List 42. Gospodarske stvari. Popis sedanjega gospodarstva na nekaterih Kranjskih planinah. ¦Iz poročila gosp. Jan. Mesarja, družbi kmetijski poslanega. Mala in velika planina v okolici Kamniški* t Ta planina je lastnina gospodarjev iz vasij Gozd, I Črna soseska sv. Primoža, Stranje, izza Kava, St. Urha, iTujnic in Mekin; eel6 od sv. Neže na Selih imata dva ¦gospodarja živino tam. ¦ Mala in velika planina je prav za prav le ena sama I planina, katere spodnji manjši del se mala, zgornji Iveči del pa velika ali pa tudi „veliki stan'* imenuje. ¦ Na obeh skupaj je še čez 100, in sicer lesenih stanisč, ¦ katerih strehe sežejo celo do tal zato, da v vmesnem Iprostoru, to je, med steno stanii in pa streho živina ¦vsaj nekoliko varstva najde zoper solnčne žarke, po- ¦ Doči pa zoper mraz in hudo vreme, ker sicer hlevov ¦nič nimajo. ft Ta planina meri 1600 oralov ter je sploh lepa, ne ¦kamnita, ne zaraščena preveč, tudi daje večidel prav Idobro pašo, le žalostno je to, da je veliko v nič pride ¦ne le po nemarno sem ter tje ležečem kladovji, ampak ¦tudi s tem, ker se prav veliko drobnice kar z govedi ¦vkup pase, in kakih 100 prešičev prosto z rivcem po ¦najlepšem svetu gospodari, ter končuje zraven paše tudi ¦zemljo planinsko, katero vso prerito prišedši lijak, Bog ¦vedi kam odnese. Zato imajo zmolzne krave, ki jih še I le po sv. Petru gori priženejo, prav kratko planino, in ¦morajo zavolj pomanjkanja paše o sv. Jakobu že spet ¦nazaj v dolino; le kakih 400 volov in jalovnine se borno ¦ preživi še do sv. Jerneja. ¦ ^ Po poostrenem pašniškem redu bi se pač taka ob-¦Sirna in lepa planina gotovo tudi še za zmolzno živino ¦ dalj časa dobro obnesla. Da bi se pri stanišču pride-¦lani gnoj po planini raztroševal, na to še nikoli kdo ¦ tukaj v resnici mislil ni, da-si tudi bi se ravno na tej 'planini to ne le zavolj lahkih potov po lepem svetu -dobro izvrševalo^ ampak tudi zavolj preobilnosti pastir-IJ^v, katerih veliko leno okoli stanov postopa. Zakaj ^'^i se nekateri ne zastavili v to, da bi po potrebi ali ^^ce bolj pri straneh posebej pasli, ali kako kladovje "^Ij na visoke kupe zlagali ali k staniščem za drva ^^sili, ali škodljivim lijakom struge kopali, ali pa kaj druzega v pospeh planinskega gospodarstva koristnega delali, posebno pa v zboljšanje paše gnoj po planini raznaševali ali razvaževali, ki jim sicer pri staneh le napotje, nesnago in smrad dela. Ali bi ne prišel po takem planšarski stan tudi bolj k časti ^ da bi se ne reklo sploh, da le tisti se za plansarstvo odločijo, ki se jim delati ne ljubi? Vodo za-se dobivajo tukaj planšarji iz snega, ki ga veter v podzemeljske shrambe, „veternice*' imenovane, nanosi; tudi so daleč od stanov neki studenci; živino pa z vodo preskrbi]ujejo po kalih, ki pa niso nič kaj prnv napravljene, tudi ne dosti strebljene in očejene, za jim prav pomenljivo le „luže'' pravijo. Les in drva dobivajo iz bližnjega svojega gozda, ki jim pa, kakor tožijo , hitro zginuje po sekirah po-stranjačev, ker ga zadostno ne varujejo, inje zlasti brez vsega nadzorstva, odkar jim je leta 1866 plaz gozdarja z ženo in hišo vred odnesel in pokopal. Morebiti čakajo, da bi se ta oživel, ker druzega ne iščejo! Zmolznih krav je pri velikem' in malem stanu vkup kakih 160 in menda blizo toliko pastirjev. Na mali planini imata samo dva gospodarja po 4 krave, vsi drugi manj, po 1, 2, 3. Molzejo prav skrbno do sv. Jakoba po trikrat na dan, zjutraj ob 4., dopoldne ob 10. in zvečer ob 7., kar se tukaj prav lahko izvršuje, ker nima živina daleč na pašo hoditi, in jej tedaj dolga pota tudi mleka ne jemljejo,, tako, da se ga od srednje krave v najboljšem času celi dan kakih 5—6 bokalov nabere. Kako pa z mlekom ravnajo? V dovolj čednih, primerno plitvih latvicah ga postavljajo, da izvrže smetano, katero posnemajo ter po-delajo v maslo, ostali podsirjenec pa v loncu sirniku kakih 5 ur dolgo prekuhujejo v neki pusti sir, ki ga deloma koj sproti povžijejo, deloma pa domd osol6 in premečkajo ter mu m oho nt pravijo. Da nimajo posebnih mlečnih hramov za postavljanje, je zel6 pomanjkljivo, ker je tako marsikatera za mlekarijo prav škodljiva nesnažnost neizogibljiva. Kakor sva z očetom S moli no m na podlagi po-delanega mleka in iz njega dobljenih izdelkov surovega masla in mohonta preštevala, je prav umni mož po večih le dozdevnih ugovorih na zadnje prav dobro spoznal, da s takim ravnanjem se mleko slabo, komaj po 5 kr. bokal splačuje, brez vštetih stroškov, ki so pač znatni, ako računimo posamesnega čas, delo, kurjavo pri kuhanji tacega mohonta, kjer mož orjaške postave, ki bi najmanj goldinar na dan povsod lahko zaslužil, r od 7. zjutraj do opoldne ali se čez pri ognjišči sedi, sirniku podkurja ter ga suče zavolj bolj enakomernega gretja, da na zadnje kaka 2 funta mohonta vlovi. Hitro 80 vsi previdnisi gospodarji spoznali, kako boren je njih planinski vžitek, ki bi bii lahko veliko bolji, ako bi jo zasukali na sirarstvo in sicer skupno V tako, da se za veliko in malo planino osnujete posebni družbi; za to je, zlasti pri malem stanu, tudi upanje, da se, če bo kdo se zdatno naprej tiščal, vresniči, vsaj so že koj tisti dan, ko se jim je prednost sirarstva in osnova družbenega delovanja razlagala, prav veselo se v tako vredjeno družbo stopiti volili zraven gosp. Hugo Kronavetvogel-a iz Mekin tudi še naslednji gospodarji iz različnih vasi: Jože Prele sni k, župan iz Stranj, Valentin Sušnik iz Gozda, Janez Slavec, Matija Lenarčič, Matija Potočnik, Jože Jagodic, France Senožetnik, France Sušnik, Jože Spruk, Matevž Sušni k, Jože Bider, Janez Strovašnik, Šimen Remšak, Blaže Prelesnik, Jože Remšak, Lorenc Spruk in France Lanišek. Naj nihče ne ugovarja, da za tako malo zmolzne živine, kakor je je na mali planini, namreč le kakih 50—60 krav, in za tako kratek čas od sv. Petra do sv. Jakoba ni vredno družbe napravljati. Ce se ti vredno zdi za prav pičel vžitek na planini biti, bo pač še bolj vredno, ako se ti vžitek znatno povikša. In ravno si-rarska družba bi marsikaj o tem, na kar, dragi prijatelj, svoje ugovore zastavljaš, in o čemur se zdaj pritožuješ, zboljšala. Ko bi namreč gospodarji videli, kako jim mleko po pravilnem sirarstvu veliko več nese, bi jih tudi bol) veselilo, mleka obilnejše pridelovati; skrbnejše bi tedaj gojili dobro travo, vzeli ali vsaj omejili prostost prešičem, za stran djali ovčjo pašo, namesti toliko jalovine, katere vzreja se pri navadni ceni živine vselej le slabše splača, redili raji več zmolzne živine; namesto 50—60 bi bi bilo kmalo 100 in več zmolznic na planini; njim bi se planinska doba tudi podaljšala in se sploh nekako samo ob sebi povzdigovalo planinsko gospodarstvo, kar je povsod veseli nasledek sirarskih družeb. In tako bo gotovo tudi tukaj! (Dalje prihodnjič.) 344 List 43. Popis sedanjega gospodarstva 1 na nekaterih Kranjskih planinah. | Iz poročila gosp. Jan. Mesarja, družbi kmetijski poslanega. (Dalje.) I II. I Nanos nad Vipavo, I 4110 čevljev visok, ima zraven nekega Sentvidčanom pripadajočega planinskega kosa še 3 druge poglavitne planinske oddelke, izmed katerih tukaj v misel vzamem najprej: a) Verlovšče. To planino, ki je lastnina Vipavskega trga, ima zdaj po dražbi za 3 leta v najemu Petrič iz Gradiša proti temu, da odrajtuje na leto 800 funtov sira in 185 gold. gotovega denarja. On je zavezan, da ovce iz trga po vsaki poti sprejeti mora na pašo , sicer pa katere hoče in kakor se s kom pogodi. Letos ima zraven Trških tudi še Vrhpoljske, Sanborske in Gradiške, vseh skup 700 zmolznic in 150 jalovih. Navadno odrajtuje gospodarjem, kateri mii ovce na pašo dad6 in jih molze v planinski dobi od 12. majnika do 14. avgusta, po 9 funtov sira od para, od Kraških ovac pa manj, ki tedaj za mlečni vžitek utegnejo že sla-beje biti. b) Planina Lipe je lastnina Poljšaka iz Gradišča, ki jo je pa tudi v najem dal za 3 leta nekemu Kra-ševcu, ki ima 945 zmolznih in 250 jalovih ovdc na paši. Memo Verlovšča je na tej planini zavoljo solnčne lege, tolstejše paše ter krajših in lepših potov mleko toliko bolje, da se iz enake množine pridela znatno več sira. c) Tudi Ravnik, Ferjančkova planina, katero najemnik Anton Petrič z 870 zmolznimi in 270 jalovimi ovcami vživa , ima, dasiravno slabši kakor Lipe, vendar pa boljšo pašo kakor Verlovšče. Sploh je gospodarstvo na Nanosu v primeri z drugimi planinami prav umno in hvalevredno ne le, ker planin z ovcami ne preobasejo; če tudi ne po vsem pravilno napravljene, imajo vendar lepo strebljene kali in dostojne hleve; posebno Verlovški 20^ dolgi in 47^^ široki, trdno zidani s krovi pokriti hlev res čast dela Vipavski občini; hvalevredno je tudi to, da razen tega, da na Lipah celo jalovke od zmolznih ločijo in posebej po grših prostorih pasejo, pušajo boljši svet za košnjo, po opešanih pašah narede za kaka dva večera ograjo ovcam, ki z gnojem svojim za dalje časa rast trave ožive, požigajo grmičevje, ki travo duši, da se tako ne le planinsko površje trebi , ampak tudi zemlja pognoji s pepelom in daje pitnišo pašo. V hlevih pridelani gnoj prav koristno obračajo, ker ga deloma po planinski ledini raztresajo, deloma pa po dolinicah razvozijo, kjer imajo cel6 njive napravljene , katere dobro pognojene tržani radi v najem jemljejo, da pridelujejo krompirja, repe in zelja. Kakor je že iz povedanega razvidao , so na N a-nosu le ovčarije, ki izdelujejo sir v staneh, kateri so, posebno na Verlovšču, po vnanjim še dovolj očitni, vendar znotraj za zračenje, čejenje itd. zel6 nedostojno vravnani ter čez vse pomanjkljivo oskrbljeni z orodjem, za pravilno sirarijo potrebnim, kajti to vzrokuje v ku hinji in v kleti veliko nesnage, ki je dobroti izdelka le na kvar. Službo tarnača, sablje, tiskalnice opravlja le roka pri molži zasmrajena, — službo obodov in polic visoka sirnica, v katero pride air koj, ko je iz kotla vzet bil, v golidi ali torilnici nekoliko stisnjen in vpodobljen. Po sedem sirov leži v takosnji sirnici eden na drugim, ki drug druzega stiskajo in kisajo v siratki, ki odtekati ne more; to vse se godi na škodo okusa le za to, da siri bolj surovi ostanejo in večo težo ohranijo. Tukaj sem videl, kar poprej niti nisem slišal niti bral, kako z nekolikim počasnim prigrevanjem okoli in okoli kotla siriše potem, ko je svojo službo opravilo in mleko podsirilo, na vrh v kotlu spravi, zajame in proČ vrže. Zakaj to dela? Ce se ne motim, menda zato, ker vidi, da je preveč siriša poprej v mleko djal. Hoče namreč hitro vsirjeno imeti, da tolšča nima časa izstopati. Da bi to dosegel, dene, zlasti, ker prej mleka tudi čisto nič ne segreje , neprimerno veliko , in sicer hudega iz zmesi jagnječega, telečjega in svinjskega želodca napravljenega siriša med mleko; to siriše res hitro zgrabi mleko in ga strdi, a potlej preseda, ker ga je preveč; posebno taka s preobilnim sirišem na-pojena siratka, kakor si lahko mislimo, v želodcu hudo razganjati mora Soliti sir na Nanosu potem^ še le prav začnejo, ko je že 8 dni v sirnici prebil. Čakajo namreč, kakor pravijo, da v tem času vzhaja, rahel in tedaj bolj pripraven za sol piti postane; na to pa po pravici pazijo, ker hlebe le bolj na visokost ravnajo , in je soli treba daljo pot zlajšati, da ga do srede zrahlja. Sploh j« Nanoški sir bolj na surovo z nekim kislo ostrim okusom in ne za dolgo trpežnost zdelan , zato pa tudi pri naj-manji neugodnosti k spridenju in rarvenju nagnjen. Al kaj hočemo? — vsaj je tak sir mnogim, ki so ga vajeni, bolj priljubljena jed, kakor najlepši švicarski, in dokler se bo Nanoškim ovčarijam s takim sirom mleko dobro izplačevalo in tacega hitro in dobro po 35 gold. cent in še više poprodajali, med tem, ko se grojarski precej niže plačuje, jih bo težko za praviIniše izdelovanje in zvikšanje dobrote vneti! Kakor do zdaj bodo tudi za naprej le bolj na to merili, kako bi sirarji več vage naredili, če tudi na kvar okusa in druzih dobrih lastnosti sira. (Kon. prih.) 352