71. številka
Trst v nedeljo 12. marca 1905.
Tečaj XXX<
mm- Izhaja vsak! dan.
: ac, ob oedeli&h in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri ziutr&i.
ftrvflke «e prodajajo po 3 novč. (6 stotin*) air. »eib u/bakarnah t Tr«tu in okolici. Ljubljani. Gorici, K ran i u. Mariboru. Celovcu. Idriji, >L Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd.
ii »aročbe stirejema uprava iista „Edino«t", ulica i'art.o CaJatti It. I &. — I radne nre so od 1. pop. do i. treitr. — Cene oelaaom 16 st na vmo petit: poslanice, •mrtnice. javne zahvale in <lomaft f>cla«i po poeodbi.
TELEFON Stev. 11*7.
Edinost
Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaia
za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Maročnino. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata
UREDNIŠTVO: ul. (Ji o n? i o Galatti 18. (Narodni dom.) izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik ionsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Poštno-hranilničnl račun Št. 652.341.
"J
(Brzojavne vesti).
Bitka pri Makdenu.
LONDON 11. (Poročilo Reuterjevega brr^). List »Daily Tel«graph« je priobčil ▼čerasaje poručilo tokijskega lista »Koku m n«, po katerem so Ruai baje izgubili 11)0 topov. Njihove izgube da zntšajo 150.000 (?) m i. .">0.000 Rusov je bilo baje vjetib.
LONDON 11. »Standarde poroča iz T k'ja od včeraj : Več ruskih armadaih zborov je b lo na severu in na vztoku Mukdena od Japoncev obkoljenih. Rusi zažigajo povsod svoje zaloge. Zgube Rusov znašajo všte^ši vjete najbrž nad 2H0.000 (?) mi. i.
LONDON 11. Glasom semkaj dospelih p Točil se vrši umikanje Rusov brez vsacega reda v posameznih oddelkih, ki se v veej
a^elici utrjujejo, da zadržujejo Japonce. Rusi -e ne bodo za mogli v pusti krajini vztočno i železnica dolgo držat', k«r jim ne bo žao dobivati streliva in živil. General Kuroki prodira od vztoka ter pritiska Ruse r >ti armadi Ncgijevj. Kakor se sl's , sa ir-2-ibe na obeh straneh ogromne.
LONDON 11. »Morning Post« poroča z \Vashingtona : Glasom neke depeše odpo-- raca Griscona v T< kiju na državni urad, - japonski vojni minister p ;povedoval cd-'-Vdcu, da so Japonci do <v t. m. izgubili > tMX) m' ž. vat« vsi eao brigado, močno oOOO m ž. ki je bila un čena.
PARIZ 11. List »Eoho de Pariš« je »vede1 iz Petrograda, da je tamkaj zasedanje S nm nrma p • Jsponcih provzročilo silno er >rčenje. S ri se govorica, da je bilo vspre etih v japonsko zapadno armado «»0.000 Kitajcev. Splošno se zahteva, naj ruska v ta proti temu pri kitajski vladi protestira.
TOKIO U. (2. ura popoludne). (Reu-;er ev biro). Rus: f*e umikajo od Makdena pr ti severu. Japonci jih zasledujejo na obeh Sri'ih. Ru»i so v slabem položaju.
PARIZ 11. »Agence Hava°« poroča: V diplomatičnih kreg h se ne pripisuje no-€ne vere vesti »Dai v Graphic«, glasom k^ere je ruski unanji urad obvestil franoozko viadf», češ, da je car Nikolaj pripravljen pri-če'i mirovna pogajanja.
LONDON 11. Ni ša znan ves obseg j razi Rusov. vendar je gotovo, da je števil ranjenih Rusov, ter njihove izgube na topovih in strelivu ogromno. Število vjet h -e ceni ns 20 do ">0 000 mož. Obupni boj e trajal vso noč. Rusi skušajo prodreti obje m al ne verige.
Baltiška eskadra.
PARTZ 11. »Echo de Pariš« poreči, da zvedel :z Petrrgrada, da se tamkaj niča-
-ar ce ve, da je brodovje admirala Rožle-
stvenskega cdplulo t Madagaskarja. Možao je pa, da Be je Roždestvenski odpeljal na sproti eskadri admirala Nebogadova.
LONDON 11. Reuterjevemu biro poročajo iz St. Louis (otok Mavricij) od danes : Parnik »Akbar« je iz Vehenara na Madagaskarju, katerega je zapustil dne 8. t. m. dospel semkaj ter poroča, da kroži tam govorica, da se ruska eskadra nahaja še v Noseihć.
Dogodki v Rusiji.
PETROGRAD 11. (Petr. brz. agentura.) V neki sobi » H otela Bristil« nasproti Izakovem trgu blizo nemškega poslaništva je danes zjutraj eksplodiral dinamit.
PETROGRAD 11. (Petr. brz. agentura.) Eksplozija v meblirasi sebi »Hotela Bristol«, ki je bila ob 4. uri zjutraj, je provzrečila, toliko v drugem nadstropju, kjer se je pripetila, kakor tudi v drugih nadstropjih znatne prškodbe. Več šip na oknih je bilo razbitih, v spodnjih prostorih in v prvem nadstropju je odpadel stukaturni strop; v petem nadstropju so bile razbite šipe na petih oknih. V hotel, ki je obdan od redarjev, je prišo 100 sodnih oseb, da konsta-tujejo fakt.
KOLIN 11. LiBtu »K<"»ln. Zeitungc so brzojavili iz Petrograda : Današnja eksplozija v hotelu »Bristol« se je pripetila v sobi, v kateri sta stanovala neki Anglež in Angležkinja. Oba sta bila ubita. Kakor se sliši, je Angležu po neprevidnosti padla bomba z rok.
PETROGRAD 11. (Petr. brzojavna agentura.) V minolem tednu je na jugu gu-bernij Kurok in Orel pričelo kmetsko gibanje, ki se je razširilo na okrožje Gluhov v guberniji Cernigov, kjer je prišlo do plenjenja. Eaa rafinerija je bila zažgana. Vojaštvo je zopet vzpostavilo mir. Sedaj je opažati gibanje v okrožju Sjiev*k gubernje Orel.
VARŠAVA 11. Položaj je tukaj zelo resen. Druhal terorizuje prebivalstvo. Hišni gospodarji, ki že tako trpe ped utisom razmer, dobivajo pretilna pisma s pozivom, raj za žajo najemnino.
Celo znamenitim tvrdkam je težko ob neugodnem gospodarskem poležaju plačati najemnino.
Stanje policijskega komisarja Raštega-jeva, na keterega je neznana oseba vstrelila ter ga težko rfin:la, je povoljno. Storilca ša niso dobili.
prebivalstva. Govornik je naglaaal, da je romanski duh nasproten prisilnim društvom ter sploh vsaki prisilni organizaciji. Konečno je povdarjal potrebo, da Be obrtni pouk razširi. Izjavil je, da bi ne smelo biti nobenega sodnega okraja brez nadaljevalnih šol, ako se hoče sploh izvesti obrtni red. Za potrebno število takih šol bi danes primanjkovalo učiteljev, ker se tudi za vzgoj učnih moči ni poskrbelo. Za dežele oddaljene od sredine glavnega meBta so potrebne prehodne odredbe. Dokler se iste uvede, saimrejo iz novih do-ločeb obrtnega reda imeti korist obrtniki na Dunaju in v obmejn h deželah, v oddaljenih deželah je to komaj možno.
Posl. Šramek je izjavil, da je predloga le neznaten resultat dolgoletnih obljub od stiani države ter da pomenja le poskus vlade pomiriti .obrtnike. Posl. Haueis je predlagal konec debate. — Poal. Heilinger je upil: Skandal! V tako važnem vprašanju se ne sme tukaj govoriti ! Posl. Malik: Haueis je izdajalec obrtnega stanu 1 Nemir.
Predlog Haueis* je bil z 68 proti 32 glasom v sprejet. (Ugovor posl. Heilingerja in vsenemcev.)
G'avnima govornikoma sta bila izvožena : pro Sc'coierer in contra Pacher.
Carinski odsek.
DUNAJ 11. Carinski odsek je vsprejel predlog poročevalca Garapicha, glede sklepa trgovinskih pogodeb in konvenc;je o živinski kugi z Ru?ijo in balkanskimi državami z 18 proti 7 glasom.
Iz državne zbornice.
DUNAJ 11. Poslanska zbornica je nadaljevala prvo čitanje obrtne novele. Posl. Taru bosi je izvajal : M' n smo nasprotni obrtni noveli, ali povdarjati moramo, da se mora ob vstvarjanju novega zakona gledati na to, da ee isti izveoe ter da mora isti tudi jemati obz r na rszličcost posameznih narodne sti, na veliko razliko m^tl mest m in deželo, ter pa različno stopinjo omike po-aoieznih krogov
Brzojavne vesti.
Novi minister za deželno brambo.
DUNAJ 11. Imenovanje novega ministra za deželno brambo FZM Frana Scho-naicha je ža izvršeao, ter se v prihodnjih dnth priobči v »Wiener ZeituDg«. Za naslednika Sci.oaaicha kakor poveljnika 9. vojnega zbora in zapovedujočega generala v Jožefovem, je namenj< n zagrebški divizijonar FML grof Feliks Orsini-Rjsenberg.
Cesar v umetniški palači.
DUNAJ 11. Cesar ie otvoril danes v prisotnosti nadvojvodov Frana Ferdinanda in Frana Salvatoria in številnih dostojanstvenikov spomladno razstavo v umetniški palači.
Avstro Ogrska eskadra v turških vodah.
CARIGRAD 10. \a današnji avdijenci pri sultanu se je avstro ogrski pos'anik baron Calice zahvalil za tazne odredbe, izdane povodom obiska poveljnika c. in kr. eskadre, med drugim za odpošiljatev cesarske jahte v Smirco, ki bo spremljala avstro ogrsko kri-ž&rko, na kateri se dne 22. t. m. pripelje semkaj kontreadmiral Pietruski.
Knez Ferdinand.
LONDON 11. Bolgarski knez Ferdinand je odpotoval danes na kontinent. Na kolodvoru je bil na slovesu med drugimi
PODLISTEK.
151
Prokletstvo.
Li ido^inafci roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil Z. E. Tomlć.
Prevel M. O—č.
Pred mestni hišo ee je stiskala množica, k-aEor da čaka nesoga. Ali ni se kričalo ni ačaio. Vse je molčalo, bleao, mračno in nemo. La tu pa tam je bilo videti kak sme-joči se, pihani obraz, je bilo čuti glasen vz-<nk, vi leti pest.
—	To ni nužno, je iztisnil mesar Ho-sartš skozi sobe.
—	Ej, čakaj maio! Vprašaj svoje oči, me-ar ! je rekel klobučar Mato š'uka, sti snivsi z rameni. Tako je.
—	Kaj ? Kaj ? je vprašal lekarnar Ga-hmello, stiemvši glavo med mesarja in klo-bu?srja.
—	Kaj ? je odgovoril klobučar, ej, kje si b<l? Kapetanovi vojaki so prijeli našega sodnika in Z vana. Sedaj ju tirajo semkaj.
—	Sodnika ! Z.vaaa ! Misericordia ! To je sila proti zakonu ! je zakričal lekarnar.
—	Pravica ie, brate, stara oslica, na kateri vsakdo — Bog mi grehe odpusti — jaha kakor se mu zljubi, je iztisnil klobučar.
—	Te^a ne bomo trpeli, Je ponavljal Nemec Tomo Šabel. tristo vragov !
—	Dajte, poboljšajte se, se je nasmehnil klobučar ujedljivo. Ali tistega malopridneža bi rad dobil med nohte, ki je nedoižnima nadrobil to.
—	Sedaj smo mi gospodarji, je zakričal Paviša, dvigni vsi polno čutaro, pij brat9 krojač ! FuS sodnik! Fuč Živan ! Pij krojač! Sedaj smemo, hvala Bogu, tudi mi, to dračje, svobodno rasti.
—	In rasti hočemo, rasti, je zakričal mali krojačič, dvignivsi se na prste; dosedaj so oni nas krpal', odslej bomo mi njih. Ob! Oh! Oh!
—	Tudi to plesnjivo gospodo in Kapi-teljce hoćemo krpati, tika je zapoved. Boste že čuli sami.
—	Pij metlar, danes je praznik, danes ee pije zaBtonj. Na pol pijani metlar je, prislonivši se s hrbtim k zidu, izvalil smejoči se očesi iz pod kuštravih las".
—	Da, da, da ! danes je nedelja ; jutri bo nedelja, vsaki dan nedelja. Sedaj bomo mi določali praznike, ne pa popi. Daj Paviša čutaro. Bog poživi gospoda od Lučenca ! — je zaklical zamolklim grlom, ali v ta hip mit jp sunil laket mesarja Magjara v rebra, da je metlar kar zaječal.
— Pustite me, pustite! je zaklical iz irnožice glas šolnika, tudi jaz imam oči, da gledam.
—	O učitelj, je skočil Paviša, danes je naš dan, danes plačujemo mi.
—	In kruto, je pokimal Kuzmič, danes sodimo mi. Da! Gospoda! Gospoda! Ker imajo krpico zemlje, ker imajo polževo kočo, a mi nič !
navzoč avstro-ogrski poslanik gref Menns-dortl', s katerim se je knez več časa razgo-varjal.
Saški kralj.
DRAŽDANE 11. Kralj Friderik Avgust obišče tekom spomladi cesarja Fran Josipa na Dunaju, kjer se bo mudil več dni. Afera grofice Montignoso.
DRAŽDANE 11. List »Dresdener Jour-nalc poroča, da je kralj sklenil izročiti izvedbo afere grofice Montignoso enemu državnih ministrov ter justičnemu svetniku Kornerju odvzeti dano pooblastilo.
Pismo iz Rusije.
(Pisano sredi meseca februarja.)
II.
To nevarnost treba preprečiti. A to ni težko. Japonska se je čuti'a zelo ponižano in užaljeno, ko jej je Rusija s pomočjo Francije in Nemčije v Simonoseškem mirovnem dogovoru prekrižala točko glede Kvan-tuna. V tem dejstvu je bil kvas za bodočo vojno. Japonsko je trebalo samo vspodbosti in podbodriti. Kruh iz japonsko-ruskega testa pa je jela Anglija. Tako je računal Albijon ter si mencal roke v polni nadi na vsoeh svoje prebrisano zvite politike. Sedaj ga je znemirjalo samo vprašanje, da ne bi Rusija preveč oklestila Japonske in se sama preveč vsilila ? Tudi to se je dalo preprečiti. Našla so se sredstva za to : zveza z Japonsko, dobri sveti diplomatov, ogleduhi, orožje, posojila z oderuškimi obrestmi, navidezna nevtralnost, krik po časopisih, podžigajoči eovori, šum in rožljanje, po orožnicah, puhtenje oklopnjao itd. Vse to more služiti namenom Anglije. Vse se vrši zanjo v zažaljsnem redu, ali kakor bi rektl rimhi kmet: vse idet, kak po maslu. Japonci slave velike »zmage« iu njihovi »zavezniki« jim pojo veliko čast in slavo v polnem prepričanju, da v nekoliko mesecih ostaneta od Rusije in Japonske le dva trhla kostnjaka pod imenom dveh velikih držav. Tega je trebalo Angliji.
Mi molčimo in ne pozabljamo, da je Kuiooatkia trebal trikratnega »terpenjija«, ker vemo, da so se naše vojske zbirale v Mandžuriji kakor — po af irizmu nekega novinarja — se voda nabira v vedro kaplja za kapljo.
Razmerje Japoncev nasproti Rusom je bilo pri Cemulpo 8:1, pri reki Jalu 7:1, pii Liaojanu 5:3, pri Jantaju 10:7, pri reki Šaho 4:3, a tamkaj koncem novembra 9 : 7. A Japonci, ki so se nadejali, da bodo že v Mukdenu zimovali, sede med Mukde-nom in Liaojanom. Ali, ko bo vedro polno____
V Port Arturju, kier so naši junaški branili čaBt, slavo in materijalne interese svojega naroda, je stal 1 mož proti 8 sovražnikom.
Ali drugi slovanski Port Artur je — Trst. Čegav je ? Da, moji tukajšnji znanci
—	A kje, pri vragu, kje je zdravnik, ga je vprašal krojač, ne vidim ga tu, a sicer ga nisem videl nikdar brez tebe.
—	Ni ga, kakor da ee je pogreznil v zemljo.
—	Poznamo se, je uamižiknil Paviša, zdravnik je navihanec. Postavi mu črnega vraga na oltar, in poreče ti: Svetnik je! Aj ! Aj ! Kaj vidijo moje oči ! Tu je mamica Draga ! Čudo! Kako si se danes izvlekla na solnce ?
—	Hi ! Hi ! se je nasmehnila čarovnica, pokazavši svoje piškave zobe in udarši se ob prsa. Danes je moj praznik, danes sta se mi palca že zacelila. Došla sem gledat sodnika in Živana, dragega Zivana. Da, da, zopet je resnioa, kakor Be pravi : Danes meni, jutri tebi! Glej, glej, Bog ne plačuje vsake sobote.
—	Tako ! Tako! je pomajal Paviša z glavo. Pa treba vedeti, česar vi ne veste. Sodnik in Benkovid sta nas izdala za denar Kapiteljoem.	(Pride še.)
trdijo, <;• je Trat vas slovenski, torej slo van?«i Pcrt Artur. Nas Steselj je — tako pravijo moji tukajšnji znanci — pošiljal vsake 3—4 tedne po nekoliko besed o etanju in položaju v Port Arturju. Iz Trsta pa dobivamo na 2—3 tedne po tri do št ri liste »Eiinoati«. Depeše Ste=elja so ustavljali Japon<* na kitajskih džunkah. »Eiin3St« pa ustavljajo avstrijski Hunguzi na poštnih postajah. Ko smo mi Ku-i vzdihovali radi us >de posadke v Port Arturju, ste se pa vi — pravijo men: — cb enem srdili radi usode pr-lan h vam listov »Edinosti«, kakor se je Odisej sredi brezplodnega morja kieal o dimu domače koče. I mejemo vas: vi niste videl domače vasi že 3.~> let !
Ne. ne -i->
J® —
a m ptic 34 let in 'J meseca. k?ko bi rekel: presneta
Nii — to usoda !
Di se povrnemo k prispodobi med Port Artur em n Trstom ! Rusom je Port Artur potre: eo, ker je Rus ji potrebno široko morje. Prav a ko e potreben slovenskemu narodu Trsr. K lisica prtrebuie Tihega oceana. Vsa druga nje morja bo ozka, eo tako rekoč zaprta. V shodna Sibirija bo večno lartva, dckler ie ne oživi g roko morje. Vi pa potrebu eta Trst, ker potrebujete Jadran *ko morje, ker diusegi nimate, ne širokega, ne ozkega.
šla le njemu v priiog in jasno dokazovala njega nedolžnost.
(O razsodbi govorimo sa drugem mesta. Op. ured.)
In tako je zvršila ta zanimiva pravda. Dr. Potočnjak, proganjan po državnem pravdniku in po sodiščih, izhaja tu čist, nedolžen. Najbolje zad iščenje mu bo dano s podeljenjem odvzetega mu stalnma, a narodu hrvatskemu bodo možje njegovega karakterja na čatt in diko.
Iz Hrvatske.
ZA<iREB. 10 marca
Med onimi možmi, ki jih je naš kralj vgprejel v avdijenei, da čuje njihovo mnenje, Kiko bi se najprimerneje rešila ogrska kriza, vidimo tudi enega Hrvata često omenjaacga
Nikoli pl. T o m a š i <5 a. On bo danes za-slišaa kakor predsednik hrvatskega kluba. Na njem je torej, da kralju očrta pravo stanje stvari brez obz ra na interese lastne strante, ampak le z obzirom na korist vsega hrv&t^&ega nareda. Avdijent* ja Tomasičeva obrača nt--e pczoraoBt vsega našega novinstva Kij t do-e daj v obče ni bila navada, da b dvor v v<»žn h časih ea?lišaval maenje tud: k	hrvatskega državnika. Kar po-
reče T »maš t: kralju, to (»stane tajn >. Nu, na ve ki nač n priti i v pretres tudi hrvatsko v tiraš a nje. ki postaja od dne do doe v.ižnei io ki črka ca svtje remenje. Hrez
Rusko-japonska vojna.
Trst, 11. marca 1905.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
Da-si ni še nikakega cficijelnega potrdila, vendar ni več lahko dvomiti na tem, da so se Rusi umaknili iz Mukdena in iz proBtora južno orf reke Hunho. S>er pa smo mi že včeraj to eventuvalnost vzeli v pc-štev kakor posledico taktičnega položaje, na vstalega po glavnem boju zapadno od Mukdena. Po našem mnenju je umikanje Rusov začeTo že v noči med H,, in 7. t. m., kajti tedaj je boj dosegel — glasom oficijelnih poročil — svoj višek.
O načinu umikanja je v tem hipu ne-možno izreči kake zanesljive sodbe ; prvič iz razloga, ki smo ga že omenili, da smo namreč brez vsake oficijelne vesti, in v drugič, ker se usuva na nas cela poplava privatnih vesti, o katerih se more mimo besedo reči, mQgll ubogo Hrvatsko, kakor da je to nje-
Kriza na Ogrskem.
»Neue Freie Pte*e« poroča : Ko je ce3ar začul nazore šsstnajstorice parlamentarcev, ki so bili pozvani, utegne navstati večdnevna pauza v razvoju krize. Pred prvimi dnevi prihodnjega tedna ni pričakovati nikake odloke od strani viadarja, ki bi po menjali korak • do rešitve krize. Vse vest1, ki so se predvčerajnjim širile iz Budimpešte o že storjenih sklepih in o novem zasukanju krize, so neosnovane. Zato so tudi le gole kombinacije, kar se govori o osebah, katerim utegne biti poverjena sestava nove vlade. Tudi niso se ukrenjene dispozicije za odhod cesarja v Budimpešto in vse se zdi, da v prihodnjem tednu cesar ne zapusti Dunaja. Potemtakem je zelo verojetao, da cesar še ie po 20. marca odpotuje v Budimpešto in potem še le se izvrši zadnje dejanje krize.
Afera Potočnjak.
O tej sferi govori tudi naš današnji dopis iz Zagreba. V petek popoludne je bila izrečena razsodba. Dr. Potočnjak je bil zopet, v drugo, oproščen. Razsodba navaja sicer za to dva rasloga: zastaranje in pa okolnost, da je bila glasovita afera Ertl Khuen (ki je temu poslednjemu pritisnila neizbrisen pečat na čelo) privatna stvar, al' v resnici invol-vira opreščenje dr. Potočnjaka uničevalno razsodbo meža, Khuena, ki je skczl 20 let
da je v njih ena tretjina pretiravanje, drugo pa — direktna laž. Čitatelji naj se le Bpo-minjajo, kako je bilo po.odim umikanja Rusov iz Ljaojana. Jiponcfili so govorili le o Sedanu, o katastrofi ruske vojske ! A kmalu pozneje Be je izkazalo, da so Japonci s cer res imeli takt;Čen vspeh, ali strategični je bil na strani Rusov.
Kakor rečeno, mi nočemo in tudi ne moremo izrekati v tem hipu nikake eodbe, niti nočem«> trditi, da je analogije med bitko pri Mukdenu inen^pri Ljaojanu. To pa je za n&s gotovo, da so številke ruskih izgub, ki jih navajajo londonski v r , smešno drzne in jednostavno cemožae.
Glavno vprašanje je Fedaj, kako je izvršil Kuropatkin svoje umaknenje l Par dni ne
interese naroda narod sužnjev,
gova satrapija, in je gazil hr7atekega, kakor da je to narod brez pravic.
Ali na Hrvatskem straši še vedno Khue-nov duh maščevanja. Izlasti mu je menda usužnjen — državni pravdnik. Temu ni še zadosti proganjanja, ni še zadosti poštenega človeka, kakoršen je dr. Potočnjak, vlačil po sodnih dvoranah, ni mu ta Človek prestal še dovolj duševnih muk, ki jih provzročajo sodne preiskave in razprave, ampak ta državni pravdnik Khuenovega kova in duha je tudi proti sedanjemu drugemu oproščenju uložil pritožbo.
Drobne politične vesti.
Iz Makedonije. Kakor javljajo iz
bomo vedeli tega, ker od japonske strani ni Carjgrada je v5sraj po 14 dnevnem bivanju pričakovati zanesljivih vetti v tem pogleda ; aV8tro oeraka eikadra ostavila Solun.
obdr* na v*e drug>, doli »a je Tomaži, da dočim na ruski strani zahteva ž vljenski in-	Turška vlada je izvedela iz Bolgarske,
pre liči kraliu taše zahttve ca polju pul-ličkom, troepo iar-kem in vojniškem, di bi ee tndi n±m Zigit>v;le vs9 one pridobitve, ki jih na teh poljih pridobe Madjar:. V tej smeri rjavil se je tudi sam Tomas'ć v nekem ; »govoru z nekim »otJ udaiaom »Buda-pest* II riapa« a je rekel i temu r<s teso-liko primernih bseel v pjgiedu na carinsko i-Čenjj in na vone koncesije.
\%niar se malo mičemo. Dantšija s tu vac;ja, hočeš nočeš sili besedo na Usta tudi naš m staie;. m pjlit kom, da čujemo njihovo mnen e in njihove predloge. Sam dr. M a -rijan Derenčin, ta najstarejši naš opoz.c n^ln: parlamentarec, je začel v »Ot>z ru« pri<bčevati serijo č»ankov pod naslov m »Razpust sabor a«. Ti članki vzbujajo \>e-tran?ko pažojo in zanimanj'. V istih z vešfim cčesom riše ca.^ položaj in se kritizirajo v?e straake. Pisec itvaja, da e. daaa-»pja sestava našega sab.ra protizakonita, nezirava, da so poslanci izvoljeni po volji Kbiieoa, a ne narola! Žito da narod zahteva rczpuš'-«Bje Bahora Naj bi se razpisale nove vo.itve. pak bi bila dana narodo 'prilika da izreke — podob n » našim mađarskim sosedom —- svojo sodoo n da e svoja voljo oi-loč , kako in v kateri smeri naj 1)3 on — narot — cdslej zastopan v ustavnem zb ru svojem — v saooru našem !
Z igorčev članek, o katerem =ena Vam javil ii radojič, je našel orliiva pr. njegovih pnstaš.h. Osem naro.ioih zastopnikov je izdalo progla«, n katerim pozivljao rodoljube, naj pristopijo v novo »uskr seno« »hrvatsko stranko prava«. Iziaj&Ii bodo svoj list »Hrvatska«. ka:eremu
teres, da ne govore, dokler ne dovedejo j đa	odbori v Samokovu, Rilu in
umaknenja v novo izbrane pozicije.	Haskeju nabirajo čsle, bi da vderejo dne 14.
Po vsem razvoju 14 dnevne bitke je šele j t m y Makedonijo.
sedaj ptivsem jasno razvidno, da je bila na
. _	a	.	Novonorveztco
strani Rusov zopet z^olj defenzivna. C.e torej j .
uvažuiamo: 1) da se je bitka rtzrijala v
utrjenih pozic jah v dolgosti skoro 140 km ;
2) da so bi.i nešteviim besni frontalni na-
mini steratvo ie sestavljeno. Predseistvo miniaterstva pre v rame M .chelseu.
Nagovor nemškega cesarja na novince. Iz Beroiioa poročajo, da je cesar Viljem povodom zaprisege mornarskih rekru-tov v \Vilhelmshavenu :mei daljši govor, v
pad -liponcav od 25. februvarja pa do 6. marca odbiti, a da sj jih isti zopet in zopet mogli ponoviti, in čo uvažujemo, da 83 ja-poncfilska poročila sama priznavala, kako! kat-rem je posebno povdarjal besedo: >Spo-
štuj očeta in mater !« Oče da je deželni
brezprimerno trdovratno so se borili Rusi v tej 14 dnevni bitki (saj je ži avost ruskega
vladar, mati je domovina. Cesar je omenjal
vojaka občeznana in historična) : prihajamo!tudi v°jna v vzto6ai Azii] ter	Pok3zal
do absolutno gotovega zaključka, da so Ja- Kakor leP vzgled »j«bezen do domovine m ponci mogli doprinesati toliko žrtev na krvi vojaško zvestobo Japoncev, le v zavesti, da imajo dovolj človeškega	Saškikralj pojdevRim. Ka-
materijala na razpolago : da so bili torej ! kor javl^° draždanski ^ti, se poda stški zopet v ogromni premoči.
bo urednikom dr.
Avgust Haramba?k* — politični klovn. Pa mari mislijo on', da najdejo pristJŠev svoji
kralj Friderik Avgust prve dni meseca maja v Rim ter bo vaprejet v avdijenci od p a p* ža.
Vspričo te okolnosti se mora pripoznat*, da Kuropat&inu ni prčoatajala dtug* taktika, neg) da je s>lil sovražnika, da ee vedno in vedno zaletuie v utrjene poticije in o tem
krvavi, a on (Kuropatkin) da se izogibije	Naša šolska mizerija. Prejeli aoao : Iz
definitivni odločitvi!! Sploh se ta ideja vleče zađnjega članka, ki ete ga priobčili o tej
Domače vesti.
po vsej tn vojni kakor rudeSa nit. To smo tudi mi vedao trdili in smo ravno pred par dnevi posebno naglas li, da Kuropatkin ne bo iskal odločitve, dokier se ne prične uveljavljati baltiška eskadra. — Z ozirom na naše včerajŠ3je označin^e položaja in z ozirom na gori rečeno je nu svetovati čitateljem, naj potrpe nekoliko dni n naj potrpežljivo pre-
mieeriji, je r»z7idnor na kakov zavraten način se povgpešuje tu germanizacija in kako se favorizuje nemsaa propaganda. Denar, ki je namenjen v splošne podporo šolstvu vseh narodov in ubogim občinam, ki ne morejo pokrivati trosko v za šolBtvo, se odteza istim, in ee poklanja v svrhe germanizacije. Torei gospoda, ki \a* je narod izvolil na Dunaj,
mojster v izvajanju svoje voj»ke iz kritičnih pol jžajev.
Iz današnjih brzojavk je razvidno, da strank. ? Smešno! Stranka, ki je že prenehala 80 SIavne ee9te Mukden-T.elin svobodne za
nasajo sedanji japonofiiski vrišč, in potem da branite tem njegove pravice in interese, bodo bržkone v.deli z »pet, da je Kuropatkin yaa g0gp5aa kliče imperativna dolžnost, da se
živeti, ktr se je posazala nepotrebno,* ne bo umikaDJe Ru80V' 8 cer bi 86 ne	velike se b slovesnim
m tuii »uekrišenac dolgo držala. Narodnemu m88€ ^uek.h čet pomikati na mandarinski | Primor;a .
orgdnir.mu bo pa le na škodo, ker se bo tem ceetl Protl severu
združite — pustivši na strani vbc strankarske diference — na obrambi ter da enoglasno protestirate, kakor je btoril poslanec baron Malfatti v imenu južaega Tirola. Dvignite prote*t:>m v imenu našega
nae.Dorn le Š9 l»olj cepil.
I>jnes ob 3. uri popoludne bo sesa raiBolbi v atvari dr.a V. Potočnjak«. Rasprava je bila dovršena že dne 7. t. m. Dr.u Pctočnjaku niso mogli prav ničesar dokazati, marveč e — nasprotno — izpoved j varJai1 resn ' ficdnih \eščakov, kakor tjdi poki canih prič
Ako je sploh b lo rusko umikanje od razgla 9tran' japonskih čet v nevarnosti, te je to
zamoglo pripetiti ie severno od Mukdena, na vztoku gotovo ne ! Poročila o begu podeb-nem um;kanju Rusov utegnejo težko odgo-
Sedaj je parlament delaven, sedaj morete to. Poskus.te, da li bi se vam ne pridružili tudi italijanski poslanci proti Bkupni nevarnost'. Saj vidijo, kako je delo Nemcev proraounjeno zistematično. Latos osnujejo šolo v Skednju, drugo leto v Rocolu in potem pridejo morda na vrsto Barkovlje. Slednjič • jim mora priti spoznanje, da se jim bo boriti
na d?e fVont:, ako ne pritrde kakemu moiu s vivendi z nami. Sa-li Italijani res čutijo dovolj močne sa vspešen boj na dve fro n t i ?
Velika odgovornost pada izlasti tudi na občino tržaško. Modra previdnost bi zahtevala, da obdrži snovanje šol v svojih rokah. Će je v Šsednju rea zakonito število nemških otrok, dolžnih ob "skovati šjIo, naj nemško šolo raje zasnuje občina sama, da bo imela isto pod svojim nadzorstvom in da bo mogla Btrcgo paziti na to, da bodo v to šolo zahajali le otroci, ki jim je nemški materiji jezik.
Torej, gospoda pri »Indipendentu<, ravnajte se v smislu zdravih nacorov, ki ste jim bili dali izraza minole dni. Odprite oči tistim činiteljem, ki so vam blizu, da bodo videli, da se Bvojo politiko gole negacije le naganjajo vodo na mline, ki postanejo neizogibno nevarni tudi italijanskemu elementu ! To so mlini nemćke infiltracije. Kakt je, o italijanska gospo la, da v nemških državnih šolah Trsta ni niti toliko nemških otrok, da bi dobro napolnili dva šolska razreda ! Vse drugo je naše in — vaše ! In kar se godi v me^tu, utsgne se god ti kmalu tudi po okolici. To bo posledice vaše desedanje italijanske politike. — Moje mnenje je, da naj bi občina priredila catanjčna komisijonelna poizvedovanja, je-li v Šked nju res toliko nemških otrok, da je otvoritev nemške šole opravičena. Kajti po mojem nazoru je še najhuje zlo t">, da na šolah b tujim učnim jezikom poučujejo sami tuji ljudje. In pozovite, gospoda pri »Indipendentu«, svoje poslance na Dunaju, naj posnemajo izgled svojega tirolskega tovariša poslanca baroca Malfattja in naj zahtevajo malo pojasnila od vlade, o d kje se jemlje tisti denar, s katerim se vzdržujejo nemške šole v Trstu!! Zahtevajo naj od vlade, da se bo ta denar obračal v t sle namene, v katere je do!o5en !
Še nekaj ! Moje trdno uverjen^e je, da bo nemška šola v Skednju — ako ne 1 o energičnega odpora — v p a r 1 e t i h podržavljena. Saveda Da zavratsn način, kakor ona v Opatiji. Dotične učne sile bodo jednostavno imenovali na kako obstoječo dižavno nemško ljudsko šolo. Tako se je zgodilo, kakor rečeno, za Opatijo. DJtična učitelja so imenovali za državno šolo v Puli, a poalali so ju faktično v Opatijo. Kdaj je še vlada storila kaj tacfga kaki sloveaak' šoli v prilog?! Da, morda noben drugi narod na trpi toliko krivice na vseh straneh, soaebno tudi od vladne, kakor jo trpi nsš narod v Primorju, izlasti pa tu v Trstu na šolskem polju. Za drug* ima vlada vedno denarja, za nas nikoli. Ona se sklicuje n« določbe šolskega zakona le tjdaj, kadar more iz istih sifistično izvajati pretvezo, da nam nič ne da !
Iz pekovskih krosov. V včersjanjtm članku nam neki stsuovski tovar š priporoča, da naj se pekovski mojstri oglasijo s protestom proti u=t3novitvi velike mehan čne (tvor&iške> pekarne. In pravi dalje, da se po sedanjem zakonu dovoljuje dekret samo izueenim rokodelcem. Kar se tiče protesta se je potreba poprej vprašati, bi se li res kaj opravilo s protestom preti temu tovarniškemu podjetju ? Jaz s,m neverojttsn Tomaž. Prvič ee b ki-pitalom podprta velepodjetja na tvornički način ne prištevajo več med male obni. Ako irua podjetje več nego 20 delavcev, je tovarna. Tovarna pa spada pod toverniški zakon — in pekarija ni sa do danes nikak koncesijoniran obrt. To pa je rep, da tržaška pekovska radruga ne vrsi svoje dolžnost', da je čisto italijanske kakor bi živeli med P:e-montez", dočim je na drugi strani tudi res da so malone vsi peki — tako gospodarji kakor delavci — slovenske narodnosti. Kon zore'j "*c zelo važna ustanova. Zatj je poglavitna stvar, da se vsi konsoit et več za , nimajo za to stanovsko organizacijo. Pred vsem je potreba, da se konaorcij preustroj , da se bo v njem razpravljalo v tistem jeziku, katerega so zmožr»i tako gospodarji, kakor delavci po svoji večini. Tukaj se maščuje vsaka popustljivost. V konsorciju imajo koc-sortisti ne le samo pravico zahtevati, da ee posluje tudi v slovenskem jeziku, temveč konsortisti im3jo pravico slovensko govoriti v zadru/.aih sejah in na zborovanjih tudi. I^e kar začeti je treba. Ravno tako se ima tudi zahtevati, da 6e zadružna pravila prevedejo tudi na slovenski jezik, kajti zadruga je ust 1-novljena za vse tržaške peke, torej ne samo Italijanom na ljubo ! Ia ker je večina pekov Sloverc3V, ima bit v prvi vrsti slovenski
jezik |_o%lovni jezik. Ali v to treba, da se s osortist' energ eno postavijo v boj ! L»e brez rabu! Mi Slovenci nismo za to na svetu, ia bi Italijanom samo prikimavali. Tudi mi hočeaao eodoiočevati v vseh stvareh, kajti to r ravico imata * n nikdo ne more in ne sme nam olrekati «ga. V sedanjem svetovnem tekmovanju ;n k nkuriranju, treba celih mož a vseh! In ker h ćemo. da ss pekovska obrt mere, da vspeva, ne smerno si biti hlapci -^mi med »eboj. V to treba popolne svobode v rab: jeeiga. Ne držimo, križem rok, temveč ; ijdimo in delujmo tsko !
Materin blasroslov. Pri vabljeno večinoma «>d imena g.e Danilove, prihitelo je na -nočno predstavo »Dramatičnega društva« mn »gošteviino občinstvo. In se ni, — prepričani smo — pokesalo.
Reklama v včera sojem listu odgovarja P >:olc< mi vspehu. Igralo se je z nenavadnim. š. vesnim oduševljenjem, vsi so se trudili i /o svoje naloge. Seveda ee je vse obraČclo na g s, o Danil jvo, ki je kazala svojo čut-stvaa » igro, svoje potrt^oe kretnje i a na g. Danila, zelo prilcžaega Pierotta. Tudi drugi, ziasti gosp. Stoka in Borovščakcv ter g. >*ularca in g.ca Janova naslajevali eo kar nnj ;<>lje mrogosieviino občinstvo. Na koncu T-etrtega čina je bil ob viharjem ploskanju ,zr ačen gospej Dan:lovi lep šopek cvetlic. Petje pol vodstvem g. Vogrič-a je bilo z-b rno. Podrobnosti slede.
Danes v nedeljo »Krivoprisežnik«, Ijuiska igra e petjem v 3 dejanjih. Spisal Anzengrnl>er. Prevel Janko Kaisn.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Sedeži v pritličju z vstopnino vred od I do V. vrste K 2^0, od VI. do X. vrčte K 2.—, od XL do XV. vrste K 1.80. Se-
leži na gileriji z vstopnic « vred K l.HO, ::šča v pr t ičju K 1.—, za dijake in vo-e do naredni sa K 0.*»0, na galeriji
K 0.60.
V cent h za *eleže je že všteta
\ -to pni na.
Sedeži in vstopnice so v predprrd ji n vratarju »Narodnfga Dciua«.
Občin>ki »veti na Bledu, v ( rnom-ju Kranja, Ljubljani in Novem mestu
•u kupil za SV' a uradoe, oziroma šolske : r >store od akad. slik-ria J. Germa v Pregi r '.aai - ki »B e<iac a »B-io,r;ešiiegi jezara«. Z /ziioos na to, da je pubikte ja prva ?e . -te na Slo enskeiu n da je čist dohodek pr< daje camenjen v brezp'ačno razposiljatev pr:dob;tEU o 'g ivar a '"'fgi števiia slov. šo isrn, priporočam i je znova najtopieje na^iai
<	" n?k m in okrjjn m zastopam, čitalnicam, "orala m društvom in posojilnicam v edičenje
Ji rr štorov, podružnicam sv. Cirila in I toi ja ter »Slov. pito. druš;vu« posebno i'ior pr meroe dobitue na veselicah, vsem attljesi umetnost in pri rod te krasote pa •v r ku-oo umetniško reprodukcijo n pri-erno care Bilo domačih prostorov.
Smrtna kosa. V Nabrei n; je li&e t. c . uxrl krojašk: mojster V e k o s 1 a v
<	i r b e e.
M co i t rt-k je pa v (.rerici umrl v 2*. ieru ttarost O-k&r T e r g i a v, prokunst ivrdae Karol T:L v L ubijani.
Admiral baron Spaun. ki fe je ude-
ež.l komisije gleri« bul?ke tfsre v Parizu, ee je v petek povrnil v Gor co.
Za nad učitelju v Tolminu je imeno-vm Fran Bjgotaj, dosedaj naduSitelj v
K baridu.
»Nkrata« je i?š!a deseta številka z matgim: icvirnimi slikami in raznovrstno vsebino. »Širat« stane 10 stot nk.
Slov. akad. društvo »Ilirija v Prasri
e Evol.lo na občnem zboru dae '2. f-usca ca le: a: tečaj l904/90f> cd bor, ki sa je s'edeče k nstituiral:
Predsednik: Ivan Lah, stud. pbil.; ped predsednik: Josip L i v renči č, stud. iur. ; ta;nik : Josip Goijevšček, stud. iur. ; blagajnik : Viljem Kuke.;, tehnik : knjižničar : Jurij A iešič, frtul. pbil. ; gospodar : Dav. Senjor, stud. iur. ; arhivar : Zmagoslav Zalar. stud. r hi!. ; preglednika : France Jenčič, tehnik in 1 ran Kaduoe«*, stud. phil.
Iz »Škrata«:
Neki bogataš je rekel duhovniku : Kaj ne — gosped — dovolj je, da je pošten človek, pak se pride v nebesa, a za vero je lahko!
Svečenik : Ravnokar sem sel mimo vašega dvora in tamkaj stm vide! svinjo, kako se v blatu val;a. Kaj ne oošteno živinče je to — ali je pa pustite vi v svojo sobo?
Umetnost.
TOKIO 11. (O^oluine). — (Rsuterjev, biro). Zagozda, ki so jo Japonci zabili v ruski ceotrum ob reki Huolu, prodira proti severu ter je že dospela do slud»nca Nanpu, severno-rspadno cd Mukdena. Kakor se poroča, se Rusi umikajo brez reda ob železnici proti severu.
TOKIO 11. (Uredno.) Poročilo maršala Ojame je dospelo v noči 10. t. m. semkaj. Pereči ee, da je v smeri proti Singkiangu en japonski oddelek napadel po številu moč nejega sovražnika, ki je zasedel višine se verno cd Fušune. Od Fušuna ao Japonci pregnali sovražnika na desni breg reke Hunho. Velike mase Rusov se umikajo v
Veliki koncert OndriČek (v soboto, dne 1. aprila 1905). Konceit Oadriček obeta postati, sodeč po element b, ki bodo sodeio- j n€reriu prot.; 8everil v okrožju velik«) ceste vali in pj vrlo interesantnem programu, ki mukdenske in železnice, ga svo;e?asno pr.občimo, eden aajinteresant
nejih in umetniško najdovrseneji večer te sezone. Razun slavnega Ondrička samega, bo sodeval tudi Češki pijanist Famera in celi vojaški orkester tukajšnjega pešp. št. 97.
Vr prihodnjih številU-.h priobčim > druge podrobnosti in program, za danes pr občimo cene sedežev n vstopnine : L:ža (8) bodo po
Nadvojvoda Karol Štefan.
NE A PEL J 11. Nadvojvoda Ksrol Šte fan je na jahti »Rovenskac odpotoval v.Gs nove.
Štrajk končan.
NE\Y YORK 11. Strajkujoči ualužb^nci
12 K (brez vstopnine). Sadeži: v pritličju | mestne že'ezoica, so zopet pričeli delat. — I.-VII. vrsta 4 K (z vstopnino), VIII.-XV. Od 7000 jih iranjka še 1000. Voditelji
vrrfta 3 K (z vstopnino), na galeriji 3 K 50 »Trade Unio^« so obsod:li štrajk ter so na-stot. (z vstopnin ). Vstopn na v pritličju j govorili efe avc>, naj gredo z »pet na delo. 1 K 00 etot., di galerijo 1 K.
Sćdćž:, lože in vstopnice sa djbivajo pri vratarju »Narodnega doma«, začeaš od Brede, dae 15. t. m. do dna kose rta vsak dan od 3. do 6. ura popoludne.
DARILA.
Družbi sv. Cirila in Metodija so cd
Borzna poročila dne 11. marca Tižaška borza.
Napoleoni K I9.( »i— 19.08 - angležke lira K--
do —.—, Londnn trate!: tormin K 239 Š )—'240 15 Francija K 95.15—95.30 ItaUja K 95 2)—95 35
italijanski bankovci K —.—---NeinJija K
117.25—117. «0, nemSki baczovr:' V--•--
avstrijska ednotna reat«* fC 100 3J 100.60
1. do 28. tebruvarja 1905 poslali prispevke fronta renta K 98.40 P8 65 ItaHiansfett tm^
in darila p. n. gg. in druitva : Upravništvo j—■■— kreditne akcije b* 'SJ--t82 —
. v, . .... , ,	0 ,, državne železnice Xt>6?>.---€(><-- Lombs-a
»Slovenski Narod« v listih cd 1., 4., 8. 11,. 9:> _	Llojdova akc:;« v 637.--641 -
15., 18. in 25 februvarija izkazane zneske Brečke: Tiaa K 345.---J 50 -. \«>dj» " 47G -
' .	^ _ ,	J	~ do 436.—, Bodenkredit 1880 < 308.- 318.- Bo
SKUpaj K 02 Stot.; upravništvo »G as . denkredit 18S9 K 3J3.— S13TarU, S 140 £0
Narodac 100 K; uprave.štvo »Domovina« v do 142.— Srbske —.— <io —.—. letu 1904 izkazana darila po 51 K 20 stot. Podružnice: v Slov. B strici 100 K; ženska v Tibovijsh 184 K ; m^ška v Ajdovščini 33 K ; ženska v Gorici 100 K ; v Mokronogu 110 K; ;z7ecakadea»iška v G.-adcu
163 K. Poso iln ce : Vzi i mno podporno Ogrska renta v zlatu 4"/0
kronah 4° "
drušLvo v Ljubljani 200 K ; hramlco in po- " " "
Dunajska borza ob 2. uri pop.
Državni dolg v papirju „ n n srebru Avstrijska renta v zlatu
kronah 4U Avst. investicijska renta 3'/,°,
sojilno društvo v Ptuju 200 K; v Vipavi 2o K : v Trebnjem 20 K ; okrajna v Litiji 30 K. Društva : Čitalnica v Staremtrgu pri
3i/
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London. 10 Lstr. 100 državnih mark
L žu prebitek veseličnega dohodsa 59 K 20 2o frankov stot. M horjani : v S o ■. B ci 20 K; v Laporju 10 K. — Tvrdka Ivan Perdan prispevek od prodaje diužbin h vžigalc 1000
vieraj 100.!'0 100.90 123.10 IU0.50 9H.15 119 10 98 60 90.20
danes 100 90 10 >.90 1-20.0."» I00?5 93.15 119 -98 60 90.10
100 i tal. lir Cesarski cekini
1643 —	1643 —
680.25	riSO.—
•239.O0	239.80 117.171.. 117.12 2 Vj
23.46	" 23.45
19.."6	19.06
95.30	95.3»i
1130	11.30
3<c:e»a za razgieoaico .	London. (Sklsio itonaoliđlr«. ao. 9113/16
[raigber mesto vtn?a Lombardi 33/4 srebro 27—, Šp«'iakc renta 9.3/„ U^ . „ f ..	liianaka renta 104 — , tržni dijsojr;, 2';4 msajicj a
rju IU K; Jurij ćjrer	—. dohodki ra-.Sto -.- iKp.ačila baaf
— . — Wp4
Tržrsa poroćiis 11. marca.
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 103.45, K: založa štvo družbi nega pranega m la italijanska renta 10185, špansbi exterieur 9J07,
prispevek 42 K 50 s'of. ; Anica dr. Rubov- akcije otomanske banke 607—. Menjice ua London r r	2519.">.
«eva iz Celja 200 K; Fran Podobnik nad- j	p R r i s. (8kie3.) Avstrijfke drživs« ta
uSiteli v Haid:n »kupilo za zdraženo cevko	Lombardi 97— onlt^rana tarSka rrniU 91.07
- p .,fl 4 i «r i w f* avatrijsfis zla^a ren 102.1J0, odreka 4•/, zlat ea emDtse i K 39 st. ; dr. \ limek v Gor- , rentr ]006u	513,— turSke BrećJt:
njem gradu zbirko v gostilni »na štarpi« 2 j 1^4.25 pej-žka ba.-ii- 13.13, italljaimke Tasridi-„	. ' ._	i j - ionalnf akcije —.— akcij*- Iv Tinti 16.M1. Trdna
K 40 at.; Z >ra LiaaržiCe^a za razglednice	London. (Bklepj Konaolidlr«. ao. 9l13/lfl
s K 40 s". ; rodbina Ki
pok. g. Juriju Kraigherji
trgovec z >irko 6 K 6t> stot. ; Bernard Sala - .— Trdna.
men z!) rfeo na g-st ji Andreja Hrena 4 K ;
Katica Vcgrinova zbirko na go-ti.i J že I „ 1Q B c(ii m peiS to	^^U K 19 60 do
&	^	k 19 o2; rž za april klo2^>doK lo.28 ; ovos z* *pn!
Sušnika in Jul ke Vogr nove 6 kron ; Qd K 1A.54 do 14 54; koruza za aiaj K 1 >.30 do K 15 32
Ivan Murkovi» zl)irko na gostiji Pignarjevi	Plenica: ponudbe in j-.nvp ->ev»n « slabotno,
: ,	. ,	, . ,	.	mitvo. P:r,dajfc neznatna, za 5 stot nižje. Koruza
^ K ;>0 s . ; Adot liob.da na I Ju naju	| trdno DrU{ra žitll vzdržano Vreme: lepo.
ostanek Gregorčičeve veeelice 10 K ; Ana	Havrt (c4iu3p , i^av« ^aniuo g-v>đ •■»
j KozlevSar v Litiji 20 K ; Fran Podgoršek v M tet- ^	^ ~ " raiiJ
Ponikvi zbirko povodom izvolitve župana 7 K 4 >ew-York. fOtv> , Kava Kio t>c.ji«.«e
30 at.; ALtic (bč v Črni5.-.h 8 K: Jcsi p dobave, vzdržano, nespremenjeno. n ,	ta	<> tt t i - i • x »)	ttamour^. i?(lic jp., -tava rtanica g'f
c.pene na Dunaju 2 K ; Job. JaczjkoviC 2 av9raRe za mnrpc 34»/,. '»ai 34*U " s51/.
K ; »Slov. plsn. društvo« preplać la za na- decemhe. 36-. Vzdrža o. — Sava Hio n vsa , . , , ,	.	t - i	i -»/v ir loco 36—33, navadna reolna 38—39 navadna di"
rodni kolek povodom plan.n:k'ga plesa 1TU K.; j.c|
za »narodni koek« 50 K; zi mladinke 9, i e Hamburg, (»kiap i ^larikor za mare^ 29 60 , „ _	. ., , , . tl_ j?. ' . za aoiil 29.75. r maj 30 —. ium 29.85, ..
10 k o et. ; za druzbin ko'edar 12o K 8o et >t. (julij 2^ 95 avgu8t 3,. orj Star m]ačJO? nOT mirn,.
lileufa/mštro thužbe sr. Cirila iu JfetoiHja r Ljubljani.
Tužnim srcem naznanja podpisana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljubljena hci
Milka Laurenčič
po kratki in mučni bolezni v 21. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v nedeljo dne 12. t. m. ob 2. uri in pol popoludne iz mestne bolnišnice.
Sv. Ivan-V rdela, 10. marca 1905.
Žalujoča rodbina £aarenčič.
klic3 na pr»daj v Trstu, Androna della Hlod Čorte štev. 2 v dobrem stanu in z dobrimi dohodki, mali kapital. Naslov pove uprava »Edinosti«.
7omlllQPn (stavbišče) na prodaj, pri-Lglllljlouo pravno za zgradbo, dvorec,
ali stanovanja na najlepšem mestu na Groti,
razgled čez vse mesto in okolico, po nizki ceni.
Naslov pove uprava »Edinosti«.
Ticfo ACflho ki .ie uašla in kazala v I lola UOCUđj torek o polunoči /.lutu
zapeslnico (bračalet) v gostilni »Carintiana< v ulici Co'ogna, je naprošena jo nesti na redarstvo, kjer vdobi dobro nagrado.
IH IO H 01110 veš5 knjigovodstva, slovenske, IVIlaUOIIIls italijanske, hrvatske in deloma
n-mške korispondencc z večletno prakso, išče v jutranjih urah S—12. zaslužka. Ponudbe pod »Postranski zaslužek« na upravo »Edin.«.
Hiša na prodaj klet štalo, z zaprtim
dvoriščem in vso drugo komoditeto v najboljšem stanu, z hišno opravo gostilne : poznan prostor kakor mnogoletna gostilna v središču trga v Ajdovščini. — Naslov pove uprava »Edinosti«.
SVOJI K SVOJIM!
Prva klet dalmatinskih vin	5
Biliškov & A ram bas I n.	^
t TRSTU, ulica Sanita 22.	|
TRANSITNA ZALOGA «	'
Lastni vinogradi in nasadi oljk v	SH
Kaštelu v Dalmaciji.	l
Na zahtev se pošilja na dom v steklenicah ali sodđckih.
Zaloga tu- in inozemstili m, špirita in literjev
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via deir Acq ue st. 1*2. (nasproti Kale Centrale?
Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ograkih vin. Bordeaus, Bur. gunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rura-Sonjak, razna žganja ter posebni pr.stni tropinovec. slivovec in brinjevec. — Izdelki i. vrste, došli iz dot;čnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. K t'. pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in fraako. — Kazp-odaja odpol litra naprej.
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna. Bitka pri Makdenu.
Vreme : dež
Luuiion Sladkor s rape đurov 14.13,Ifi ^ . Java 11>.— Mlačne.
siadtor tuzemakl. CentrifuaalpUe, pratsn K 66.50 do 63.00, tm aapt:ai08r K —— d» —.-marec-avg. 66.50 do — Concaaač id Mslinp \ r jmptno K 68.30 do 69.3 J. a sept. K —. - 1 —.—, marec-avg. 'J8-30 do 6 3J.
Pariz. lif za tek'- i mesec 15.25, rž *r april 15.25, za maj -juiij 15 50 zu m j • avgust 15 65 . o-irao.) — imenica za tekoči m-
LONDON 11. Port.Sevalec .Reucerje-	zVmaj-*v^t	- Mo£
vfga hiro« pri armaii genert>U Oku je sporočil koči meaec	, za april 2» 55, za maj-junij
•T	,. _	j ,	, 30.4o za ma - aveust 30.60 (staln)). — Bepičnc
včeraj: \ mmoh noč je prodrla armaoa Qlje u t<6koći fnmec ^ 75 za ap u 49-5
Oku do železnice ter je vkljub odločnemu ea maj - argj^t «5 za aeptenbe-- december 60 — n	i * .	i	i uf w (stalne.; £jirit z* tekoči me«ec 43.25 za april 43 25
uporu Kueov vrela bujatun, južno od Muk- ^ maj.avgust	xa 3eptember - december 4
dena, kjer je glavna ealoga liueov. Tukaj (mirno Sladtnr surov uao nov J6l,—37— mirno
T	1 , ...	"	,	_ j bel za tekoč: 'ue^c 4')T,« za maj-avguat 4l3/. za
eo ^aponci uplenili ogromne zaloge, med julij.a7gust 41:g za otlober-jan. 3i»/4, .mlačno-,
temi l> milijonov patron.	r»nn»r» .2»/« —«a— Vreme: lepo
am- Y manufakturni prodajalni
Alojzij Galberti
— ulica Barriera vecchia 13. aa«
Za bližajočo se jesen in zimo!
Um blap same novosti
iz tu in inozemskih tovarn
Izbera moškega in ženskega blaga
(drap. de dame) ; zimske volnene srajce, maje, jager, mornarske iz dlakastega bombaža ter
vsakovrstne za gospe in otroke. i.l.h fuštanja najnovejših barv in risanj lili Ur kakor tudi flanela x Lawntennia Odeja od volne ali imbotirana. Židane in volnene ovratnice ier rute od gl. 1*20 više.
Izbor delavskih hlač in srajc. Pneohnnet • »robnarijea z krojače in ii-rUoCUlIUaL. viljo. — Sprejema naroo9e moških In ženskih oblek ter perila.
..	Najzmemejše cene.
> > > > > > > > > > > > > >
Aleksander Lm Mmi\
zz= ulica Tesa	52 A . -
(v lastni hl5I.)
ZALOGA:
Piazza Rasiris (doisko poslopje).
irce, de so ot biti nijsaaa xi)dii£?es
sprejemajo se vsakovrstna dela tudi pu posebnih načrtih.
Hoatrovan Milk brespU&io la &**»<•.
Trebuhobol slabost; napenjanje za bljuvati. pomanjkanje volje do jedi. zaprtje, rezavica. krču podobna ali nervozna stanja provzročajo hude | posledice, ako »e jih zanemarja. — Zdravniška priznanja in 60.000 zahvalnih pisem priporoča v takih slučajih Fellerjeve Khabarbara krogljice se znamko ,XUa-Pillen— I ovitek (6 skatljic) K 4: vdobi se nadalje pri tvrdki
w E. V: FELLER v Stubici, Jelisavin trg, Hrvatska.
wm~ Za 5 K 12 malih ali 6 velikih steklenic Fellerjeve rastlinske esenčne rastlinske tekočine se znamko:
Jeller £lSa Jluid
Restavracija
Citta di Francoforfe*
it lica Molin Piccolo št. 17 iM ulice Sakrio Meradaite 4 iex Piazza della Zonta toči izvrstno in vedno sveže
šteinfeldsko pivo
kakor tudi dobra in pristna vina.
Kuhinja vedno z dobrimi jedili - preskrbljena.	—
Postrežba točna in cene nizke.
Se toplo priporoča
Rudolf Szoboszlay
gostilničar.
vvvvvvv? v^v. vwv/w v-v
m m
(9 fb m m
i &
<a
<S

Jržaška posojilnica in hranilnica
-^zzzzzzz: registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Casertna štev. 2, I. n. — T Ji S T — V lastni hiši. Telefon št. 952. Vhod po glavnih stopnicah. ^C
Hranilne uloge sprejema od vsakega. te tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4"„. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daia samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1.0,,, na menjice po 6"(). na
zastave po 5,/,*/0. Uradne ure: od —12. dopoludne in od 3.—4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. — --Pofttno hnudbUal račun 816.004.	-

ANTON SKERL
S)
Sf ^
m 1
^ ^ ^šr^šr+šr^šfšr^šfšr
•K *
M
$
Nouo prodajalnico jestuin,
založeno z blaerom prve vrste kakor kavo. sladkor, <>'je. milo. belo in tnršao moto. otrobe itd. itd.
prijioroča ^ndfej ŠttC
Trst. ni. Medla 56 zraven ul. Rcssel ti) Trst.
Anton Zlobec
TRST Campo S. Giacomo štev. 16 TRST zraven cerkve)
priporoča cenjenemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi svojo novo otvorjeno
ZALOGA OLJA KISA. MILA itd. ^
na debelo in drobno ter |m» najnižjih cenah. W Sroji k s\~ojimH
Fondo Coroneo!
Največja razstava sedanjosti :
Tratjerjev svetovnoznani anatomični mnzej.
Nad 1000 razst\vljenih predmetov.
Olvorjen vsak dan od 9 predp do 9 zvečer
V petek -amo za dame.
Vstopnina 40 st., vojaki in otroci 20 st.
I » Manufakturna trgovina — ' i ^mbrosieh & ]Kodricky l
„tfl Trifoglio"
Hiko Von Perrelli TRST - ul. Valdirivo 25 - TRST
i zr:i ve n zalosrc IlUt c]j k iT. Hackcrja.)
Izbera vsakovrstne perutnine, puranov, rac, gosij, piščancev in piičet, divjačine ter okajenega mesa iz Prage in Gradca. Izvoz jajc, divjačine in volovskega mesa.
* *
*
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Trst - Cnrlo Goldonijev trg n. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in mototoles „Pnch".
Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zalaga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica z:i popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah
TELEFON štev. 1734.
v ulici Ugo Foscolo št. 9
Zaloga vina A. FONDA
Istrska in dalmatinska vina prvih kleti, priporočljiva toli vsled pristnosti kolikor zmernosti v ceni Furlansko vino lastnega pridelka. Prodajalnica bntelik. specijaliteta: rozolja, vermut, maršala, istrsko in furlansko žganje.
== JProdaja na debelo in drobno.
Krčmarjem in trgovcem po znižanih cenah Zaloga istrskih in dalrnat. vin
r ulici Cecilia 16 {vogal ul. Ruggero Manna)
Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po 64 st.. belo briško po so st. opolo iz Visa po 7'2 st.. vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča
ivan tonel
Jfarodni kolek je vSobiti pri upravi „Edinost"
TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON
TRST. ULICA CASSA Di RISPARMIO 5
MEBL07AKJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
TRST
ul. Belvedere 32 - T ST
» »
r'jstanj ra krla «.irok 90 cm po 36. 42 novi. fc Fcstsnj veieur cd 27 covč. dalje. bel. siv in ^ ►:quet fustanj. Korenina bela in siva. Maje. šiaji P ;n rate. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala fc pr*nrot»e z* "tej po-te'jo. Kravate, srajce za ^ -	in *e -".e Krila ».ogovice, č.D*e «** ž~n>et. P
kakor trni raznovrstne drobnarije.	fe

I I I
Tomaževa žlindra =
(na debeio in drobno)
Nova krma „Melassit"
za konje, vole, krave, prašiče.
Vreče od 50 kg. K 8.
_i_Li
Kilo po 20 stotink.
Prodaju
HUBER & Comp. v TRSTU
v u i i e I Madomina >tev. 7 <iia«poti bivšemu parnemu mli mi).
I i I
3van petelin
tovarna testenin TRST
nI. S. Francesco d' assisi / 9
Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov
VinHo 5HerH
TRST	ulica AcquecJotto št,	TRST
9W Filijalka r ulici Mirauiarc št. i j Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema naročbe na najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na il >n Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu
Izvrstno jedilno olje
po 28 nvč. liter v novi prodajalnici
A. BERINI & A. STRINGARi
ulica d i Torre i »tanca 45.
Kis, milo. sveee in soda.	-
- Jedilno olje po nove.

Moderci Viktorija' in ,Radikal

l jVianiJakturna tvrdka BERTOL! & SBUELZ \
J	Piazza Ifarrlera Teeehia m2 in ul Xn na :>S (naspr. palači Salem).	i
)
i
■ •
Svetovna panorama
ulicaTorrente 11 (trivonalna palača)
jirta v>ak dan H«, predp. do 11. ur«* zvečer
Od 12 do 18. marca:
Petrograd
I »•»tem Angleška Indija
ponuja za zimski čas
fuštarj vellfur z novimi risanji od novč. više kotenina navadna za rjuhe	. 13 ,f n
l>ela . ......IS
Imuh* azna ttnneleta.....po IS „ „
Velika zaloga žepnih rut, volnenih in svilenih ovratnic —
Olakaste zimske srajce za moška in ženske.
• M	-C VN*	I I	N^I U^bb <.U llivanv ■•■
^ Bogat izbor najfinejšega blaga za ženske obleke, vse po konkurenčnih cenuli.
£	Filijalka ul. Nuova št. 38 —
m
• -v--:^ v--. \\Xi-J i
■ s L
nm &W%
za«lnii
lan.
Kolombii, S nirapore, Haku itd.
Vstop 30 st. vojaki in dečki 20 st.
r ■
Varstvena znamka : SIDRO .
ILINEMENT CAPSIOIGOMP.
nadomestek
fe ~— pain ekspelerja — >—
r pri poznano kot izvrstno, bolečine bla-k iece mazilo; dobiva po stot.. 1'40 K in ;*> i K v vseh lekarnah.
Pri vkupovanju te^a povsod p relj ubij enega •l.>mai-e^a zdravila naj f*e pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z naj>o varstvi no i:iijmko ..SIDRO" iz Richterjeve lekarne ii le • • daj ie got«vro. da -*e sprejme originalen izdek k.
ri Eidterje?a lekarna ..priaaleiorir p
PRAGA. Elizabetine ulice št. 5. nova.
f j	Dnevno razpošiljanje.
jZitt'}*
X
4,
f
h
1
n
I m
Najboljša, najlepša, najcenejša ura sedanjega časa!
Pristne Roskopf-Savonnet od double = zlata remontoir na sidro =zzzzzr
ho najnovejše llo-kopf nrt*. Te ure imajo izvrstno in zajamčeno preeizijsko kolesje na sidro in imajo -4 odskočne pokrovce od (fouble zlata z dvojno prevlago. Double zlato, je zlatu podobna kovina, koja se nikoli ne spremeni. Te ure so zbog krasnega dela posebno občudovane ter se ne ločijo od pristnih zlatih ur.
IT Cena 5 gid-
K tej spadajoča verižica od d vej natega double zlata za irospode gld. 1 •■>•'. \'saki uri je prIlož«-no pismo z;i i letno jamstvo. Razpošilja se le po povzetju
JOSIP SPIl:RING. Dunaj I, Postg. 2-45.
■ ■ U
po 50, 1 70. gld. 1 25 I 30, 1 50 1.80. 2.20 3.— in 4 20
velik"izbor
za lesen m zimo,
L.^
Volneno blago vseli vm in različnih ce i tu li za moške, ali ženske obleke, barhant bel in harvu-i zidane in volnene šerpe /.u ženska, zimske rokcvice plet-ni* ali od kožče, volnene bo"nbaževe in barh:mtT jope in spodnje hlače itd. ter različno perilo
Jakob Klemene, manifakturna prodajalnica
TRST — ul. S. Autonio >t. 1. — TRST
Na zahtevo franko vzorci in ceniki.
XXXXXXXXXXXXXXXX
«ir
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena zuauika.
chicht-ovo sledilno milo
z znamko „JELEN" %
n
Ono je W zajamčeno čisto	i" vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu
neškodljivo miio naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 11 d A biva Sfi DOMSOd' J 1'Ki SCHICHT. USTJE na LABI. wm~ Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.	w
D
mm