269ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
ZAPISI
Katarina Keber
Socialna zgodovina medicine: raziskovanja na robu modernega
zgodovinopisja?
»Zgodovina medicine je sintagma, ki se mnogim zdi te‘ka, hkrati pa tudi privla~na, ker zdru‘uje dve
panogi ~love{ke znanstvene dejavnosti. Po eni strani vsebuje humanisti~no disciplino, kot je zgodovina,
po drugi strani pa naravoslovno znanost medicino. Zdru‘itev teh dveh dejavnosti je poglavitna zna~ilnost
zgodovine medicine. Ve~ina dosedanjih preu~evanj medicinske znanosti je bila ali s stali{~a medicine ali s
stali{~a zgodovine. Zdravniki so s pozitivisti~no metodo prikazovali, kako se je postopno oblikovalo
dana{nje medicinsko znanje, medtem ko je zgodovinarje zanimalo predvsem to, katere misli so se pojavlja-
le v preteklosti…«1
Teme in podro~ja, ki si jih je za svoja vzela zgodovina medicine, zajemajo poleg razvoja medicine kot
znanosti preu~evanje {iroke palete ~lovekovih stanj, dejanj in stremljenj po ‘ivljenju brez bolezni v
dolo~enem ~asu in prostoru. Potrebne so raziskave glavnih ~lovekovih stanj, skozi katera gre v svojem
‘ivljenju (rojstvo, otro{tvo, porod, bolezen, smrt), in determinant, ki ga dolo~ajo (spol, starost, poklic,
okolje, to je mesto oz. pode‘elje). Preu~evanje razvoja skrbi za javno zdravje s strani dru‘be oz. dr‘ave ter
dobrodelnih institucij predstavlja zgodovino razli~nih zdravstvenih in drugih institucij, ki so sprva oskr-
bovale le uboge, ostarele, obnemogle oz. izolirale ku‘ne, gobave in druga~ne, kasneje pa so zdravile vse
vrste bolnikov ({pitali, leprozoriji, hiralnice, blaznice, lazareti, bolnice, najdeni{nice, gluhonemnice). Vzpo-
redno z razvojem skrbi za javno zdravje je potekal razvoj zdravni{kih poklicev in {ol, ki so jih usposablja-
le. Pomembne so torej raziskave o razvoju izobra‘evanja zdravnikov – zdravilce in ranocelnike so po~asi
zamenjevali univerzitetno izobra‘eni zdravniki. Še posebej zanimiva so preu~evanja rasti zavesti glede
higiene in s tem povezano uveljavljanje tehni~nih novosti, kot sta vodovod in kanalizacija. Od pe{~ice
bolezni, ki so jih znali prepoznati sprva, jih je bilo z razvojem medicine in drugih naravoslovnih ved
identificiranih vedno ve~.2  Napredek kemije in farmacije je omogo~il odkrivanje novih vrst zdravil.
Objekt preu~evanja je kon~no postal {e zadnji ~len v verigi, pacient oz. odnos zdravnik – pacient.3  Kot pri
vseh raziskavah, ki se ukvarjajo s preu~evanjem preteklosti, je tudi pri medicinskih temah potrebno
1 Mirko D. Grmek, Zelo malo je povsem novih bolezni, doslej so bile le prekrite z drugimi, starej{imi
boleznimi, Delo, 12. 6. 1996, str. 9.
Mirko D. Grmek je bil zdravnik in raziskovalec zgodovine medicine, profesor na zagreb{kem vseu~ili{~u
in pari{ki Sorboni, eden redkih, ki je uspel prese~i dvopolnost zgodovine medicine. V Les maladies a l’aube
de la civilisation occidentale je prikazal vpliv bolezni na na~in ‘ivljenja ljudi. Ena izmed njegovih zadnjih
raziskav je Zgodovina AIDS-a (Histoire du sida).
2 Za izrazom kuga so se, na primer, skrivale razli~ne nalezljive bolezni: prava kuga, koze, tifus ali legar,
gri‘a, davica, malarija, pegavica, sifilis, kolera, gripa in ergotizem. (Zvonka Zupani~ Slavec, Epidemije na
Slovenskem. Lakote, kuge in vojne re{i nas, o Gospod!, zbornik Mno‘i~ne smrti na Slovenskem, Izola
1998, str. 202.) V mrli{kih knjigah ljubljanskih ‘upnij je v prvi polovici 19. stoletja kot vzrok smrti pogosto
navedena ‘iz~rpanost zaradi starosti’, t. i. altersschwäche, za katero so se prav tako skrivale razli~ne bolezni.
3 Dorothy Porter in Roy Porter, Patient’s Progress: Doctors and Doctoring in Eighteenth-century
England, Cambridge, 1989.
270 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
postaviti raziskovanje dolo~ene teme v ~asovni in prostorski okvir, jo spet vpeti v takratno dru‘beno
okolje, katerega sestavni del je bila, ter posku{ati razumeti idejni svet dobe, ki jo pogojuje.
Zanimanje za medicinske teme je v zadnjem desetletju za~elo nara{~ati. Za svoje so jih vzeli tako
naravoslovni kot dru‘boslovni raziskovalci razli~nih provenienc. Z njimi se ukvarjajo zdravniki in biologi
pa tudi zgodovinarji, demografi, sociologi, socialni antropologi in arheologi.4  A resnemu interdisciplinar-
nemu sodelovanju je, kot opozarja Virginia Berridge,5 v prepreko dejstvo, da ostajajo dru‘boslovci brez
osnovnega naravoslovnega znanja, naravoslovcem pa primanjkuje dru‘boslovnih védenj.6
 Interpretacije razli~nih disciplin so vzrok {tevilnih paradoksov, ki zgodovino medicine delajo kontro-
verzno, konfliktno in emotivno.7  Pri tem je seveda ve~ kot omembe vreden francoski zgodovinar in mislec
Michel Foucault, ki je v medicinskem zgodovinopisju zakrivil manj{o revolucijo, ko je medicinske teme
razlagal skozi zgodovino idej in struktur razli~nih percepcij. V njegovih delih8  je prisotna sprememba,
prelom v mi{ljenju nasproti znanstvenim in medicinskim avtoritetam. V Zgodovini norosti v ~asu klasiciz-
ma (Histoire de le folie a l’âge classique) se na primer med drugim spra{uje, kdaj postane norost bolezen.
Predvsem pa je zaslu‘en za neke vrste ’popularizacijo’ zgodovine medicine.
V iskanju novih odgovorov s strani zgodovine oz. humanisti~nih ved medicinske teme gotovo najbolj
uspe{no preu~uje socialna zgodovina medicine, imenovana tudi ’nova socialna zgodovina’.9  Sprva podveja
zgodovine medicine je v zadnjih dvajsetih letih pod vplivom socialne zgodovine mo~no presegla teme, ki jih
prva preu~uje. Glavno podro~je zanimanja zgodovine medicine namre~ {e vedno ostajajo raziskave na temo
’velika medicinska odkritja in veliki zdravniki’, medtem ko je v sredi{~u zanimanja socialne zgodovine
medicine dru`ba, vplivi medicine nanjo in obratno, kako je dru`ba oblikovala medicino.10
Kot primer si oglejmo rojstvo in razvoj socialne zgodovine medicine v angle{kem akademskem
okolju. Anglija namre~ {e vedno uspe{no ohranja primat vodilne in hkrati najbolj inovativne v raziskavah
s tega ozkega znanstvenega podro~ja. Pri tem je treba poudariti, da poznajo socialno zgodovino medicine
tudi druge historiografije, kot so nem{ka, italijanska, {panska in ameri{ka. Izpostaviti je treba seveda
Francoze, ki tudi tokrat ne razo~arajo in ‘e leta 1977 celotno {tevilko Analov11  posvetijo medicinskim
temam z naslovom Médecins, médecine et société en France aux XVIIIe et XIXe siecles. V Analih se redno
pojavljajo ~lanki, posve~eni medicinski tematiki, avtorji nekaterih pa spadajo med najbolj priznane franco-
ske zgodovinarje, kot so Jean-Louis Flandrin, Jaques Le Goff, Jean-Pierre Peter in Emmanuel Le Roy
Ladurie.12  Kontinuirano pozornost Analov do pri~ujo~e tematike potrjujejo tudi objave recenzij knjig z
medicinsko tematiko angle{kih, ameri{kih in italijanskih zgodovinarjev.13
Za~etki socialne zgodovine medicine v Angliji segajo v {estdeseta leta, ko je bilo ustanovljeno Britan-
sko dru{tvo za zgodovino medicine (The British Society for the History of Medicine), znotraj katerega so
se kmalu za~ele pojavljati zahteve po raz{iritvi dotedanjega delovanja {e na podro~je ’socialne medicine’
oz. na preu~evanje razmerja med medicino in dru`bo.14  Kot logi~no nadaljevanje za~etega razvoja gre
4 Dober primer so Wiener Gespräche zur Sozialgeschichte der Medizin, ki jih vsaki dve leti skupaj
organizirajo dru‘boslovni in naravoslovni in{tituti (Institut für Wirtschafts- und Socialgeschichte, Institut
für Geschichte der Universität Wien, Referat für Ärztinnen der Wiener Ärztekammer).
5 London School of Hygiene and Tropical Medicine.
6 Na to opozarja Virginia Berridge v History in Public Health: a New Development for History?, v:
Hygiea Internationalis, Leto 1, {t. 1, 1999, str. 23–35.
7 Ann Dally v recenziji knjige Deborah Lupton, Medicine as Culture: Illness, Disease and the Body in
Western Societies, London, 1994 v Social History of Medicine, 1995, str. 334–335.
8 Naissance de la clinique; une archéologie du regard médical, Histoire de la folie a l’âge classique,
L’archéologie du savoir, Madness and Civilisation.
9 Andrew Wear, Medicine in Society (Historical essays), Cambridge University Press, 1994, v uvodu.
10 Andrew Wear: š… our knowledge of how medicine has affected society and how society has shaped
medicine.’
11 Annales – Économies, Sociétés, Civilisations.
12 Robert Forster in Orest Ranum, Biology of Man in History – Selections from the Annales – Écono-
mies, Sociétés, Civilisations, The Johns Hopkins University Press, Baltimore and London, 1975.
13 Annales Histoire, Sciences Sociales, letnik 56, {t. 1, 2001.
14 Doroty Porter, The Mission of Social History of Medicine: An Historical View, v: Social History of
Medicine, 1995, str. 345–359.
271ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
razumeti oblikovanje Dru{tva za socialno zgodovino medicine (The Society for the Social History of
Medicine - SSHM), ki je medicino za~elo povezovati z dru‘boslovnimi znanostmi in s tem spodbujati
interdisciplinarni pristop. Zgodovina se je sprva v njihovem programu pojavljala zgolj kot obrobna veda,
ki je trpela o~itke, da rada zapada ’nevarnosti prevelikega posplo{evanja.’15
Za prelom v dru{tvu (SSHM) je zaslu‘en Thomas Mc Keown, profesor socialne medicine iz Birming-
hama, ki je v sedemdesetih letih pisal o pomenu ’sociolo{kega pristopa’ v zgodovini medicine. Trdil je, da
so klju~nega pomena za zdravje ~loveka socialni pogoji, v katerih ̀ ivi, in da je pomanjkanje razumevanja
zgodovinskih okoli{~in oviralo tako medicinsko prakso kot tudi nadalnje raziskave s podro~ja medicine.
Samo zgodovino medicine je ozna~il kot ’podro~je, ki ga obvladujejo lai~ni ljubitelji zgodovine, fascinira-
ni nad ‘ivljenjem in delom velikih mo‘, kot so na primer Hipokrat, Galen ali Osler.’ Glavni problem tak{ne
zgodovine je videl torej v njeni ozkosti, saj je le-ta zajemala zgolj preu~evanje velikih mo‘ in velikih gibanj
(primer: Pasteur in vzpon bakteriologije). Mc Keown je poudarjal nujnost novih usmeritev v dru{tvu na
podlagi vplivov okolja ter dru‘benih in ekonomskih vplivov na zdravje. Zanimalo ga je, koliko je sama
medicina prispevala k izbolj{anju splo{nega zdravja populacije, razvoj zdravstvenih institucij (public
health services) in vzroki za razvoj poklicne prakse. Interdisciplinarno delo in poudarek na vplivu pre-
teklosti na sedanjost sta v dru{tvu po~asi postala vsesplo{en trend. S pojavom raziskav, kot so ’fenomen
babi{tva’, ’zdravniki in `enske v devetnajstem stoletju’, ’socialna zgodovina tuberkuloze’, ’zgodovina
splo{ne prakse’, je postajala paleta novih tem vse bolj pisana.
Naslednji korak pri razvoju vede je napravil Charles Webster, profesor zgodovine medicine na oxfordski
univerzi, ko je leta 1976 napisal program za socialno zgodovino medicine v Angliji. Webster trdi, da je
treba zgodovino medicine raziskovati tudi s perspektive prepri~anj in vrednot, ki vladajo v neki dru‘bi, ter
iz organiziranosti dru‘be same. Raziskavam mora biti podvr‘en prav vsak stratum znotraj medicinskih
poklicev, pri ~emer naj postanejo predmet raziskav tudi pacienti, ki v razmerju do bolezni ne smejo igrati
le pasivne vloge. Predmet resnih histori~nih raziskav pa naj bodo tudi teme, kot so sprememba fizi~ne
velikosti ljudi, njihov mentalni razvoj in navade. Webster opozarja {e na pomen okoli{~in, ki spremljajo
rojstvo ~loveka, in dogodkov, ki so povezani z njegovo smrtjo. Seveda pa pri vsem tem ne gre zanemariti
raziskav splo{nega zdravstvenega stanja prebivalstva in dojemanja oz. odnosa do bolezni razli~nih dru‘benih
razredov. S programom Charlesa Websterja je socialna zgodovina medicine postala uradno priznana
samostojna veda z lastno metodologijo in parametri.16
V reviji Social History of Medicine se zrcalijo vse spremembe, ki jih veda v Veliki Britaniji do‘ivlja.
V sedemdesetih letih se je njena predhodnica (The Society for the Social History of Medicine Bulletin)
poleg klasi~nih medicinskih tem ukvarjala tudi s problematiko, ki je bila kasneje predelana, raziskana in
predstavljena na nov na~in (šzgodovina psihiatrije in norosti’, ’zgodovina otro{tva’, ’zgodovina industria-
lizacije’, ’zgodovina pravne medicine’, ’zgodovina alternativne medicine’, ’rev{~ina in zdravje’, ’materin-
stvo in porod’, ’zgodovina zdravstvenih ustanov’, ’zgodovina razli~nih odvisnosti’, ’voja{ka medicina’).
Glavne teme preu~evanj so postale: ’razmerje med boleznimi in dru‘benimi oz. politi~nimi transformacija-
mi’, ’medicina in narodnostna sestava’, ’vpliv socialnih pogojev na zdravje’. Stare teme kot na primer
’razmerje med medicino in dr‘avo’, pa so bile predelane in preu~evane na novo z ve~ razli~nih perspektiv.
Uveljavili so se novi pristopi, kot je na primer histori~na demografija; ti so vplivali na preu~evanje
’razmerij med rev{~ino, medicino in zdravjem’.
Feministi~na historiografija je posegla na podro~je socialne zgodovine medicine s preu~evanjem
’zgodovine telesa’ in ’socialnih odnosov spolov in seksualnosti’. Posebej gre poudariti prav pojav preu~evanja
telesa kot zgodovinskega objekta, ki med ostalimi bolj presti`nimi vejami zgodovine {e vedno ostaja
’zatirana, zanemarjena in pozabljena panoga’.17  Glavno vpra{anje je, kako so posamezniki in dru‘bene
skupine do‘ivljali, nadzirali in predstavljali sebe skozi telo, kako so sprejemali in obvladovali svoje lastno
telo, ki je slu‘ilo za posrednika med njimi in dru‘bo. Zgodovinarje in zgodovinarke zanima, kako so ljudje
v preteklosti ob~utili in prena{ali bole~ino. Pomemben vir za fizi~ne spremembe ljudi predstavljajo sprejemni
15 Ibidem, str. 347.
16 Ibidem, str. 350–351.
17 Roy Porter, History of the Body, v: New Perspectives on Historical Writing, uredil Peter Burke, Polity
Press, Cambridge, 1991, str. 226.
272 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
registri siroti{nic in {ol ter seznami voja{kih rekrutov, iz katerih je mogo~e ugotoviti fizi~ne in generacijske
spremembe ljudi. Najbolj plasti~en vir za fizi~ne spremembe ljudi ostajajo fotografije, ki prikazujejo ljudi
pri njihovih vsakodnevnih opravilih, kjer se poleg fizi~nih sprememb – staranje, deformacije in posledice
staranja – lahko opazi tudi ’govorica telesa’ ter razli~ne geste. Vsota dosedanjih raziskav s tega podro~ja
predstavlja le ’nekaj svetlih to~k v temini nevednosti’, kot se je slikovito izrazil Roy Porter, profesor
socialne zgodovine medicine,18 ki je sestavil agendo za prihodnje raziskave. V njej opozarja na tri glavna
vpra{anja. Prvo je ’razmerje med telesom in razumom (du{o)’, ki ga je izzval podrejen polo`aj telesa v
religioznem, moralnem in dru`benem sistemu vrednot tradicionalne evropske kulture. Naslednji problem
predstavlja ’omejevanje oz. discipliniranje telesa’ s strani cerkvenih in civilnih oblasti, ki so hotele usmer-
jati ljudi s prepri~evanjem, predpisi in fizi~no prisilo. Kot pomembno podro~je raziskovanja se uveljavlja
{e relacija ’telo in spol’, ki vsebuje problematiko ne le biolo{kih razlik med spoloma, ampak predvsem
socialnih in kulturnih. Zgodovinarji telesa ne smejo obravnavati kot biolo{ke danosti, ampak ga morajo
opazovati skozi kulturne sisteme; razmerje med ’telesom in razumom’ se namre~ spreminja s stoletji,
dru`benimi razredi in kulturami.19
Dru{tvo se je za~elo povezovati z Britanskim sociolo{kim zdru‘enjem (British Sociological Associa-
tion) in medicinskimi antropologi. Interdisciplinarno sodelovanje je rodilo zanimanje za t. i. ’nove teme’,
kar pa je povzro~ilo radikalen prelom s prijemi prej{nje, stare tradicije. Razmerje med izobra‘enimi
raziskovalci in neizobra‘enimi na podro~ju medicine se je zaradi odlo~ilne prevlade dru‘boslovne note v
’novih temah’ mo~no prevesilo v prid slednjih. Kljub temu se s socialno zgodovino medicine ukvarjajo
tako poklicni kot tudi lai~ni zgodovinarji.
Publikacija Social History of Medicine, kot se imenuje od leta 1988, se je tematsko raz{irila na
podro~ja, ki so njeni predhodnici manjkala, oz. obdeluje stare teme, pri ~emer se je spremenil zorni kot
preu~evanja. Glavni predmet preu~evanja The Society of the Social History Bulletin je bil razvoj medicin-
skih oz. zdravstvenih institucij (the history of public health), ki seveda tudi v novi publikaciji {e vedno
zavzema pomembno mesto, le da je sedaj poudarek na {tudiji odnosov med lokalnimi in osrednjimi
oblastmi, na preu~evanju uspehov in neuspehov sanitarne revolucije, na profesionalizaciji javnega zdrav-
stva in sami filozofski osnovi socialne zgodovine medicine. Prav tako preu~evanje zgodovine bolezni ni
ve~ omejeno zgolj na epidemije, ampak vklju~uje tudi druge dejavnike, npr. kako so socialna neenakost in
{ir{e dru‘bene tranzicije, ki so jih povzro~ale vojne, revolucije in industrijska ekspanzija, vplivale na
zdravje ljudi.20  Pomembna zna~ilnost revije je tudi vzpon kvantitativne zgodovine, predvsem histori~ne
demografije, ki je postala ena izmed temeljnih disciplin za socialno zgodovino medicine. Poleg tega da
histori~na demografija preu~uje rast prebivalstva, omogo~a tudi analize {irokega spektra tem, kot so
’regionalne diferenciacije v smrtnosti’ ali ’analiza morbidnosti21  razli~nih poklicnih skupin’.
Zgodovinske oz. dru‘boslovne raziskave od naravoslovnih razlikuje prisotnost ’dru‘benega’. Kot
poudarja Ludmilla Jordanova, socialna zgodovina medicine no~e biti zgolj opisna ali anekdoti~na. Zanima
jo povezanost med medicino in dru‘bo oz. {ir{a razumljenost medicinskega na~ina razmi{ljanja ter razmer-
je med tak{nim razmi{ljanjem in okoli{~inami, v katerih se je razvilo. Pojem ’medicina’ se je namre~
ponavadi razumel ortodoksno (omejenost na ’zdrav – bolan’, ’sposoben – nesposoben’ in ’~e bolan, takoj
zdravljen’) in tako marginaliziral razli~ne tehnike zdravljenja kot tudi celo vrsto vedenjskih vzorcev in
predstav, povezanih z zdravjem.22  Pomembne so okoli{~ine, v katerih se oblikujejo znanstvene in medi-
cinske ideje, pri ~emer je naloga zgodovinarjev, da razlo‘ijo in interpretirajo procese, skozi katere se to
zgodi.23  Eden od glavnih ciljev preu~evanja socialne in kulturne narave medicine je postalo razumevanje
idejnega sveta zdravja, bolezni in zdravljenja.
18 Wellcome in{titut za zgodovino medicine v Londonu in Univerza Cambridge.
19 Roy Porter, History of the Body, str. 206–232.
20 Charles E. Rosenberg, Explaining Epidemics and other Studies in the History of Medicine, Cambrid-
ge University Press, 1992.
21 V tem primeru morbidnost pomeni {tevil~no razmerje med bolnimi in zdravimi.
22 Ludmilla Jordanova, The Social Construction of Medical Knowledge, v: Social History of Medicine,
1995, str. 361–381.
23 Medicinsko teorijo in prakso so oblikovale razli~ne dru‘bene avtoritete: politika, religije, mre‘a
povezav, denar…
273ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
^e so v preteklosti tovrstne raziskave prevladovale v okviru nacionalnih historiografij, gre danes
razvoj vse bolj v smeri nadnacionalnih in interdisciplinarnih raziskav. Mogo~e predstavlja najbolj{i primer
tega novega trenda Evropsko zdru‘enje za zgodovino medicine in zdravja (The European Association for
the History of Medicine and Health – EAHMH), ustanovljeno leta 1991 v Strasbourgu. Njegov vseevrop-
ski koncept se po~asi {iri, vanj se vse bolj vklju~ujejo tudi raziskovalci iz Severne Amerike in Avstralije.24
Pod okriljem EAHMH deluje Mednarodna zveza za zgodovino javnega zdravja (The International Network
for the History of Public Health – INHPH), ustanovljena na Švedskem,25 {ir{e znana predvsem po zaslugi
svoje elektronske revije Hygiea Internationalis,26 ene izmed najbolj kvalitetnih, a‘urnih in dostopnih revij
s tega podro~ja.27  Bistvena naloga INHPH je primerjalno preu~evanje zgodovine dru‘benih prizadevanj
za izbolj{anje zdravja ljudi od antike do danes. Poudarek je na interdisciplinarni analizi odnosov med
idejami javnega zdravja, organizacij, ustanovljenih za uresni~itev le-teh, samouresni~enje idej in nazadnje
{e nastale socialne in demografske posledice.
Angle{ki primer razvoja socialne zgodovine medicine potrjuje dejstvo, da se tovrstne raziskave v
zgodovinopisju lahko pri~nejo takrat, ko je za to ustvarjena dolo~ena podstat, ko so temeljna znanja v
slogu ’veliki zdravniki in razvoj zdravstvenih institucij’ osvojena, iz~rpana in bolj ali manj pojasnjena; ko
postane socialna zgodovina enakovreden partner ostalim privilegiranim vejam zgodovine. In nenazadnje
je pomembna stvar, ki v angle{ki historiografiji ̀ e dolgo ni ve~ vpra{ljiva, dejstvo, da je socialna zgodo-
vina medicine sama enakopravna in upo{tevana veja modernega zgodovinopisja, dale~ od tega, da bi bila
na njegovem robu.
24 EAHMH Newsletter {t.19, december 2000 (Ena od zadnjih obravnavanih tem je ‘Medicina, pravo in
~lovekove pravice’).
25 Univerza Linköping.
26 Interdisciplinarna revija za zgodovino javnega zdravja izhaja od leta 1999.
27 History journals on-line, www.history-journals.de/hjg-ejournals.html ali www.tema.liu.se/inhph/jour-
nal/Right.html.
PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za problematiko
novej{e zgodovine Prispevki za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta 1960, najprej kot
Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, od leta 1986 pa pod sedanjim imenom. Sprva je bila
revija usmerjena izrazito v zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja, z leti pa
je raz{irila krog predstavljane zgodovinske problematike na celotno zgodovinsko dogajanje na
Slovenskem in {ir{e v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju. Sedaj je to revija za novej{o
slovensko zgodovino; izhaja enkrat ali dvakrat letno. V reviji objavljajo sodelavci In{tituta za
novej{o zgodovino in tudi drugi zgodovinarji znanstvene razprave, strokovne ~lanke, histori~no
dokumentacijo, knji‘na poro~ila in ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta.
Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino, Kongresni trg
1, 1000 Ljubljana, telefon: 200 3120 / faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v vseh ve~jih slovenskih
knjigarnah.