Skupaj o energetiki in cestah Od 15. oktobra do 15. novembra bomo v Ljubljani razpravljali o dveh osnutkih samoupravnih sporazu-mov: o ustanovitvi in delovanju občinske samou-pravne interesne skupnosti za ceste za območ/e ob-čin Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška ter Vič-Ru-dnlk ter o ustanovitvi SIS za energetiko Ijubljanskih občln. Kar najbolj široko razpravo so zastavili v temeljnih orga-nizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, delov-nih skupnostih, v občinskih ter v mestni skupščini in družbenopolitičnih organiza-cijah. Nosilca razprave sta SZDL in sindikat. Pričakova-ti je, da bodo občani in delov-ni ljudje spričo številnih pere-čih vprašanj s svojimi pri-pombami, predlogi in izkuš-njami pomagali izoblikovati ta pomemben dokument. Res je, denimo, da zaradi nove SIS za energetiko ener-gije v sedanjih razmerah pa tudi kasneje ne bo nič več, vendar pa sporazum nakazuje vrsto možnosti za prestruktu-riranje tudi na tem področju, za dopolnjevanje energetskih virov kot tudi za vlaganje sredstev, ki naj bi prispevalo k boljši oskrbi z energijo. Prav tako v Ljubljani kot ce- loti ni moč razmišljati o števil-nih ključnih vprašanjih na-daljnjega razvoja brez skupne energetske bilance. To so le nekatere naloge, ki jih bo prevzela samoupravna intere-sna skupnost za energetiko. V zboru izvajalcev te SIS bo 24 delegatskih mest, v zboru uporabnikov pa 35. Ti se bodo v občinah organizirali v kon-ference delegacij, ki bodo na-to delegirale za seje skupščine SIS. Tako se bpdo organizirali tudi uporabniki v okviru SIS za ceste, le da bo v tem zboru uporabnikov 36 delegatskih mest, izvajalci pa bodo imeli 9 do 17 mest. Sicer pa v postop-ku za ustanovitev SIS za ceste v Ljubljani nekoliko zamuja-mo in je očitno, da ne bo šlo do konca leta. To je namreč rok, ki ga določa republiški zakon o gospodarjenju s ce- stami, saj republiška skup-nost za ceste ne more zaživeti, dokler ne bodo ustanovljene vse občinske, pri čemer smo se v Ljubljani odločili za eno za vseh pet občin. Tudi sicer je Ljubljana glede cest v mal-ce drugačnem položaju kot druge slovenske občine. Za-kon namreč omogoča, da se vzdrževanje mestnih ulic opredeli kot komunalna de-javnost. V Ljubljani se bo zato treba čimprej dogovoriti o ustrezni razdelitvi cestnih po-vezav. Poleg tega pa je v Ljub-ljani izredno veliko subjektov - več kot 1000, ki bodo odlo-čali o vprašanjih gospodarje-nja s cestami prek konferenc delegacij. Osnovna kakovost obeh sporazumov je torej približe-vanje odločanja o dveh izre-dno pomembnih področjih Ljubljan