►Stev. 8. Ljubljana, meseca avgusta 1887. Tečaj T.
čebelar m sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
---H-
Izhaja iumiri mesec enkrat in »e pošilja utlom brezplačno; neudom za 1 gld. .90 kr. na leta. Insrrati in priloge ralimijo se pa najnižji eeni. — Lehiina za ude znaša samo 1 gld.
Ohsfg: Zanesljivo sredstvo /.oper roparice. — Mravlje. — Bukova goba in njena vporaba pri čebelarstvu. — Vrednost sadnega drevja. — i>a/.noterosti. — Naši dopisi. — 11. Imenik. — Inserat.
Zanesljivo sredstvo zoper roparice,
Pri čebelnjaku skušcnega in pazljivega čebelarja naletel boš le redkokedaj na ropanje, še bolj redko kedaj pa na kako škodo, katero bi roparice učinile, in to ni čudno, ker tak čebelar prav skrbno vsako reč odstrani, kar bi čebelam povod k ropanji dalo. Tak čebelar nima brczmatičnih ali prav slabili panjov v svojem čebelnjaku, slabejim panjovom zmanjša letavnike (žrela), on svojim čebelam nikdar po dnevi 110 polaga medu, ako pa jib zvečer krmi, tako zjutraj skrbno vse krmijočo pripre, da med roparic na-se ne privabi. Tudi ne pušča ničesar blizo panjov, kar po medu ali vosku diši. Včasih pa, ko slaba paša nastopi ali se celo ustavi, postavim v spomladi in jeseni, posebno pa prve dni po prav dobri paši, podvoji svojo pazljivost, ker, če so čebele imele nekaj časa dobro pašo in je ta naenkrat prenehala, letajo čebele, ko divjo okrog in iščejo, kje bi dobile nov vir medu. V tem času je najbolje, da se skoz jeden teden panjovi nič ne odpirajo.
C'e je kdo tako nepreviden. da panjove odpira ali celo satove iz njih jemlje, privabi čebele drugih panjov ali celo tujih čebel z medenim duhom. Ako se le nekaterim tako privahljeuiin čebelam posreči med okusiti, precej pripeljejo se sabo družnic, ki jim pri roparskem delu pomagajo. Ako čebelar opusti pravila previdnosti, se mu ni treba čuditi, če dobi kak panj popolnoma oropan in mora vzrok sam sebi pripisovati, če ima kakošno škodo ali pa izgubo" časa. da ni ropanja odstranil.
Z roparicam imajo največ začetniki pa tudi starejši toda brezskrbni čebelarji opraviti iu se z njimi boriti. Ce zapazijo, da je kteri njih panj roparicam podlegel in so vdal, mislijo, da so to posebne čebele, ki okrog ropajo, ali. da je kteri drugi čebelar te roparije vzrok, ter rabijo potem neuspešne in večkrat tudi nedovoljene pomočke, da se le roparic znebö. Tako mi jo pred nekaj leti tak brezskrben čebelar veliko škodo napravil. Ta imel je navado, da je prazne kosove satovja in prazne posodice za krmenje kar na panjovih popuščal in je svoje panjove celo ob času, ko nikakoršne paše ni bilo, odpiral. Na ta način je moje čebele izvabil, da so njegove napadle: ko pa to zapazi, zatakne svoje panjove in pred letavnike napadenih panjov postavi koritca, v katerih je bil med z arzeuiko (mišico) pomešan.
Vsled toga jo moje čebele še bolj izvabil, kar trumoma so letelo lizal otrovan med. Opazil sem, kako moje čebele odletavajo, a so le prav redko vračajo. Videl som, na katero stran leto. Urem tedaj k čebelarju in on mi brž biti pripovedovati, kaj je naredil. Ko mn pa rečem, da bi s tem sredstvom lahko vos moj čebelnjak uničil, ter da bi lahko tudi kakega človeka zastrupil, ker bi čebelo tak med domov nosilo, odgovori mi na to: „Jaz 110 pustim, da bi vaše čebelo mojo oropalo, iu čebele ne bodo nič strupenega modu domov nosilo, ker jim že toliko strupa v med pomešam, da precej pomrjejo." In v resnici so moji panjovi toliko ljudstva izgubili, da sem pet panjov moral odstraniti. Žalostno jo, čo ima čebelar takega čebelncga morilca v svoji bližnjavi.
Takih sredstev so kak človekoljub gotovo ne bo poprijel, ter bi jih rabil, ker s takimi sredstvi se 011011111 čebelarju, čegar čebele ropajo, godi krivica, čebelo pa, ki ropajo, morajo poginiti, in sicer zato. ker jih je nevedni čebelar k ropanji zvabil in napeljal. Zato pravi baron Berlepsch v svoji knjigi: „Die Biene und ihre Zucht" : Prihajajočo roparice moriti, ali jih loviti iu jih potom svojim oddaljenim paujovom pridevati, smatram za nepošteno iu krivico, kajti, dokazano je, da posebne vrste roparic ni, iu nobeden čebelar ne more svojih čebel na ropanje poslati; posestnik oropanih pa je v JLliO slučajih samo 99krat sam kriv, da jo ropanje nastalo, a posestnik ropajočih čebel je pa skoro vselej nedolžen. tako po mojih načelih glede pravice ropajočitn čebelam človek ne sme nikakoršnc krivico storili, temveč mora posestnik napadenih čebel poprijeti po sredstvih, s katerimi ropanje odvrne.
Ker so pa marsikateremu čebelarju taka sredstva neznana in vsled tega večkrat nedovoljena sredstva rabijo, sklenil sem, da bi druge čebelarje obvaroval mar-siktere sitnosti, v tem spisu objaviti sredstvo, katero jaz proti ropanji rabim, posebno pa zato, ker o tem še v nobenem časniku ne v knjigi nisem bral in ker sem se vam že večkrat o tem sredstvu ali bolje rečeno njega vspehu prepričal, da je povoljen.
Ako zapazim, da se je pri kakem mojem panju začelo ropanje, hitro preiskujem, kje bi bil vzrok tega napada, da se to hitro zahrani; pri tem pa rabim v začetku navadna sredstva. Lctavnik priprem tako, da samo ena ali dve čebeli morete vskup skozi iti. Če so pa sladkosnede v bolj močnem številu padle nad čebele, takrat ne čakam, da bi so to v popolno ropanje razvilo, temveč napadeni panj hitro odstranim, postavim ga v hladno klet, a letavnik pustim odprt. Ce pa panju ne morem iz čebelnjaka odnesti, postavim pred žrelo na vsako stran jeden kadilni lonec, v roko vzamem še jednega, v tega denem pod kadijoči se les perje suhega pelina, v drugo roko pa vzamem meh in s tem potem dim, kadeč se iz piskrov, mešam in piham v žrelo, tako, da en četrt ure nobena čebela ne more ne noter, ne vun. Posebno onim, ki vun silijo, ne pustim na prosto. Ako ropanje še ni dolgo trajalo, navadno to pomaga.
Ako pa to ne pomaga, čebele z vodo polijem, t. j. z brizgalnico, ki prav drobne kapljice brizga, pokropim vse čebele, ki hočejo v panj iti ali iz njega pridejo. To delam četrt ure. Mokro čebele padejo na tla. To kroplenje čebelam nič ne škoduje, kajti, ko neham kropiti čebele odlazijo in odlole, se posuše in več ne pridejo ropat.
(Je pa zapazim, da čebelo brez strahu okrog letajo iu v panj hodijo, ter da so napadeni panj ne moro več braniti, in da jo ropanje že v obilni meri. takrat rabim sredstvo, katero hočem sedaj opisati. Stem rešim hitro vso, če je le še kaj mogočo, brez da bi roparicam kaj škodoval.	(Konec prihodnjič.)
Mravlje,
Ta silni mrčes se z dreves na sledeči način lahko prežene: Saje iz peči in laneno ulje se zmeša in naredi se redka zmes, s to sc dchlo krog in krog za roko široko namaže. Ko mravlje do tega mazila pridejo, se precej vrnejo iu če se ta maža posuši, namaže se še v drugič iu mravljo zapuste to drevo. Tudi vhod v panjovc pri razpokah iu špranjah se mravljam s to mažo zabrani, če se odprtine z njo nainažejo. Mravlje se tudi od panjov odženejo, če se panjovi večkrat s petrolejem pokropc.
--X--
Bukova goba in njena vporaba pri čebelarstvu.
Ce gremo skozi gozd. opazili bodemo večkrat na starih bukvah ali hrastih gobo, ki se pa bukova ali kresilna goba (latinsko pa: Polvporus fomentarius) imenuje. Ta goba ima čestokrat do 30 cm premera ter ima podobo konjske podkve. Pri deblu je debela proti robu pa vedno tanjša, kakor sekira, je usnjata, nepora-stona, siva. na spodnji strani listovnata in proti robu okroglo risana ali obrobljena. Kresilna goba se imenuje, ker se z njo, ako se primerno pripravi, lahko ogenj ukreše. Rabijo jo tudi za kri ustavili. Je prav trdna, z drevesa se le z močjo more odtrgati, in ako se odtrga, zopet druga zraste. Če je suha, prav rada gori in napravlja veliko dima. diši še dovolj prijetno. Ugasne se le, če se ogenj zaduši ali če se v vodo vtakne. Zbog teh lastnost jo jaz že več let kot najcenejše kadilno sredstvo pri čebelariji uporabljam. Knoletno in še svitlo-barvane gobe boljše gore, ko stare iu bolj temne. Da pa tudi stare gobe rade gort-, napoje se v tekočini, v kateri je malo salpclra raztopljenega. Preveč salpetra pa ni svetovati, ker je učinek njegov preveč omamljiv.
Za vporabo gobe pri čebelarstvu, se razreže v 2 do 2'/9 cm široke kosove. Tako pripravljena in prižgana prav dobro gori in nareja vedno enakomerno množino dima. Da se pa nevarnosti ognja izognemo, pustimo si napraviti pločevinaste krožnike, ki imajo na sredi žrebelj, na katerega se goba natakne; krožniki naj imajo tudi ročke, da se na prst nataknejo in lahko prenašajo. Ce hočem pri čebelah kako delo izvršiti, prižgem kos gobe in piham dim med čebele. Na to nataknem gobo na krožnikov žrebelj in postavim vse blizo sebe ali pa na prst nataknem iu imam lahko obe roki prosti in poleg tega še dim pri rokah. Ker mi dolgotrajno kadenje tobaka škoduje in preseda, poskušal sem že razna kadilna sredstva, pa nobeno so mi še tako dobro ni sponeslo, kot ravno bukova goba. Ta v zaprtem čebelnjaku glede dima popolnoma zadostuje pri vsakoršnem čebelarskem opravilu. Vrhu tega jo taka goba najcenejše gorivo, ker nič ne velja in se brez posebnega truda lahko najde. Opomniti se mora še. da ta goba nikakoršnih isker no dela in čebelarja ne nadleguje se svojim duhom.
Kakšen strah imajo čebele pred gorljivo gobo, podam tu sledeč dogodek:
Lansko leto je konec poletja moj sosed krmil svoje slabe panj ovo in med temi panjovi bil je tudi jeden brez matice. Polagal jim je sladkor v vodi raztopljen in prevret. Mojo močne laške in mešane čebelo opazijo predigravanje sosedovih čebel, ter vedo, da imajo sosedove čebele novo zalogo krme, zato se precej odpravijo
8*
no
in gredo nad sosedove sialic čebele. Sosed, izkušen čebelar ropanje precej zapazi, ter se poprime vseh znanih mu sredstev to nepošteno ravnanje odstraniti, toda brez vspelia. Žalosten in obupan pride k meni in me prosi pomoči. Rad mu vstrežem. Oba hitiva k čebelnjaku. Polno naročje drobit zažgeva blizo čebelnjaka, da tako ves čebelnjak v dimu stoji, pa vse nič ue pomaga. Nekaj panjov obrneva narobe, druge neseva v hladno in temno klet, a ropanje (raje poleg tega dva dni. Vse je bilo zastonj. Zdaj poskusim jaz še bukovo gobo. Pred vsak panj postavim jeden krožnik z gorečo gobo in glej. ropanje je precej odjenjalo. .Moje čebele zapustile so boječ se dima sosedov čebelnjak. Poskusil sem to večkrat pri ropanji, a vselej se je dobro sponeslo, zato bukovo gobo vsakemu čebelarju priporočam.
Vicrlimj.
-X-
Vrednost sadnega drevja.
V nekem kmetijskem časniku se bere pod naslovom: „Der Obstbau im ohern Ktschthale" — sadjereja v zgornjej Adižki dolini — sledeči sestavek: V prvi vrsti so jabolka. ki so si pri kupčiji po svetu pridobila kot priljubljena jed veliko pri-poznanje, pridobila so si pri visoki ceni veliko prekupcev. .le pa tudi malo okolic, v katerih bi se sadjereja s tako skrbjo gojila, kakor ravno v Merami in Docenti. To se razume, da imajo boljše vrste prednost pred slabimi. Splošno vpraševanje po jabolkih je ceno visoko nagnalo. N a mestu je j e d n o le p o jabolk o „kalvil" veljalo 50 kr. V največjem sadunosnein nasadu graščine Traut-mannsdorf, čegar posestvo nad 30.000 žlahtnih sadnih dreves pokriva, veljal je lep bel kalvil 85 kr. Druge vrste se prodajajo po 10 do 15 kr. en komad, včasih tudi še dražje. Te cene pa tudi kažejo, kako drag svet je tamkaj in kolika vrednost se drevesu prilastuje. V Schönu pri Merami jo jedna jablana, ki posestniku v enem letu (iOO gld. dobička donaša. Ko so iz Uoeena v Mcrau železnico delali iu ko so Adižo od Merami navzdol urejevali (regulirali), so takošnje cene za svet delo zelo zadrževale. Z 200 — 400 gld. je bilo treba sadunosno jablano odškodovati, ako so je morala odstraniti. Pri omenjeni železnici merila je pot ravno na jedno posebno plodovito jablano, in ker je posestnik za tisto 600 gld. zahteval, se je podvzetniku predraga zdela in se je je rajše ognil. Za 1 hektar (10.000 kvadratnih metrov) njive se je pri odkupovanji sveta moralo plačati 12 do 15.000 gld. Takošnje so tamkaj cene obdelanemu in se sadnim drevjem nasajenemu svetu. Pri Močenu je vse kar strmelo, ker je bila kmetija z vinogradi, kake 4 hektare velikimi, prodana za malo ceno 50.000 gold. Se ve, da se dobe tudi cenejša posestva, ki imajo tudi svet z vinsko trto in sadjem nasajen, a tu odloči edino le lega. Konečno tega sestavka pristavi še pisatelj dotičnega članka: Tam milo podnebje sadjerejo res močno pospešuje. Tudi drugod se morebiti dobe enaki pogoji, morebiti je treba le pridnega dela in tudi v teh krajih dobivali bi se taki dohodki od sadnega drevja, ki poleg tega ludi dohodke dotičnega sveta pomuože. Zgled je tu. Naj bi se ga le veliko sadjerejcev poprijelo, in v marsikateremu kraju bi so bedi (revščini), ki morebiti ljudstvo tare, prav dobro nasprotovalo in ljudje bi postali imoviti, ter bi od revščine nič ne vedeli.
Raznoterosti.
Tudi sršen je hud sovražnik čebelam. Neki čebelar pripoveduje v nekem nemškem čebelarskem listu sledeči dogodek: Bilo je meseca junija, ko glodam, kako so nek precejšen roj po /.raku kakih 10 minut sem in tja vozi, ter se naposled vsede na vejo bližnjega drevesa. Ko so roj začno vsedati, grom v čebelnjak po panj, ter se mudim kakih 5 minut. Ko pa s panjem nazaj pridem, zagledam v moje začudenje, da so roj kar v gosti vrsti nazaj v starčev panj preseljuje in so prod njega v kepah vseda. Kaj so je neki zgodilo? Moja prva pot je bila k drevesu, kjer so jo roj zbiral, iu kaj tam zapazim? Veliki sršen držal je lepo matico v kleščah in jo jo pridno grizel. Hitro zagrabim pest prsti in jo vržem na sršena, ta so preleti na drugo vojo, kjer ga s palico hitro zmečkam; roj je bil pa vse eno zgubljen. Da si sršen izmed toliko množine čebel in trotov ravno matico poišče, so mi čudno dozdeva. Ali ima matica poseben duh ali tako razločen glas ali pa obojo skupaj, da jo sršen lahko dobi.
Brez čebel ni sadja. Naselniki v Avstraliji, posebuo nemški, so si na pripravnih krajih okrog njih novega doma nasadili veliko saduega drevja. To sadno drevje rastlo je prav lepo in v spomladi prav obilo cvetelo, a čudno je bilo, da to drevje ni prav nič sadu nastavilo in pokazalo. Ker se jo to ponavljalo, so nasel-niki upanje, kedaj sadja si dobiti, izgubili in sklenili opustiti sadjorejo; mislili so, da tamošnje podnebje sadnemu drevju ne ugaje. Pred nekaj leti pride nek nemški čebelar v Avstralijo, ter začne tamkaj čebelariti. In glej, sadno drevje v čebelar-jevem vrtu ter v vrtovih njegovih sosedov precej prvo leto obilo sadja obrodi. Spoznali so na ta način, da Avstralija do listih dob ni še imela te prekoristne žuželko, ki plodovitost sadnega drevja pospešuje ali boljo rečeno pouzročuje. Zbog tega se je čebelarija v Avstraliji močno razširila.
Veliki in debeli sadeži na sadnem drevji so dosežejo, ako se drevju v suhem poletnem času večkrat, pa prav dobro prilije. Na ta način se za-brani odpadanje sadežev. Posebnega vpliva na razvoj sadja jo tudi, če se okrog drevesa v gotovi oddaljenosti narode s koloni jame in se te pogostokrat nalivajo z gnojnico. To delo se prične precej po evetji, ko drevje sad nastavlja. To podjetje so z velikim vspekom vporablja, doseže se ne samo mnogo, temveč tudi debelo sadje.
Ubogle čebele si tudi visoko stanovanje izvolijo. Na Pruskem so v neki vasi popravljali zvonik. Ko kroglo pod križem vrhu zvonika snamejo iu odprejo, dobo notri več satov, ki so bili popolno izdelani. — Savno tako so pri popravljanji cerkvene streho v Virdeu-u v državi Illinois v severni Ameriki našli pod slemenom veliko čebeluo delo (satovje), iz katerega so nad 100 funtov medu dobili. — Iz tega sledi, da so čebele tudi nad 100 črevljev visoko naselijo, če pripravno stanovanje dobo.
--x--
Naši dopisi.
Dobeno pri MemjSn, 10. julija. Kakor so v slovenskem čebelarju in sadje-rejeu bero. čebelo po Gorenjskem slabo berejo; pri nas pa smo z letošnjo pašo prav.zadovoljni. Našo čebelice rojilo so še precej dobro tako da sem od 00 starcev dobil 150 rojev. Tudi roji so nekoliko rojili. Zdajci ravno kostanj berejo. Ce bo vreme lopo, bodo veliko nabralo.
Ako l»o letos na ajdi taka paša, kakor jo l>ila lansko leto, iu če bo cona medu tako nizka, naj vsak čebelar med za se ohrani, iu če ga čebele ne bodo mogle použiti, naj ga pa sam za domače potrebe porabi, ali pa za prihodnjo leto ohrani, ker naprej ne vemo, kakošna bo čebelarska letina, zato je pa bolje, če itna čebelar svoj med, kakor da 1»i ga kupoval oil drugih iu uiorehiti še nezanesljivih ljudi.
Kaj misli slavno ureduiStvo od panjov. ki imajo trotovo zalego, mat!<-•> pa m-; zelo natanko sem preiskoval panj, pa je nisem mogel dobiti. Tudi drugi čebelarji to pravijo.	Butigaj.
Opomba. Panjovi, v katerih jo samo trotova zalega, imajo trotovke, t. j. take čebele, ki namesto matice jajčeca lezejo in sc od družili čebel nič in- ločijo. Take napačne matico ležejo jajčeca tudi v piskricc za delavke, a iz teli se izležejo le trotje. Taki trotje so precej manjši od navadnih. Panjovi, ki že dalje časa nimajo prave matice, ter so si že jeduo delavko v matico zbrali, tudi potem neradi sprejmejo ponujano jim matico. Radi jo umore.	UrednUtuo.
Izza Jlžaklje. Letošnja čebclna paša o sv. Marjeti bila jo še precej dobra, čebelam ni bilo treba medu dajati, kajti imele so ga same dovolj, čeravno so bili v ravnini vsi travniki pokošeni. V tem času letalo so čebele na rovte po cveticah medu si nabirat. Smreke letos niso skoro nič brale. Zdaj se pripravljamo, da popeljemo čebele v okolico Kranja na pašo. Bog daj, da bi tudi letos tako težko nazaj pripeljali, kakor lansko leto!
Naj tu pristavim, kar sem letos sam pri sadjereji poskusil iu se. prepričal o dobrem vspeliu. Marsikateri sadjerejec toži, da 11111 mravlje hočejo pokončali mlada drevesca, a pomagati si ne ve. Kakor jo gotovo vsakemu znano, hodijo mravlje na drevesca k listnim ušern v vas, tam jih se svojimi tipalnicami lopo gladijo, da uši skozi cevki na hrbtu izpuste nekoliko slailčice, katero v svojem telesu napravljajo. To sladkobo mravlje prav hlastno posrkajo. Mravlje tedaj le zaradi uši na drevesa lazijo ne zato, da bi drevescu škodovale; te so nedolžne, a uši so tiste škodljivke, ki prete ugonobiti mlado in lepo rastoče drevo. Pregnati se morajo uši, iu mravlje bodo potem izostale. — Iiazna sredstva se za to preganjanje rabijo, zato so vspehi tudi različni. Jaz sem letos idoč iz drevesnice zapazil 11a nekej tepki, ali kakor jo tukaj imenujejo: viniei, ki je poleg ceste vsajena, kako mravlje pridno po njej gori iu doli hodijo, ter kako drevesce hira. Stopim bližje iu opazim, da je na vseh mladikah kar gosto uši. Premišljujem, kako bi to nesnago pregnal, a pri rokah nisem imel ničesar. Ko se ozrem, vidim zgoraj ceste zelnik, na katerega robu je čebula prav lepo poganjala svoje liste. Hitro stopim tja, odtrgam list iu z njim namažem mladike tam, kjer so se uši držale. Uši počepajo in popadajo na tla, mravlje pa beže, kakor bi za njimi gorelo. Ko drugi dan mimo pridem, nalašč pogledam, če se še kaka mravlja po hrušioi sprehaja, a prav nobene nisem zapazil in od tistih dob ima drevesce mir pred ušmi in mravljami.
Nekaj dni pozneje pa naletim zopet na jedno tako napadeno drevesce. Precej se spomnim čebule, a nikjer blizo je ne opazim, zato vtrgam pero polog drevesca rastočega navadnega žajbeljna (Salvia pratensis) iu s tem drevesce drgnem, in vspoh bil je isti, kakor s čebulnim peresom. Naj še kilo drugi poskusi iu potem vspeli naznani in če se to obistiui, imeli bomo pripomoček, ki ne bo niT- stal. ker žnjbclj raste po vseh travnikih.
Pri nas je letos po sadnem drevji prav mnogo požrešnih gosenic založenih; ua marsikakem drevesci je skoro vse perje suho in zavito, notri pa gosenic vso
mrgoli. Treba jih jo že zdaj pridno zatirati, drugače bodo vse drevje oskubile, kakor Iii bilo osmukano in to drovji gotovo ne bo v korist marveč na škodo.
-ij.-
h »podnje Idrija. Tudi jaz želim stopiti v vrsto Vaših pridnih dopisnikov. Vom sicer, da slabo pišem, zato prosim: ,.Potrpljenje imejte z mano in popravite, kar Vam ui všeč!-
('rez zimo imel sem, kakor po navadi. 18 panjov čebel hranjenih. Lotos odprl sem panjove dne 1. marcija. pa nisem veliko mrtvih čebel dobil, kar meje zelo veselilo. Ti i panjove sem prodal, eden pa je ob matico prišel. V dnevih od 4 do lt). marcija bilo jih jo opoludne prav veselo gledati, kako pridno so letale, prav kakor poleti, bralo so že na vresji in že hlačiee domov nosile. Nadjal sem se, rla dobim prve roje že v aprilu, pa me je goljufalo. I)ne 13. marcija zvečer je začelo snežiti in do li). marcija padlo je pri nas 3 pedi debelo snega. Čebele treba bilo jo zopet zapreti. Zakidal sem inoj čebelnjak so snegom spredaj do vrha in potem sem po nakidanem snegu pogrnil sukneno plahto za senco, da v senci ni tako hitro kopnel, kakor drugi, katerega sem se senčnim drobom potrese!, da je popred odlczcl. V čebelnjaku sem pri vsakem panju zadaj pri končnici vrata odprl iu tudi s plahto ogrnil, da je bilo v panju bolj hladno, ter da je bila tema. Tako pustil sem vse do 31. marcija. Ko sem jih zopet odprl, dobil sem več mrtvih, kot poprej čez zimo.
Prve roje so tukaj imeli 4. maja. .laz imel sem prvi roj 11. maja. drugi 15., tretji Hi., četrti 25., peti iu šesti 29., sedmi 12. junija, osmi in deveti 13., deseti IS., enajsti 20., dvanajsti 5. julija in zadnji trinajsti roj dne 9. julija. Drugičev imam samo 0 panjov, dva sta všla v gozd in iz treh panjov so šli v druge panjove. Imam zapisnik, v katerega si vse roje zapisujem. Noter zapišem, kateri panj je rojil, kteri dan, in v kateri panj sem ga vsadil.
Panjove imam stare vrste; dolgi so dva in visoki pol črevlja. Glede širokosti imam pa različne. Prviče devljem v panjove z L2.—13. palci, drngiče pa v 9'/a do 11 palcev široke. Na vsakem panju imam vrezano, koliko prazen panj tehta in vsak ima sprednjo končnico drugače pomalano.
Ker sem že črez 80 let star in to leto močno hiram, ne upam si toraj še dalje čebelariti, zato mislim kakih 30 panjov prodati in sicer par po 5 gld. Če bi katerega veselilo jih kupiti, naj mi z listnico (kartico) naznani, da mu jih prihranim.
Ivo bode pri nas trava pokošena, čebele ne bodo več paše imele, morali jih bomo drugam na pašo peljati ali pa prodati. *1	BoHjan Lakovio.
Iz IfruSice p»d Ljubljano, 21. julija. V predzadnjimi! listu od meseca junija je bilo naznanjeno, da se čebele po zakajenji s tobakom k rojenju prisilijo, kar nekoliko uže pripomore: a boljši sredstvo zato je, ako se v nepolne panje za rojenje pripravljenih čebel zadoj ena primerna tanka dilca do satovja in do čebel noter porine, da so na tesnem in pa da se v tem času dobro pitajo. Meni so letos prav dobro rojile iu lepe roje dale; od 4 starcev je 18 rojev; toraj skupaj 22 panjev, (•d posebnosti je še za omeniti, da so vsi štirji pevci tudi še vsak po dva roja (vnuka) dali. Za čebelo je bilo zdaj uže delj časa lepo vreme; ako bo še ob ajdi ugodno, bomo zopet letos čebelarji razveseljeni. Hog daj!	Pr. Ktinar.
*) Nu telesu je ž.o mogoče, da ste oslabeli, ker imate ie lota, a na duhu sto 5o jaki. TJojj Vam daj idravjo, da hoste Se /.a naprej čebelarili in nam kaj pisali.	C ml.
Tz Ljubnega na Gorenjskem, meseca maja. Pri nas imel jo tukajšnji čebelar Janez Kocijančič že dne 2. maja prvega roja. Starec, ki je lega roja dal, bil je vlansko leto drugič, pa še le proti koncu meseca julija. Ko je ajdova paša ucbala, tehtal je omenjeni starec lf> funtov. I'ri podiranji panjov vlausko jesen, dodal 11111 je čebele jednega panju. Vsled lega jo ljudstvo v panju močno postalo in poleg tega tudi tako zgodnji roj. Razvidno je iz tega, da je nespametno čebele pokoučcvali iu moriti. Zgor imenovani čebelar ima še več panjov, ki so v jeseni po 20 do 41) funtov tehtali, pa od teh še nobeden ni rojil.*)	./. Anihmiif.
*) Še večkrat nam pišite!	.	Urni.
II. Imenik.
K»t nori udje xo dalje društvu pristopili p. n. gg.:
Fran Freiham, St. llj (Stirsko).
Josip Debevec, čebelar na Rakeku.
Jurij Woschtar, kmet v lvlopicah (Koroško).
Jurij Novak v Ribnici.
Ivan Sušter, župnik v Bistrici (v Rožni dolini).
Mihael Kretitsch, župnik v Velikovcu.
Učiteljsko društvo v Celji..
Tomaž Belec 11a (ierlavi (Stirsko).
Anton Zmerzlikar, učitelj v Smartnem (Stirsko).
Smartinska šola v Smartnem (Stirsko).
Martin Remie v Smartnem (Stirsko).
Martin Zidam v Smartnem (Stirsko).
Sola v Vačah.
Jože Vezjak, učitelj pri sv. Urbanu blizo Ptuja.
Sola na Blokah.
Dominik Karba v Rabnicib pri Ljutomeru.
. v Psinjivasi ( Koroško). Lovrenc Babosek, trg. pri sv. Benediktu. Jože Lavtižar, župnik v Kokri. Štefan Jaklič, župnik v SI. Vidu. Matija Vutti, pos. na Vačilu (Koroško). Franc Ladinig. ključar, (lutenstoin (že
Jan. Murnik, c. kr. stotnik itd. ua Bledu. Josip Klopčič, uaduč. v Sv. Petru. Simon Kolhl, pos. 11a Javorniku. Martin Kosmač v Radoljici. Franc Ručigaj v Dobenim. Jos. Nik. Sadnikar, živinozdravnik v Radoljiei.
Okrajna učiteljska knjižnica v Litiji.
Kakor se vidi napreduje društvo vedno bolje, iu da tudi naš list nij tako suh. kakor je neki dopisuu „Slovenskega Naroda" omenjal, kateri pa vsejedno naš lisi „Slovenskega čebelarja in sadjerejca" prav 'rad in skrbno prečita, drugega dopisu-novega boba pa ne omenjamo.	J'redserlnistvo.
Naznanilo.
Čebelarjem, ki imajo satnike z okvirji, priporoča podpisani lipove remeljce za satnike, in sicer navadne (j mm debele in 2U mm široke 100 podolžnih metrov po 1 gld. 30 kr.; če pa kedo drugačno mero želi, tudi rad urežem.
Za prijatelje izrezovanja s peresno pilo (Laubsäge) imam tudi uro-zane funirje z orehovega, javorovega, hruševega in druzega lepega lesa po 4 in 7 mm debele po nizki ceni; pošilja se po pošti in železnici.
Jakob Žumer, Bled — Gorje.
Odgovorni urednik Anton Klein. — izdajatelj J a 11 o ■/. Al o die, društveni predsednik.
Lastnin» „Oebolarskega ln uuljarejakoga druJtra in Kranjiko". — Natisnila Klein In Kovač v Ljubljani.
12360604