poslopje «sr se podal na agitacijo po župniji ter obljubljal, kako bodo delili graščinsko zemljo, če bodo volili takozvani narodni ploh. Sedaj pa tri mesece po volitvah. Dr. Pivko je fril sicer izvoljen in ima baje veliko moč v parlamentu, a voiflci čakajo na graščinsko zemljo, pa nič ni, pač pa je A1. Pivko glasoval za nove davke, katere bo bridko občutil celo vsak delavec. Posebno se je naš Janko na svojem volilnem pohodu vrgel na klerikalce in duhovnike, ki po »jegovem mnenju skrbijo samo za svoj žep.No, kdo pa potem skrbi za duše faranov, ako ne č. g. župnik?! Velikega junaka se je pokazal naš Janko neki zvečer pred volitvami v gostilni Klemenčič, kjer je razgret od dobre vinske kapljice skočil na stol ter kričal tamošnjim gostom, da naj volijo vsi narodni ploh, da bomo klerikalce uničili n jih tudi moramo uničiti. G. nadučitelj, Vurberg je že stara trdnjava, katero je že rajni »Štajercev« urednik Linhart naskakoval, pa smo vse napade odbili, zato se tudi Vaših napadov ne strašimo, ampak jih bomo odbijali, da Vam bo zvenelo po Vaših liberalnih ušesihh. Vurberg. Pred kratkim je prinesel »Slovenec« poročil cv da je bil na predlog velikega župana mariborske oblasti premeščen g. Mirko Lešnik, stalni šolski upravitelj šestrazredne osnovne šole z eno vsporednico in otroškim vrtcem v Marenbergu na šolo k Sv. Duhu na Stari gori. Ker je tukajšnji šolski upravitelj Janko Lešnik brat Mir-kota Lešnik, bi bilo pač kaj primerno, da bi se malo zavzel za brata pri velikem županu, s katerim je gotovo v velikem demokratskem prijateljstvu, ker je bil baje na njegovem poslovilnem večeru, ko se je poslavljal iz Ptuja kot okrajni glavar. G. šolski upravitelj Janko, potegnite se za svojega brata, da ga ne bodo Vaši demokratski voditelji po nedolžnem preganjali. Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 1. maja je pri nas ležalo pet oseb na mrtvaškem odru. Prvi med njimi je bil mlad mož, 31 let star, ugleden in spoštovan Matevž Kožar. V četrtek zjutraj je šel na zidarijo, popoldan ga pripeljejo mrtvega domov, ker je baš nekaj zidovja padlo na njega. Bil je pri priči mrtev. Mož, kakor je bil on, si pač zasluži, da spregovorimo par besed o njem. Bil je mladenič, ko je deloval kot odbornik-knjižničar pri bralnem društvu in bil tudi član Orla; hil je zaveden Slovenec, delaven in varčen. Sedaj pa kot mož je delal in skrbel za svojo družino, vsefca ura mu je bila draga. Trdno prepričan je bil, da je edino SLS prava stranka. S teboj zgubimo delavnega moža, katerega bomo večkrat pogrešali Bog nam daj več takih mož! Tebi pa, Matevž, bodi Bog plačnik, njegovi družini Jn sorodnikom po naše iskreno sožalje! Sv. Ana v Slov. gor. Človek je kakor trava na polju, kakor rožica pricvete in zopet odcvete in ne ostane; te besede svetega pisma mi pridejo v spomin, ko poslušam tužno pesem anovskih zvonov na bek) nedeljo zvečer. Naznanjali so nam prežalostno vest, da je dne 14. m. m. umrl na vnetju pljuč v bolnišnici v Valjevu od vseh priljubljeni mladenič Janez Škrlec. Da je bil rajni pri vseh spoštovan, je pričala globoka potrtost njegovih domačih ter prijateljev. Še pred dobrim mesecem je vesel odhajal služit kralju in domovini. Dragi Janez! Daleč od nas zakriva bratska zemlja tvoje mlado telo, a tvoj spomin živi v naših srcih. Ker si kot prvi član anovske Mladeniške zveze nas zapustil ter se preselil tja, kjer ni trpljenja in nadlog, tam kjer klije večno cvetoča pomlad in mladost. Njegovim domačim naše iskreno sožalje! Na svidenje onkraj groba! Sv. Jurij ob Ščavnici. Napaden je bil dne 26. m. m. ob 11. uri ponoči na veliki cesti v Žihlavo grede s svojo ženo Franc Budja, čevljarski mojster, od znanih pretepa-čev Janeza Zamude in mizarskega vajenca Alojzija šija-nec ter je dobil težke poškodbe na glavi. Mojstri, skrbite za boljšo vzgojo svojih vajencev. Kam pripelje človeka slaba tovarišija in nesrečni alkohol! Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Dne 3. maja t. 1. se je poročil g. Franc Pučko, bivši tajnik svetinjske posojilnice, s po celi fari dobro znano gdč. Miciko Antolič iz Štrija-nec. Mlademu, nadebudnemu paru obilo sreče! Teharje pri Celju. Sosedne župljane, posebno pa še častilce sv. Štefana iz Savinjske doline, opozarjamo, da se bo dne 10. maja vršila pri podružnici sv. Štefana slovesnost blagoslovitve treh novih zvonov. Prisrčno vsi povabljeni! Teharje pri Celju. Zgodovinska, nedavno prenovljena cerkev sv. Štefana na Teharjih pri Celju dobi tri nove zvonove, kateri bodo v soboto, dne 9. t. m., ob treh popoldne slovesno prepeljani iz Štor k cerkvi na Teharje, v .nedeljo, dne 10. t. m., pa ob priliki darovanja slovesne sv. maše ob desetih dopoldne blagoslovljeni in dvignjeni v zvonik. Šmartno ob Paki. Tukaj je po dolgi in mučni bolezni umrl vrl mladenič Ivan Krevselj. Pokojni je bil dolgoletni načelnik tukajšnjega gasilnega društva, ki ga je častno spremljalo na njegovi zadnji poti. Kako je bil pokojni priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ki je bil nad vse veličasten. Udeležilo se je pogreba tudi sosedno gasilno društvo Paška vas z društveno zastavo, za kar mu bodi najlepša hvala. Naše sožalje žalujoči rodbin!. Naj Ti bo, dragi Ivan, žemljica lahka! Naraplje pri Rečici. No, Lipe. ali si videl danes zjutraj Nackovega Petra, ko je šel na Rečico in videti je bil strašno razburjen. — Lipe: Tiho bodi, moj ljubi Peregrin! Nackov Zeter je zato tako razburjen, ker ga je »Slovenski Gospodar« zadnjič malo okrtačil, sedaj je rekel, da bo vse farške cajtenge zaplenil, in ravno zato je šel v posvet k peku Faganelu in k samemu generalštab-načelniku nad-učitelju Zemljiču, kako uničiti te cajtenge, ki njemu toliko bridkih uric povzročajo. Veš, Peregrin, kakor sem pozneje zvedel, so se takoj sestali skupaj pek Faganel, Nackov Peter in Zemljič. G. nadučitelj Žemljic so rekli: Ljuba moja komarota, ne morem Vama nič pri tem pomagati, najboljše je, da smo vsi trije kar tiho, da ti preklicani klerikalci več ne zvedo za nas. Kakor vesta, imamo maslo na glavi. Lahko pridemo vsi trije na imenitno tržko lipo, kakor sta bila vidva na dan volitev. Rečica ob Savinji. G. urednik, evo Vam še nekaj odlomkov izza dr. Pivkovega shoda, ki se je vršil pri gostilničarju Hriberniku v Nizki. Da je dr. Pivko imel tu shod, ima poleg Nackovega Petra in peka Faganela zasluge tudi Hriberski Joža, saj je šel Pivkota osebno povabit v Beograd, saj zdaj govori okoli, da je v Beogradu videl samega Miklavža Pašiča in da je bil menda pri njem na večerji in mu je Pašič obljubil vso škofovo posest. Na dan shoda je bila Hriberska hiša vsa v zelenju, da dostojno sprejme samega dr. Pivka. Gdč. Repenšekova je tudi prinesla v nežni kratki obleki dr. Pivkotu krasen šopek, kar je Pivka iznenadilo in je rekel, da isti šopek ponese svojim otrokom, pač smola za gdč. Repenšekovo, ki je mislila, da je še dr. Pivko samski Shod je otvoril sam Nackov Peter, ki je predlagal predsednikom nadučitelja Žemljica. To je tisti Zemljič, 'ki je glavni kolovodja rečičkih demokratov in ki ob vsaki priliki pravi, da je nevtralen, dočim dela vedno proti naši stranki Druge nesreče ni bik), samo da se je udrihalo po naši stranki in da je gostilničarju Hriberniku ostala vsa pečenka, ki jo je za ta imeniten shod pripravil. Zagorje pri Kozjem. Naznanja se vsem romarjem in častilcem ¡Matere božje v Zagorju, da se vršita po stari navadi tudi letos dva glavna romarska shoda in sicer: I. imenovani »Zagorski shod« tri dni po prazniku Vnebo-hoda, t. j. dne 22., 23. in 24. maja. H. »Leskovški shod« v nedeljo pred sv. Lovrencom, t. j. dne 9. avgusta. Pri obeh shodih popolni- odpustki. Vabijo se posebno letos romarji k Materi božji v Zagorje, ker so z novodošlim, nam gorečim dušnim pastirjem zopet oživele stare krščanske šege. Poskrbelo se bo za večje število pridigarjev in spovednikov. Cospodarske vest i. Preizkusi gnojenja pri okopavinah. Koruza, kronvpiT in krmska pesa potrebujejo za svoj razvoj precej dušika. To nam jasno dokazujejo nešteti preizkusi, izvedeni drugod, pa tudi pri nas. Tako nam kažejo gnojilni preizkusi, 'ki so se izvedli na okopavinah v minulem letu, sledečo sliko: Koruza, pognojena z 250 kg čilskega solitra po ha, je dosegla povprečni večji pridelek od 500 kg zrnja in 700 kg koruzrvice. Če računimo čilski soliter po 5 din. 1 kg, koruzo po 3 din. in Icoruznco po % din., nam je tako gnojenje doneslo na ha 450 din. čistega dobička (na orai 256 din.). Krompir, pognojen z enako množino čilskega solitra, je dal na pognojeni ploskvi za 3100 kg več gomolja, kakor na negnojeni Vzemši ceno krompirja samo po 1 din., smo dosegli čisti dobiček od 1850 din. na ha (1054 din. na oral). Krmska pesa, enako pognojena^ je vrgla po ha 4120 kg več pese. Vzemimo ceno pesi saio» K din. za kg, dobimo večji izkupiček od 3090 din., k* nam ga da tako gnojenje. Čisti dobiček pri tem je pa znašal 1840 din. na ha (1044 din. na oral). Ti kratki podatki naj zadostujejo kot dokaz učinkovitosti tega gnojila. S čilskim solitrom se gnoji pri prvem okopavanju koruze, krompirja in pese, pri čemer se ta sol raztrosi enakomemn» po vsej zasejani ploskvi. Kmalu raztopi dež in zemeljski vlaga to gnojilo in ga spravi v zemljo h koreninam rastlin. Tudi letos se bodo nadaljevali zgoraj navedeni preizkus« in dobi vsak, kdor se za eno ali drugo rastlino prijavi, ta posamezen preizkus po 2'A kg čilskega solitra brezplačno. Obenem prejme tudi navodilo, kako mora pravilno gnojiti. Zavezati se pa mora na posebni prijavnici, da bo preizkus natančno po navodilih izvedel in o uspehih poročal Prijaviti se je čimprej Poddelegaciji proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 16. Mariborski tržni dan dne 2. maja 1925. Ta dan je bil» deževno vreme in zraven tega je pa tudi bril oster in mrzel veter, ali kljub temu je bdlo 34 slaninarjev na trgu. I» so prodajali po dosedanji ceni in sicer svinjsko meso p* 25 do 35 din., slanino po 21 do 25 din. in drob po 20 din. 1 kg. Domači mesarji so vstrajali pri svojih dosedanjih cenah. — Perutnine je bilo komaj lOO komadov in med temi ena raca, ki so jo prodali za 80 din. Drugače so p« bile cene, kakor pretečeni teden 20 do 50 din. 1 komad. — Domačih zajčkov ni bilo na trgu. Kozlički so se prodajali po 40 do 75 din. komad. — Krompir, sadje, zelenjava in druga živila: Krompirja je pripeljal samo en kmet en voz na trg in ga je prodajal po 10.50 din. mernik. Drugi zelenjavi so bile cene iste kakor pretečeni teden, samo solate je bilo v veliki obilici na trgu in se je prodajala p* 25 para kupček, oziroma glavnata po 1 dinar veliki komad. Jajca so stala 75 para do 1.25 din. komad maslo pa je v ceni padlo in je stalo samo 46 din. kg. Drugače pa so tudi druga živila ostala pri dosedanji ceni. — Lesna in lončena roba: Bilo jo je prav malo in se je prodajala po 50 para do 50 din. komad. — Seno in slama: Kmetje > so pripeljali v sredo, dne 29. aprila, štiri vozove sena in šest vozov slame na trg in so prodajali seno po 75 do 85 din., slamo pa po 50 do 65 din. lOO kg.; v soboto, dne 2. t. m., pa radi deževnega vremena ni bilo niti sefta niti slame na trgu. Mariborsko sejmsfeo poročilo. Dne 28. aprila 1925 se je prignalo na sejm: 2 konja, 2 bika, 71 volov in 136 krav, skupaj 211 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8. do 9.50 din., poldebeli voli od 7 do 8 din., plemenski voli od 6 do 7 din., biki za klanje od 7.50 do 9 din., klavne krave debele od 550 do 650 din., plemenske krave od 4.75 do 5.25 din., krave za Idobasarje od 3 do 4.25 din., molzne krave od 450 do 550 din., breje krave od 4.50 do 5.5 Od in., mlada živina 7.75 din. Prodalo se je 112 komadov. — Mesne cene v Mariboru: Vok>vsko meso l. vrste 20 din., IL vrste 16 do 1750 din., meso od bikov, krav in telic 15 din., telečje meso L vrste 20 do 2250 din., H. vrste 17.50 din., svinjsko meso sveže 15 do 30 din. 1 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 1. maja 1025 se je pripeljalo 340 svinj in 6 koz, 1 ovc». Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75 do 100 din., 7—9 tednov stari 125 do 150 din., 3—4 mesece stari 225 do 325 din., 5—7 mesecev stari 425 do 525 din., 8—lO mesecev stari 680 do 780 d «v. 1 kg žive teže 13 do 14 din., 1 kg mrtve teže 15 do 17JO din. Koza komad 250 din. Ovca 150 din. Prodalo se je 198 komadov. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 61 do 62 din., italijanska lira 2.55 din., francoski frank 3.26 diru, čeho-slovaška krona 1.84 din. V CurJhu znaša vrednost dinarja 852 centimov. ZAVŽIVAJMO VEČ SADJA! Pomen sadja v človeški prehrani je ponekod še vse premalo znan. V južnih deželah je bilo sadje prva hrana človeka, še preden je spoznal vrednost raznega žit« To je bilo mogoče tem prej„ ker so nekateri južni sadeži kot bisangi, datelji, kruhovec, fige in melone poleg raznovrstnih mandeljnov, orehov in kostanjev nudili človeku vse oni snovi, ki so potrebne za popolno prehrano njegovega telesa. Drugače je bilo seveda s prebivalci severnih krajev, ki so prišli v te kraje domnevno še le ko so že poznali pridelovanje žita ter ga v ta namen prinesli tudi seboj. Če so že naši predniki v srednji Evropi čislali sadje kot važno hranilo, potem tudi mi ne bomo šli preko tega in ga prezirali. Tudi dandanes naj služi sadje kot i-zboren prigrizek k vsem drugim živilom Sadje je eno najzdravejših živil, ker čisti kri in pospešuje prebavo. Najbolje ga je zavžiti v surovem stanju. Jabolka, črešnje, zlasti pa brusnice in razne jagode učinkujejo pomirjevalno na živčevje pospešujejo odvod telesnih iztrebkov in gasijo žejo. Prazen je izgovor tistega, ki pravi, da ne prenaša sadja. Kdor sadje domnevno ne prenese, se mora privaditi, da ga prenese. Pisec teh vrst morem potrditi resničnost zgornjih navedb iz lastnega življenja. V svojih šolskib letih seiu bil naravnost ogromen sadjejedec. Kot šolar sem imel nalogo, pred odhodom v šolo pobrati v domačem sadovnjaku vso sadje, ki je čez noč popadalo na tla. Pri tem opravilu sem najlepše sadeže spravil vselej ▼ sroj želodec. Moja hrana pred poukom je obstojala večji del iz samega sadja. Pri tem so izgledala moja lica kot kri ' Itran 8. ►SLOVENSKI GOSPODAR.» 7. maja 1Ö25. an mleko, še danes sem največji prijatelj različnega sadja in ne tožim nikdar o kakih nerodnostih glede prebave in želodca. Ugoden učinek sadja na človeško telo je pripisovati .ponajveč takoimenovanim vitaminom, o katerih piše aamSki zdravnik dr. Wegener približno tako-le: Kemična formula in sestava vitaminov ni znana, tada to vemo, da so vitamini hranilne snovi, ki so zve-aane z 'beljakovino, ki je za telo in zdravje absolutno potrebna. Razločujemo troje vrst vitaminov, A, B in Cfe ako jih ni, nastanejo v telesu različne nerednosti. Shajajo se v sadju, mleku in zelenjavi. Mleko obsega vse tri, toda ne ustvarjajo jih živali, nego se razvijajo v vegetabilijah pod vplivom solnčnih žarkov; zato jih smatramo za »tesavrirane soLnčne žarke«. Kadar se tnaiva spremeni v seno, izginejo in mleko nima več vitaminov. Ako se mleko kuha predolgo, se vitamini za-tro, zlasti ako se kuha mleko v odprtem loncu. Ako to-Eej otrok uživa mleko, v katerem ni več vitaminov, za- toPol> "P«* akacija hoste. Hiša zidana in gospo- ter kostanjev les, ponudite z darsko poslopje v dobrem obvezno ceno: KUPNIK, Pod-stanu. Cena 80.000 kron. M. . . Vodnik, Sevnica ob Savi 46. p'al" 0/U 571 3—1 Lepo posestvo se proda: okoli 3 orale: vinograd njive, sa-donosnik, gozd, poslopje; blizu šole in cerkve, tričetrt ure od postaje. Cena 25.000 din. Ugodni plačili!i pogoji. Naslov v upravništvu. 542 3—1 Proda se malo posestvo, četrt orala njive, hiša zidana, 2 sobi kuhinja, hlev za 2 kravi in svinje. Jožef Vidovič, Sp. Hoče. 550 3—1 Prva trsničarska zadruga v Sloveniji pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah r. z. z o. z. vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. maja 1025 ob 8. uri zjutraj v gostilni Kaučič s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje in odobre-nje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1924. 3. Poročilo načelstva. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ulju dno načelstvo. 572 HtODE: Meseca marca ml je zgorelo gospodarsko poslopje, k£ je bilo pri »Vzajemni«, »Jugoslaviji« in pri »Unionu' ae-varovano. Zahvaljujem se vsem trem zavarovalnicam, few mi je vsaka po cenitvi pripadajočo odškodnino točno izplačala. Najlepša hvala pa vendar gre fr. zav. dr. »Union' (glavno zastopstvo v Mariboru, Vetrinjska ulica 30-1), ki je to storila iz zgolj kulantnosti, ko ji še rti bil plačal sploh nobene premije. Zato tudi »Uniona« vsem najbolj priporočam. 551 Franc Potočnik m. p., Devina št. 5. Najboljši trboveljski cement zagorsko apno bukova drva kovaški premog deske vseh vrst late, štafelni zmiraj stalne zaloge ter najceneje Pri I. LevrenCič in drue v Krtžovcih pri Ljutomeru (poleg cerkve). Za Blnkoiti! Usnje in vse potrebščine. — Za T par boks Čevlje 115 din., za 1 par ševro čevlje 115 diin., za 1 par bele pol. čevlje 80 din. 594 w.badl Maribor, Giatrnlfig Proda se zidana hiša z električno razsvetljavo ob glavni cesU v prometnem kraju, blizu postaje, sposobna za vse. Obreht, Račje 128. 556 v . 't ■ ■* . M. Lep travnik se proda v Ru-erčah; zglasiti se je pri Ant. raner na Ropovem v Za-markovi. 561 ž—1 Na prodaj poaestvo v Sp. Žer-javeih h št. 57, četrt ure od Sv. Lenarta. Obstoji iz lepega vinograda, hiše in sa donos-nika. Cena 20.000 D. Ponudbe J sprejema notar Fran Stupica pri Šv. Lenartu v Slov. gor. Proda se posestvo z mlinom brez konkurence. Ivan Kovač Crešnjevec 1, Slov. Bistrica. Kdor hoče kupiti veliko ali majhno posestvo, gostilno, žago, vinograd z viničarijo, naj se oglasi pri Josipu Grošl v Slivnici pri Mariboru. 560 (nkeraat po najnižji ceni pri Ferd. Hartinger, Aleksandrova cesta 29. 531 Gasilna društva. — pozor! — Proda se po ugodni ceni dobro ohranjen voz za moštvo. Pojasnila daje prostovoljno gasilno društvo na Babnem pri Celju. 564 Moški, ki se brijete. pozor! — Brusači hodijo okoli po svetu, večinoma tujci ki brusijo britve, škarje itd. računajo i veliko nabrusijo pa dostikrat ! slabo. Cc imate kaj za brusiti I na pr. škarje, nože, britve ter j dežnike za popraviti, obrnite j se vselej na domačega obrtnika. Ker Jurij Cimerman pri Sv. Urbanu pri Ptuju Vam vsem prav dobro in mnogo ce neje napravi. 559 5—1 Lepo dobro kislo zelje kupi Lovrec, Maribor, Glavni trg, vrsta olja, zelena tabla. 567 Gostilničarji, pozor! Prvovrstno ogrsko salamo 1 k 100 D, polemendolski sir, pol-nomasten, velikolukniast 1 kg 48 din. priporoča delikatesna trgovina Angela Ceh-Vršič v Ljutomeru. 568 gar-.-•1 : • • Potrtega srca naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svojega pre-Ijubijenega dobrega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda ptsrana Goli, višjega poštarja v p., ki je dne 30. aprila 1925, ob pol 7. uri zjutraj, spre viden s sv. zakramenti za umirajoče, v 79. letu mirno v Gospodu zaspal. Telesni ostanki dragega umrlega se bodo v nedeljo, dne 5. maja, ob 7. uri zjutraj v gradu Dobrna blagoslovili in prepeljali v Velenje in po ponovnem blagoslovu v rodbinski hišd na pokopališču Sv. Martin v obiteljski grobnici pokopali. Sv. maše zadušnice se bodo opravile v sredo, dne 6. daja, v Velenju in Dobrni. Velenje-Dobrna, dne 30. aprila 1925. Marija Goli, roj. Haus, soproga. — Dr. Rudolf Goli (Celovec), Hermann Goli, Irma Komposch, Frieda Evers, otroci. — Simon Komposch, zet. — Ria Evers, Hermann, Hansi, Rudi Goli, vnuki. — Sofija Goli, roj. Wirtitsch, sinaha. Za mnoge iskrene izkaze prisrčnega sočutja ob smrti našega preljubega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta itd, gospoda Ivana Goli» višjega poštarfa v p., se vsem najtoplejše zahavljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini požarnim hrambam in pevskim društvom v Velenju in Dobrni za ljubeznjivo spremstvo k •adnjemu pokoju. Velenje-Dobrna, meseca maja 1925. Rodbini Goli in Komposch. L . *. .-j 's" i : K; \ C,.k >; ' j v: Vsrfj * ■ i - ■* ! • ■' ■•'■> 1 vtjjM H . 'I Vsak dan I a sveže goveje, telečje in svinjsko meso, kakor tudi vse vrste klobas in pre~ kajeno meso po nftiviiijih ceitah. ' . • . ..,„.. ... . ' : •' R. W£LLE, Maibor, Gosposka ulita 23. Tovama: Krfevfna, 7. maja 1925. »SLOVENSKI GOSPODAH.. Stran 7. Rentabilno posestvo z zelo Jabolčnih, ca 10 hI ugodno na rodovitno zemljo v Sloven- prodaj. Vprašati pri Dolinskih goricah blizu Maribora ;šek, Sv. Pavel pri Preboldu. Proda se lepo posestvo, aron-! dirano, približno 6 km od Ma Birma se bliža. Vsled prenov-ribora med Sv. Marjeto na Ujenja lokala prodajani po to-Pesnici in Jnrenino, 36 ora- varniških cenah vs;1 vrste ur, lov rodovitnih njiv, tra vnikov|z,:ltn'ne, srebrninc itd. Po goric in mali gozd, na glavni ¡P™vila svoje stroke izvršu-cesti, obstoječe iz gospodar- J1'111 točno in po cen: z jamst-skih poslopij: 1 hiše za gos-|vom Lovrenc Stoječ, urar v podarja, prenovljena, 1 hiša ¡Mariboru, Jurčičeva ulica 8. za oskrbnika, velik hlev in 2—1 preša z gumno in kolarnico v , . , in 3 viničarska poslopja in z r® P^otfaj dve amerik. blag«r vsem živim in mrtvim' inven- m Y nnJ-Jol]sem stanju, 2 voza, tarjem za 520.000 D. Plačilne'"!"cetl konJ- M- Berd<|& „Ma. ugodnosti. Cenj. ponudbe na ril)or- 489 3~' fŠŽT?! ^T^^fs-T ¡Prodajam razne vozove, ki drova cesta 6 ali Vojasniska jlh zamenJam in kup'ujcn] ullca 6-__ 529 3-1 stare vozove. Franc Ferk, Ma- „ , . , ... , ribor, Jugoslovanski trg št. S. Prodata se zaradi selitve dve ° 5Q2 3_l ¿posestvi v jako dobrem stan- -------------~ ju, pol ure od mesta Ptuj, Grajščina Dornova pri Ptnjn vsako približna 10 oralov in ima na prodaj po primerni obstojita iz njih, travnikov in ceni lepo,' že otesano prešne lepim, novim z opeko pokri sleme (Pressbaum), debelost tim poslopjem, posestvi ste 50 cm3, 8 metrov dolgo, Ii ha jako mirnem kraju, pri-čvrstega hrasta, katero se na-pravni za vsakega, ki ljubi haja uSma pri grajščini. Kup-inir. Interesenti se naj ogla- jci naj se blagovolijo osebno ali ! sijo pri g. Tomažu Zaril, Lan- pismeno obrniti na oskrbništ-cova vas 83, pošta Št. Vid pri vo grajščine. 496 3—1 Ptuju. 517 2-1 ---------- Vsi posestniki okrog Maribora, Hoč, Račja, Pragerskega iu Sv. Lovrenca na Dravskem polju, kateri imajo gozdove, t orove ali smrekove, lahko prodajo svoj les za rudokope, sigurnemu plačniku ter traj-leraii odjemalcu, takojšnja do vaba, zajamčeno hitro plačilo. Kmetje, kateri imate takšne borove gozde na Dravskem polju in ako hočete hitro priti Jo denarja, ponudite takšen ies Dragotinu Korošec, Reči-a ob Paki. 429 5—1 DobroidoCa trgovina z mešanim blagom se prevzame takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista. 507 3—1 Mlin na Muri blizu Radgone, popolnoma nov, se takoj po zmerni ceni proda. Plačilo na obroke. Vprašati pri AL Neu-dauer, Gornja Radgona, Posojilnica. 492 3—1 Posestvo 22 oralov, od tega trije rodovitni, sedem letni vinogradi, vse cepljeno na,,,"" , . " , .7 amerikanski podlagi, samo 'tastov okrogli les kopaj« prvovrstne izborne kakovosti i'roti takojšnjemu plačilu Ma-trije sadonosniki, rodovitne 1 lla 0bran> Loska uh('a št^5j njive, travniki, po katerih ra-j______________ ste le prvovrstno in sladko; Pozot\ RavnoTošlo blago nošeno, 2 gozda z mešanim le- ve cene p]atno barhent? druk som, hisa .zidana, gospodar; illačevina, svileni robci, suk-sko poslopje, klet m svinjski i itd Dobiva se najceneje htavi, vse v dobrem stanju. jri T inu^ Glavni ^ 17. 4g turti nekai inventarja, cena in ______________ plačilni pogoji ugodni Na- ,,rol>lmo hritrt> škarje( nože slov v upravmštvu. 528 4—1 td Električna brusarria (v Posestvo, manjše, kupim. - Pivnici Koštomaj) Celje, Pre-Plačam v obrokih po 25.000.trnova ulica 19. 1116 dinarjev. Ponudbe na upravo' ~ , , . ... . pod št 524 *>__! ' rvovrstni angleški in ostraa ki plinski koks na drobno in T najem vzamem posestvo zldebelo dobavi po znatno zni-dobro zemljo, blizu železnice,ižanih cenah Mariborska mest-vcčletna doba. Vinogradni |na plinarna. 81 kraj. Ponudbe poslati, ozir. L . __ . —, „ naslov se pove pri upravi Pruna Dirkopp Šivalni stroji pod. št. 525. ' a kolesa po najnižjih cenah - —'--pri Alojzu Ussar, Krekovu Priložnost za nakup. 38 ora- "lica 14- 103t. lov zaokroženega posestva se-------------- proda pod ugodnimi plačilni- Ia portlandcement, zagorske mi pogoji: 10 oralov njiv, 11 ipno, strešno in zidno opeko, oralov travnikov, 8 oralov ¡deske, late, cementne cevi gozda za seč, 3 orale vino- vseh velikosti, ter tesan les grada z viničarijo, 6 oralov traverze, kovaški premog itd. sadonosnika, lepa hiša, gospo se dobi letos po čudovito niz-darsko poslopje, poljedelski ki ceni z vseh žel. postaj. — stroji, stiskalnica na gepelj. Stalna zaloga vedno pri V. Se lahko tudi parcelira. vpra- Bratina, Križevci pri Ljuto-ša se pri Stumpf Franc, Stu- meru, ki je glavni zastopnik denci pri Mariboru, Na obrež- za ves stavbeni materija!, ju 71. 537 3-1 344 6—1 ne boš strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECKI v Olju Jitv 24katera razpošilja trpežno suknr m D foO"—, močen Sevjot m D 70—, fini ktmgarn b D 90 —. Ilustrovani cenik z (rez 1000 slikami se poSlje vaškemu zastonj, vzorci od sukna, kangarna ir razne manufaktur-ne robe pa sarco za 8 drd n« ogled. Kdor pride z vlakom o-sebno kupovat, dobi rtaku-u primemo povrnitev vožnje. Naročila crez D 500 — poStn. prosto. Trgovci engros cene, Birmska darila vsake vrste, kakor ure, zlatnina in srebrnina najcenejše pri tvrdki F. KNESER, MARIBOR, Aleksandrova cesta 27 preje A. Kiffmann. Prihrani si mnogo rftnarja kdor kupuje manuiakturo pri Francu Kolleritsch v J6*«£*h in njegovi podružnici pri 8v. Ani v Slovenskih goricah« Dobro boste hodili ! broto in solidnosi! Tudi polučevlje ia sandale, enako tudi bogato izbir« srajc, naramnic , športnih kap,, Vara nudi bogato ilustrirani cenik, % faterem najdete tudi vsakovrstno jedilno orodje, škarje, hpM nože, doze za cigarete in tobak, kresila, verižice ta -rstne obeske. Pošljite i dinarja za cenik na II razpošiualnico h. suttner V LJUBLJANI št. 992, Slovenija. Pri tej priliki se lahko se lahko naroče Feller-Jeva Eisa-mila v 5 vrstah: Lilijino-mlečno, gli-cerinovo, boraksovo, katranovo in milo za britje. Kmetiél No obrokeI Manuiakturo in konfekcijo, vezenine, pletenine i. t d. kakor mo&ke in ženske obleke po meri iz lastne prvovrstne krojačnice ter premog in drva dobite proti agodnemn odplačevanju le pri tvrdki DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI druib« z i. Z. M ari bor, Vojainlika nI. 2, pbrma Brejprtlčeva nI, I Občni zbor Kmetijske nakupovalne in prodajne zadruge v Solčavi, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo, dne 17. maja 1925, ob pcu! osmi uri ' dopoldne v »Zadrugi« s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. / 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1924. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Dopolnitev pravil. 6. Slučajnosti. 546 Kmetice! Bučno olje, pristno in sveže, od čistih bučnic dobite v zamenjavo in se tudi preša za kmete v tovarni oiia v Mariboru, Pod mostom št. 7. Za reklamo se prodaja v trgovini Jakob Lah. Maribor, Glavni trg 2 krema za čevlje »Lebin« male po din. 2.25, srednje po din. 4.50, Y* kg po din. 11.50; »Egal« male po din. 1.50, srednje po din. 3, Vt kg po din. 8. 510 2—1 Proda se: v lepem kraju pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža ob srezki cesti v bližini vode ležeče posestvo z vilo in viničarskem gospodarskem poslopjem s pritiklino ali brez nje. Zemljišče meri 7 ha 70 a 91 nr, od kojega odpade na vinograde 3 ha 35 a 34 m3, na gozde 2 ha 66 a 3 m5 in ostanek na njive in vrt. Posestvo je last dedičev Sueti ter se proda pod ugodnimi pogoji. Vsa pojasnila daje pooblaščenec dedičev 521 2—1 Dr. Vinko Rapotec ,odvetnik v Mariboru. Dilbolie Ia najvamie naložite s«oj denar tri Okraji posojilnici w Ljutomeru, ki obrestuje kranilne vloge navadce po 8 '/„ večje in vesane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino tei izvršuje vsa nakazila — Tekoči računi. Priporoča se Tiskarna n Cirila y Harioorn. Za poljske križe si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D. 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D. Stenski križi z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D 40 cm po 140 D. „ Stenski ki>iži s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi kx>iži s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah pó 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, 1 kupi v Tisk. sv. Cirila'v Mariboru. In Vi milostljiva gospaf Želite li, da se končno iznebite Vaših peg? Veseliti se čiste in bele kože? Poskusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OB« VAROVANJE KOŽE, to odlično sredstvo za lepoto, za vzdrževanje mladeniške kože, katero zanesljivo odstrani vse nečistosti kože, prišče, pege, lišaj, za« jedavce, ogrce. Da celo nabori in gube se odstranijo z redovito masažo s pomočjo FeUerjeve kavkaške Elsa-pornade za obraz in obvarovanje kože. ZA POIZKUŠNJO 2 lončka z zavojnino in poštnino M 36 dinarjev, toda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej kajti po povzetju je za 10 dinarjev poštnina višja. Naročila nasloviti na: EUGEN V. FELLER, lekarnt v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. % ELSA-TEKOČE LILIJ INO MLEKO, idealno negovalno sredstvo za polt. ELSA-LILIJINO MLEČNO MILO, ELSA BORAKSOVO, ELSA-GLICERINSKO MILO, so mila lepote vsake • elegantne gospe. i me Z a s t o n i in ooštnine prosto se pošlje takoj krasni cenik z več tisoč slikami. — Pišite nemudoma ponj v Prvo gorenjsko razpošiljalno Ivan Savnik Kranj—Slovenija. Vzorci raznega blaga za obeske se pošljejo na ogled. DENAR si prihranite, ako kupite manufakturno blago vCelju„PrisolncuM Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačevino, tiskovino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, aogavice, pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefii in plavo platno za srajce, klot, čepice in naglavne rute. Ne opustite se prepriča lil Za obilen obisk se priporoči Alojz Drofenik Slavni tre 9 C*lje Glavni tt § Postrežba točna! Mera obilna! Stran 8. »SLOVENSKI GOSPODAJL« 7. maja 1925, Samo 250 D stane gumijevi dežni plašč zelo trpežen, isti boljše vrste 290 D. Najfinejši 460 D. Dobiva se v lepih barvah samo v . Pivi goreijski razpolilialalcl IVAN SAVNI*. KRANJ 400 Istotam se razpošilja zopet vse viste ma-nufakturaega blaga po zelo nizkih cenah, ( Zahtevajte vzorce in cenik! 1 i C.'' i»v: ¡v« lAiVi1: J a i 1 H M CjI m t Ki |H! ¡HI HIBI H IHI H i HI KB1IPHISKE - TOPLICE pri Zagrebu zdravijo: protin, revmatizem, išias, ženske bolezni itd. — Stalna vojaška godba, električna razsvetljava, kino, lastna radiopostaja ter druge zabave. Izven glavne sezone znatni popusti na cenah. Pojas-, | nila daje brezplačno kopališčna uprava , »II umil. . -ff ~ fVi*. ^¡f •:■»» •tpgrfVfiV.V» KRAPINSKE - TOPLICE Obiščite t Maribora | Tinotoč j{ „Štajerska tlet" | Kopališka ulica 17. ^ Kletni prodori Nar.flema, Izvrstno vino, jabolč- & nik, mrzla in topla -----jedila. ----- OSET ANDREJ | <5 šSMBT Orfgivt&I Sackowe pluge ima na zalogi po zelo ugodni ceni kakor tudi vse ostalo orodje za poljedelce, kovače, mizarje, sodarje i. t d. dalje za stavbenike traverze, cement, žičnike in pločevino kakor tudi vse v to stroko spadajoče predmete Cene nizke. veletrgovina z železnlao Pinter &Lenard=Tp MARIBOR. " SOlld"- HlH v i. msmsmmmsi II V boj za srečo tfcfi)« poMctvo z hišama za Din» 100'— dobi lastnik naše srečke, katero bo zadel žreb. , Ornim trebita Dira« 100'-. m Somišljeniki inserirajtei notfil narol!nlno] 9BiRRflRiM«is««aaHaHiBBaR»iaaaiiiiBaKSBRisaBaai^ Ca&s-tiaaka sroika D 25- OaaatiasSca sw*a$k¿s HI®3 B a B a a a m a B Denar naložite naibolJSe In neivarnelie pri SpodnleStajerskS ljudski posojilnici r.z.m.z. v Mariboru, Stolna ulica št. 6. ki obrestuje hranilne vloge po 8%h 10°/® oziroma po dogovoru. J K li V 1 » R t S V Pri četrtinskih srčikah igrajo Štiri, pri desetinskih deset oseb na eno Številko. Zadene ireb žs»-trtinsko ali deastinsko srečko, vrši se med Štirimi o tirom desetimi posestniki dobitki, poaovnc žrebanje, ako se isti v teku 14 dni med aabo z dobitkom ne spravijo. Izžrebanih Številk 2.000 . Dan žrebanja «e naznani po časopisih, takoj ko bodo srečke razprodane. Srečke razpoiilja »Prostovoljno gasilno druStvo« v Strnišču pri Ptuju, proti naprei vpcSiljatvi zneska ss srečko ter Din. 3'— sa priporočeno pošilj&tev. — ISSejo te povsod prodajal« sraik B >9iBaaaBaaBaaaaE3aa8aaaBaBaaaaa«aBaaaa9iianHa»asaaKi%£ Velik® efektna loterija v Ptuju v korist novih orgelj v cerkvi sv. Petra in Pavla. Loterija obsega 250 lepih dobitkov v skupni vrednosti r I f 50.C00 Din. g fVrši> 29. junija21925.13 « m? E& «Sr**6»-'-, W Prvi in glavni dobitek'je ?©D mlad koill. Mr expiaren ttouU l v~.....Xs$0 fditeftt« HmtMStfo! Najpopolnejši Stoeier šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, si oglejte | to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/L 2. Šivalni stroj (»Singer«) 3. Kolo (bicikl) 4. Cela kravja koža, ustroj, za podplate 5. Polovnjak vina (3 hI) 6. Namizni servis 7. Bala belega platna 8. Prašič 9. Kuhinjska garnitura 10. Blago /a moško obleko 11. Blago za žensko obleko 12. Žepna ura 13. Vreča moke 14. Klaftra drv 15. Vsi zvezki Jurčičevih spisov (vezani) 16. Servis za vino 17. Servis za pivo 18. Zaboj mila itd. itd. •a Srečka stane samo 5 Din. — Dobijo se pri župnem 4, uradu Sv. Peter in Pavel v Ptuju. IB Oglasi v „Slov. Goapadai»!u" imajo najboljši utpah I aaa V M v v .v.v v v *.» V'.w v vr." rs r."v Zadružna gospodarska banka d. d, Fodrulniea t Mariboru« Y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, TBH^S Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. .PooblaMteal prodajalec ire^h državne rnzr« loterip .v .'i i. .¿'li i'i iV . « k. I J k'1'k, i oris k Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Odgovorni urednik: Janui Goleč, Izdaja konzorcij »Slov. Gospodarja«, ,