Razne noviee. * Umrl je dne 19. septembra v ormoški bolnišnici 8. g. Šimon Petek, kaplan v MajŠpergu. Rajnemu se je vnela noga, napravil se mu je takozvani ,,Šen" v nogi, kar je povzročilo smrt. Pogreb se je vršil danes, v cetrtek, ob 11. uri dopoldne. N. v m. p.! * Svobodomiselci proti verskim vajam šolske mladine. Liberalci in, svobodomiselci vseh narodov se zadnji čas strastno bore proti verskim vajam šolske mladine. Ni jim prav, da imamo v Avstriji postavo, ki določuje, da se morajo šolski otroci udeleževati šolarskiii sv. maš, da morajo iti k spovedi in obhajilu, tudi jim pi všeč, da morajo opravljati otroci skupno molitev pred in po pouku. Svobodomiselci dobro vedo, da če se mladina v raui mladosti ne bo navajala k poštenemu življenju, bodo jo tem lažje nasprotniki krščanstva vjeli v svoje mreže. Proti nameri društva ,,Svobodna Šola", ki hoče dosefii omejitev verskih vaj šolskih otrok, morajo kršžanski stariši nastopiti z vso resnosljo. * Cast vsake Jhiše je dober katoliški list. Kaka razlika med hišo, kjer so udomačeni ^Slov. Gospodar", ,,Straža":, ,,Na& Dom" ali drugi, v katoli&ko-slovenskem duhu pisani listi, in pa med ono, kjer se prebirajo nemSkutarski in liberalni listi! Tukaj vzorživljenje na podlagi katoliškili nafiel, tam pa nemir, preklinjanje in surovost. .Vrednost dobrega berila, poštenih listov je neprecenljiva, Zatorej pa, katera biša hoče veljati za pošteno, naj si naroči MSlovenskega Gospodarja" ali druge naše liste. Tista kronca, ki se plafia Cetrtletno za naročnino, pač nobenega ne bo ugonobila. Posebno pa zahtevajmo od onih, ki imajo radi naSe novce, to so gostilniCarji, trgovci in obrtniki, da si naročijo naš list Naj velja pravilo: V vsako poSteno slovensko liišo nSlovenskega Gospodarja"! * Koroški Slovenei so imeli svojo politično organizacijo osredotofieno v ,,KatoliŠko-političnein in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem", DruŠtvo je pred letošnjim ljudskim štetjem y posameznih! krajih izvrševalo lastno ljudsko štetje, da se dožene zanesljivo število Slovencev. Dasiravno se je tako zasebno ljudsko štetje izvrševalo nemotepo tudi po drugih deželah, vendar je koroški deželni predsednik baron Hein društvo dne 8. januarja t. 1. razpustil. Voditelj koroških Sloverteev, dr. Brejc, je vložil proti nepostavnemu razpustu tlru&tva ugovor. Notranjeministrstvo je ugovoru ugodilo in je te dni razveljav^lo odlok deželne vlade. S tem je koroškim Slovencem, ki se imajo boriti s še bolj drznimi nasprotniki kot Štajerski Slovenci, dano lepo zadoŠčenje. V kratkem se bo vršil občni zbor društva, da se zopetpo dru&tveno delovanje pospešu KoroŠkim bratom k lepi zmagi iskreno Sestitamo! * Orlovska prganizacija na Stajerskem se vedno lepše raacvita. Novi odseki se ustanavljajo nedeIJo za nedeljo, Razveselila nas je ustanovitev Orla y Ptuju, kjer je bila ta organizacija za naSe mladeniče res nujno potrebna. Pretefieno pedeljo pa se je ustanovil zopet nov telovadni odsek v SredišČu, in to v kraju, kjer se Štejejo liberalci za popolne samopaSne gospodarje. Letolnjo, jesen se bo ustanovilo Še več noy,ih odsekov na Dravskem polju in drugod. Orli so se pri našem ljudstvu res zelo priljubili s svojimi lepimi nastopi. Rodoljubi, naznanite nam, kje bi §e ka-zalo ustanoviti Orla* * Kako llberalci sramotijo naSe mladeniče. NaŠi fantje Še niso pozabili, kako so prijatelji slovenskega liberalnega učiteljstva sramotili nje s psovko: ,,Slovenski fantje so posvinjili gentjursko kmetijsko šolo". Vsi organizirani spodnještajerski fantje so se tedaj vzdignili proti temu sramotenju. Tudi še ni pozabljeno, da se šentjurski nadliberalec Drolenik na znajiem gospodarskem shodu v PoljČanah ni ravuo prikupljivo izrazil o slovenski mladini, oCividno radi tega, ker je naSa mladina zavrgla med staro Saro nazadnjaški liberalni evangelij.. Po naši, nad vse lepo uspeli petrovški slavjiosti pa pride ,,Slov. Narod" in si predrzne o naSib vrlih kmečkih in delavskib mladenifiih zapisati med drugim sledeže sramotilpe bese.le: ,,.Tako pa staviti pošvedrane hribovske fantaline in napol pohabljene bogomolce z našimi izvežbanimi in discipliniranimi Sokoli v isto vrsto , . .." Tako nizkotno piše o naših slov. kmečkjh in delavskih mladeničih glasilo slovenskih liberalcev, ,,Slov. Narod", dne 14. septembra.. Fautje slovenski! Na ta napad izdajalskih liberalcev je treba pošteno odgovoriti z ustanovitvijo novih telovadnih' odsekov v vseh večjih lcrajih Slovenskega Stajerja, da bo jeza liberalnih maza8ev še veeja. Povemo pa liberalcem, da naj iščejo ,,pošvedrane in pohabljene fantaline" med vrstami liberalpili sokolifiev.Naži mladeniči so korenjaki, to so ž© neštetokrat pokazali. * Zahtevajte povsod naše užlgalice! Zadoji 5as se opaža, da liberalni korniji na mnogih krajih nasim ljudem noftejo prodajati naših vžigalic ter da kratkomalo pravijo, da ,,so pošle" itd. -NaSe somigljenice in naši somiSljeniki naj vedno v ^seh trgovinah in tralikab. odločno zaJhtevajo naše vžigalice ,,v korist obmejnim Slovencem". Kjer jih Še ni, |ih takoj vpeljite! Liberalnim komijem, ki prikrivajo naSe vžigalice, pa pojasnite staliSfie. Zahtevajte povsod od trgovcev, da takoj naroče vžigalice pri tvrdki C. Menardi v LjubIjani! * Za Slov. Stražo je nabral g. Anton Krepek, 1290 znamk. Hvala lepa! Rojaki, ki prihajate v Gradec, zapomnite si hišo v Prokopigasse Stev. 12, blizu glavnega trga, kjer se naJiaja slov. izobraževalpo društ\ro ,,Kres"; druŠtvo sv. Marte za brezposelne služkinje in edina naŠa domača gostilna ,,Zum Andreas Hofer". * Nemški Sulferajn bo imel letošnji obftni zbor v nedeljo, dne 1.. oktobra v mesto Toplice-Schonau na CeŠkem. * Podraženje sladkorja* Letos se je sladkor neprimerno podražil. Odkod to? Pravijo, da ]e napravila suša pri sladkorni pesi ogromno škode. A povdarjati moramo, da sladkor, ki je sedaj v prometu, Se ni izdelan iz letošnje sladkorne pese. Tovarnarji in prekupovalci sladkorja so kar tako zviSali ceno sladkor]u. Zanimivo je, da je naš avstrijski sladkor ri. pr. na Angleškem več kot polovico ceneji. Tam stane kg sladkorja 40 vin,, v Berolinu 53 vin. Na AngleŠkem rabijo sladkor celo pri pitanju prašičev. Da moranio v Avstriji sladkor tako drago plaCevati, je pripisovati v prvi vrsti dejstvu, da je na sladkor velik davek; od kg se pla5a 38 vin. davka, Največ pa je kriv po draženju sladkorja takozvani sladkorni kartel, to je organizacija sladkornih tovarnarjev, ki povzdignejo cene, kaior se jim pač zljubi, Cudo, da še socialni demokratje in liberalci sladkorno draginjo ne pripisujejo kmetu^ * Podrazenie piva. Na Dunaju so se zbrali ta deden avstrijski pivovarnarji in so dolofiili, da se pivo podraži s 1. januarjein 1912. ZviSanje bo znašalo, kakor smo poroŠali, 2 kroni pri 100 litrih piva. *Kontrolnlli zborov dosluženib. vojakov tudi letos ne bo, tako je odredilo vojpo ministrstvo. Slov. kršč.-soc. zveza. V nedeljo, dne 17, septembra se je vršil y. Ljubljani občni zbor osrednje S, K, S. Z. Ob 9. uri dopoldne se je najprvo izvršilo blagoslovljenje Ljudsl;ega doma; blagoslovil ga je vlč. g. kanonik Siška. Po blagoslovljenju se ]e začel občni zbor, predsedoval mu je prof. Jarc, Zastopniki pokrajinskih zvez. so nato poročali o delovanju zvez. ___ 0 štajerski S. K. S. Z. je poročal gospod ;>r. H o h n j e c: S. K. S. Z. za Stajersko ima sedaj pod svojim okriljem 139 filanic, proti 120 lanskega društvenega leta, na novo je torej prkitopilo 19 Slj/nic. 97 dru^tev je poslalo poročilo o ob<5nem zboru, Udnino za pretečeno leto je Še na dolg^i 30 članic. V preteSenem drugivenem letu je bilo 10 odborovih. sej in eden občni zbor.. Centralna jcnjižnica ima sedaj 317 izposojeKalcev knjig; izp-oJodilo se je v dru^tvenem letu 2950 knjig. Na novo smo kupili 27 knjig različne vsebine. Darovalo se nam je. 850 knjig, različne vsebine, večinoma pa Mohorjevib knjig, nekaj pa tudi mati6nih; prirastlo je torej centralni knjižnici 877 knjig, tako da sedaj Šteje centralna knjižnica 6827, knjig. Nastopili so kot govorniki: vlč. gospod dr. Hobjnjec fiGkrat, vl6, gospod dr. KoroŠec 451krat, go spod Žebot 50krat, gospod Kemperle 33krat, gosp. dr. Leskovar 24krat, vlč. gospod dr. Kovaftifi 9krat, go spod Pušenjak ^^lcrat, vlfi. gosppd dr. Medved 3krat. LetoSnjo zimo smo priredili dva socialna tefiaja in sicer za obmejne Slovence v St. Ilju v Slovenskih goricah1 in v Konjicah. Ofba izborno iztekla, dobra udeležba, zanimanje veliko. S. K. S. Z. za Stajersko je priredila letos dva romarska vlaka pod vodst^-pm vlfi. gospoda prolesorja dr. Jerovšeka na Trsat. Mladeni&kih in dekliŠfkiK zvez je po 50. Telo vadnih odsekov, Orlov je sedaj na slov. Stajerskem 14. ..¦X'-:,*ffl.'»": Na obCnem zboru dne 6. aprila 1911 je bil iziroljen stari odbor ta sicer: dr. Anton KoroŠeo, pred«ednik; dr. J. Hohnjec, podpredse^lnik; dr. Frano Kova6i6, dr. Karol Verstovšok, dr. Anton tferovšek, ?urjnik Evald Vračko, Ivan Kociper, dr. Fr. Lukman, Franc Zebot, Franc Gomilšek, odborniM; Vinfco Žolgar, blagajnik; dr. Anfon Medveji, Ivan GoriSek, Franc Spindler, Vlado PnŠe.njak, namestniki; [AJojzij Haubenreich, Anton Tkavc, računska pregledovalca. S. K. S. Z. plačujo naroftnino za revne obnnejne Slovence za 135 izvodov ,.Slovensk'ega Gospo"d'arja" in za 10 izvodov ,,NaŠega Doma." S. K. S. Z. je poslala lansko leto in> letos veUŁq Število knjig in sicer: na RemŠnik 150,. Gornio Eadgono za Prekmurce čez 200, v Apače 100, Kamnico čez 100, v Marenberg čez 250., Pisem se je rešilo čez 300. Odborove seje se vrše vsak prvj Setrtek v me«ecu. ZnafcaV dekliškiti se je prodalo okrog 1000. Okrog 1000 jib? je Se v zalogi. Delfleta, aiezite po njih! O delovanju Zveze Orlov je poroSal dr, PogaSnik. Na novo se je ustanovilo pretefieno druŠtveno leto 21 odsekov, skupno jih je sedaj 147, PoroSali so Se: profesor Robida o odsekili za predstave, g. Vovko o ,,Bogomili", g. dr. Mantuani o sbirki zgodovinskih in naravoslovnih predmetov, gospod Svetek o pevskib. društvih, g. Jež o Slov, Stvaži in dr. Zajc o Jugoslovanski Strokovni Zlvezi.. Zanimanle je vzbudilo pismo odsotnega preilsednika S. K, S, Z., ki se je preSitalo. Dr. Krek piSe: S, K. S. Z, se bo preosffovala. Ustanovi se v Ljubljapi posebno druŠtvo. Ziveza bo potem saino središče naših dru&tev, zato Ji je treba novega živIjenja, VrŠiti se morajo vsako lelo socialni tegaji, druŠtveno življenje se naj poživi s posebnimi letaki, ki bi razpravljali za ljudstvo vsa važpa vprašanja, ki so na 'dnevnem redu, To bi bilo nekaj novega, a bi prineslo mnogo uspeha, Odbori našili društev se uaj preosnujejo, imeti lnoramo okrožja; in zaupnike, ki naj izvršujejo agitatorično delo naSih društev... Urediti se mora tudi denarna stran druŠtev, V te svrlio predIaga dr, Krek izvolitev posebnega odbora, ki naj vso zadevo premisli.. Treba se jo v naSih društvih tudi v.efe baviti z agrarnimi, to je kmefiko-politiftnimi vpraŠanji. On ]e pripravljen spisati II. izdajo knjige ,,Socializem" in ,,Crnih bukev kmečkega stanu". Pismo in predlogi dr. Kreka so se vzeli z liavduSenjein na znanje. Nato je zaključil predsednik obftni zbor, ki je dal zopet novih misli za uspešno ljudsko izobražey.alno delo. NaSa misel je misel napredka, Živeli vsi, ki se tega zavedajo, živeli tisti, M hofiejo na delo, da se izpopolnimo. Bog blagoslovi naše delo! Mariborski okraj. m MariborsM okrajni zastop. V soboto, dne 16. ¦septembra je mariborski okrajni zastop izvolil za na-Čelnika mariborskega župana dr. Schmidererja, za podnačelnika pa zopet meš6ana dr, Kornfelda. Kje so .bili tisti ,,kmetje", ki so dne 14, in 19. avgusta a^ •gitirali med lalikovernimi volilci, da bo za podnafielnika izvoljen kmet.. Ali smatrajo menda dr, Kornfe}da za kmeta, ali sta dr. Krenn in Kamerer kmeta? V skupini kmečkih občin je bil za okrajnega odbornika izvoljen znani Domiruk Peklar iz St, 'Jakoba v Slov. vgor. Ta izvolitev se sme smatrati kot zahvala mariborskih mešSanov, Peklarju, k'i je edini pripomogel, da niina slovenski kmet 18 ali vsaj 9 zastopnikov v tem važnem zastopu. m Maribor. Pri volitvi volilnih mož za pridob¦ninsko komisijo za mariborski sodni okraj, ki se je vršila dne 11. septembra, so zmagali v IV.. in III. razredu kandidati, ki jih je postay.il slovenski volilni odbor, Vse volilne može prosimo, da vsaj do 25. septembra pošljejo legitimacije in podpisane glasovnice slovenskemu volilnemu odboru v Mariboru v tiskarno sv. Cirila, Volitev; komisije se vrši že dne 27., septembra, m Mariborska okolica. BivŠemu k&ndidatu Franceljnu se nocejo ve8 klanjati njegovi bivši prijaielji. V nedeljo, dne 17, septembra je imela kmetijska podružnica za Maribor in okolico zborovanje v gostilJii ,,Zur Stadt Wien". Francelj je predlagal za naftelnika podružnice naduftitelja Seidlerja iz Poberža, a ie s svojim predlogom pogorel. Iz>ri0ljen je bil prejšnji načelnik Pfeffer. Girstmayr je izzval nazadnje s svojiin besedičenjem razpor med zborovalci. In takega Človek.a nam je ,,Stajerc" pri zadnjih drža^jnozborskiK volitvah priporofial za poslanca, m Maribor. Siidmarkina podružnica bo priredila lelošnjo zimo teSaj za priuSenje slovenšSine za tiste Nemce, ki bi radi jedli slovenski kruh, Za ta teCaj žrtvuje Siidmarka letno 200 K. Nemci spoznavajo, da se slovensko ljudstvo vedno bolj zaveda svoje narodnosti in zahteva od tistih, katerim nosi svoj denar, da govpre slovenski, Zviti so res naSi narodni «asprotniki. Sovražijo nas in na§o govorico, a našdenar jim pa diši, zato se secla] uCijo slovenščipe. m St. Jakob v Slov. gor. Nismo se feudili, ko smo izvedeli, da so mariborski meSčani pomagali Dominiku Peklarju, da je bil izvoljen za okrajnega odbornika. To so bili voditelji posilinemSko-meš^anske stranke dolžru Dominiku, ker jim je on pomagal do zmagfl proti slovenskim kmetom. To mosto Peklarju pafi ne bode posebno v ftast, Ker je izvoljen od aasprotnikov sloveuskega kmečkega ljudstvat. Videli bo* mo, 6e se bodo odslej zidale iz St, Jakoba pa vse Štiri strani lepe, bele ceste. Ce imajo mariborski megftani Peklarja res tako radi, mu bodo pomagali, da se bo zidala cesta k M. Snežni, Somart in Poličko vas. Pa ta re6 je zelo dvoraljiva. m !Sv. Tpojica v; Slov. gor. Tisti gospod pri Sv. Trojici, ki velja za bogataša in je brez vse potrebe kupil Schiitzovo vilo, menda vendar ni tako bogat. IzprosjaŽiti si je moral pri_ &udmarki tisočak, da je sploh mogel kupiti vilo« Kje je torej tisto dozdevno bogastvo? O tem je znano po celem okraiu, da beračijo posilinemci pri Siidmarki, Torej gre pot teh! posilinemcev vseeno že navzdol! Le Še naprej tako, gospodje. Mi vam bomo že tudi malo pomagali po Hancu dol. m Sv. Trojica v Slov, gor. Nekateri naSi posilinemci se zgrašajo nad tewi, da Slovenci nofiemo obiskovati gostiln, kjer prirejajo nemŠke bale in razobešajo frankfurtarske zastajve. Mi vemo, da na teK veselicah prepevajo ,,Die Wacht am Rhein", liajlajo in izzivajo Slovence, sramotijo slovensko narodnost, opravljajo Slovence in jib. zapeljujejo k narodnemu odpadništvu. Ce smo vam v nedeljo tako zoperni, da nas podite z nemškimi cunjami .od hiše, potem nas bržkone tudi v dela-vnik ne rabite, V Slovenskib goricaJi je Slovenec doma, m Hoče. V pedeljo, dne 17, t. m. smo spremili ki zadnjemu počitku g. Pavla Glazerja, gostijničarja in posestnika iz Reke. Rajni je bil brat g. dr. Karola Glazerja. Kako je bil priljubljen, je pokazala velika množica, ki se je pogreba udeležila. Zapusčeni rodbini in vsem sorodnikom naše sožalje. N. v m. p.! m Slov. Bistriea. Gospodarski sliod kmetov slovenjebistriškega okraja, ki se je vrSil v nedeljo, dne 17. septembra popoldne v hotelu ,,Avstrija", se je zelo lepo obnesel. PriSli so kmetje iz vseh župnij celega okraja. Shodu je predsedoval deželni poslanec g. Peler Novak. Prvi je govoril nadrevizor PuSenjak o nakupu živine iz Ceškega. Kmet]e so se po govoru pridno oglašarli k besedi in želeli pojasnila, Odgovarjali so gg. PuŠenjak ter poslanca Pišek in Novak. Fr. Zebot iz Maribora je govoril o skupiri prodaji živine in pomenu Osrednje zadruge, dr. Leskovar pa o raznih davkih v Avstriji. Drž, in dež. poslanec PiŠek je oftrtal zbranim sedanji politični položaj in se je dotaknil tudi zahtev, pod katerimi bi pripustili slovenski poslanci zopetno delovanje deželnega zbora. Deželni poslanec Novak je govoril o krivicali, ki se gode spodnještajerskim Slovencem, posebno v gospodarskem oziru. Kmetje so z zanimanjem posluSali govornike in izrazili želje, da bi se takazborovanja ve8krat prirejala. m Makole. V občini Statenberg so bile dne 13. septembra volitve novega odbora. Slovenska kme8ka zveza se jiH je udeležila v vseh treh razredih. V 3. razredu je nastopila prvifi in dosegla znatno Število glasov.. 7asno je, da posilinemoi prihodnjič niti tega razreda ne bodo mogli več reSiti, Nazadovanje posilinemSke stranke je očitno: v 2» in 1, razredu se volite.v piso ve8 udeležili, dočim so imeli dosedaj v 2, razredu celo enega odbornika, Zato se nam zdi nerazumljivo, zakaj se trgovec in gostilniSar JurŠifi tako izpostavlja za propadajofio štajercijansko stranko. 'Ali misli, da bo to njegovi trgovini in krfimi koristilo? V 2, razredu je prišlo do nekega osebnega nasprotstva, kar upamo, da se drugokrat ne bo ve5 zgodilo. Drugo, kar moramo grajati, je nepotrebno nasprotje med kmeti pa Ložnici ip v Stranskih Makolah, Tudi to ni prav. Vsak kraj naj ima primerno število odbornikov. Mi vidimo izboljšanje težkega kme8kega stanu v združevanju, ne pa v medsebojnem nasprotovanju, Ta prepir slabi našo odporno silo proti posilinemcem in odvraSa pozornost od drugih važnib občinskih nalog. Edino pametno volilno geslo se nam zdi: Volite najboljše slovenske može po celi občini in zlata vredna edinost naj prevpva vrste naših mož. m Sv. Magdalena. Zadnjo nedeljo t mesecu, t. j. 24. septombra ima D. Z. svojo redno mesečno sejo in predaranje. Kakor čujemo nastopilo bo že tudi več deklet. Vse društvenice, pa tudi druga dekleta, ki še niso t D. Z. pa želijo spoznati njeno delovanje, so povabljene k predaTanjn, ki se vrši po večernicah v društveni sobi. m Sv. JuriJ » Sl»v. gor. Kmet. podružnica pri 8t. Jurjn v S1oy. gor., priredi dne 1. oktobra t. 1. gospodarsko pončen shod, po rani slnžbi božji t gostilni g. Fr. Krajnca. Prodaval bo g. J. Belle, ravnatelj sIot. kmet. Sole t Št. Jnrju ob juž. žel. Ob tej priliki se bodo sprejemala tudi narofila za umetni gnoj z« jesensko gnojenje. Jurjevčani pa tudi dmgi, pridite v obilnem šterilu ra shod. m Hoče. Mladeniška zreza ima v nedeljo, dne 24. sept. po večernicah poučno zborovanje. Na dneTnem redu so govori, deklamacije in petje. Ob enem bo izvanredni občni zbor in volitev dveh novih odbomikov. Fantje pridite. m Slivnlca pri Manboru. Naša mladeniška zrcza prircdi v nedeljo dne 24. sept. odhodnico svojim tOTarišem vojaškim novincem, s sledeiim vsporedom: Govor za slovo, šaloigra: ,,Poštna skrivnost1' in petje. Ker je čisti dobiček namenjen sloT- Straži, ste rsi zavedni 81ovenci in prijatelji našega odra uljudno povabljeni. Pričakojemo tndi naše vrle sosede iz Hoč in Frama. Torej v nedcljo na svidenje v Slivnici! m Poljčana. Slor. Kat. izobražeTalno društvo v Poljčanah priredi cesareko slavnost dne 24. septembra t prostorih tamošnje ljudske šole. Vtpored: 1. Rožmarin. 2. Kmečko dckle. Oboje poje poljčanski mešan zbor. 3. Slavnostni govor. 4. Cesarska pesem. Poj<5 vsi navzoči. 5. Krčmar pri rZvitera rogn". Igrajo mladeniči izobraževalnega društva 6. Svojeglavna Minka. Igrajo dekleta izobražcvalnega društTa. 7. Kmet — Herod. Igrajo mladeniii izobraJoralnega društTa. 8. Pri prosti zabavi, ki se Trši t goatilni g. M. Svetlin : deklamacije, govorčki, petje in godba. Začetek takoj po večernicah. Med odmori gvira niakolska narodna godba. Vstopnina 60 vin. Stojišča 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Ptujski okraj. p PtnJ. V ponedeljek, dne 18. septembra so ptujski mestni ofietje izvolili zopet peka Orniga zažupana; za podžupana pa je bil izvoljen Steudte, Navadno se je vrSila po Županski volitvi baklja^a z 8°^- bo po mestu, k!ar pa je tokrat izostajo, Znamenje, da niso vsi PtujSani veseli Ornigove izvolitve. p Ptajske novice. KrČevinsko Bralno druStvo priredi v nedeljo, 24. sept. v prostorih Nar. Doma pa Ptuju Ijudsko veselico z gledaliSko igro ,,Domen", petjem, govori, galjivo pošto itd, Vsak, komur je za poŠteno razvedrilo, pridi, posebno pa Še vabimo odb.ajajoče vojake-novince. Začetek ob 3. uri popoldne, — Draginja. Dasiravno so v zadnjem 5asu cene za svinje silno padle, so mesarji meso Še podražili! Kdo torej dela draginjo? Sedaj je pač jasno, da židje in njih trabantje; nešte.v^ilni prekupci izrabljajo vedno in povsod nesrečo poljedelca! — Mestne šole so začele pouk dne 18. septembra. p Clrkovce. Umrla je dne 5. t. m, Marjeta C&lan, p. d, stara Mesarečka. Bila je svoje dni dolgoletna cerkvena pevka in pozneje dobra, vzgledna mati in gospodinja. Sveti naj ji vegna luč! p Iz ormoškega okraia. Obmejnim obginam ptujskega političnega okraja v prevdarek in premislek. Kot vefeletni župan ene obmejnih občin gori omeHJenega okraja opažam zelo nepriroSno zvezo obmejnih ob6in ptujskega politiSnega okraja z osredjem politiSnih: oblasti in pri tem zadenem na vpraSanje, kako velika, olajSava bi bila v tem oziru, ako bi se te obmejne obČine priklopile k ljutomerskemu okrajnemu glavarstvu; k temu navajam nekaj važnih razlogov: I, Občine, ki mejijo na ljjutomersko okrajno glavarstvo, so od ormožke železniSke postaje oddaljene približno dve uri in od tod še celih 22 km od Ptuja, nasprotno pa od Ljutomera le kakih. 5 do 6 km, kar pomeni po doma8e povedano, da obfiinski predstojnik kako nujno zadevo, in teh je vedno dovolj, že lahko v Ljutomeru uredi, ko Še druga8e komaj pride v Ormož na postajo in od tam še 22 km z vlakom v Ptuj. Pri tem se ne trpi le mnogo na denarnih izdatkih, ampak tudi na časovni izgubi, in bi bila torej naravnost velikanskega gospodarskega pomena gori predlagana priklopitey obfein k ljutomerskemu okrajpemu glavarstvu, II,,Obmejne obSine ptujskega politifinega okraja so v svojem gibanju in prometu veliko bolj priročne Ljutomeru kot Ptuju. Pri tej tocki se mi zdi vredno omeniti, da so občinski predstojniki ve6inoma navadni kmetje, ki morajo mnogo, oziroma vse posle, ustmeno opravl|ati, kar bi za pod prvo točko omenjena velikanska razdalja od Ptuja bila za nje velika Ugodnost, ako bi te posle opravljali v Ljutomeru. III. Predlog sam podpira obenem že tudi dejstvo, da je že en del teh občin vSolan v ljutomerski okraj in da tudi iz nevšolanih ob6in v Ljutomer, obisklujejo radi priroftnosti Šolo v Ljutomeru, Za danes ostanemo samo pri gornjih vrsticatf, ki sem jih napisal z namenom, da izvedo to misel drugi merodajni možje v obmejnih občinah (v poStev pridejo pred vsem Zerovipci, Hermanci, Veličane ali tudi Kog). H koncu Še opomnim, da so o stvari obveŠčeni naši državni in deželni poslanci, ki so obljubili, naše stremljenje podpirati, ako bi bile posamezne točke v tem edine, Naj bi se tedaj merodajni možje oglasili v fiasopisju, se sklical sestaneki zaupnikov iz prizadetih občin in tako spravili stvar do konftnega sklepa. — Župan. p Ormož. Dne 14, septembra je izbruhnil pr> žar v bližnji hrvatski vasi Virje. Ker so bile hiše krite vse s slamo, se je ogenj naglo razSiril, Do tal je pogorelo 20 poslopij z vsemi premigninami, živežem in krmo, Škoda je ogromna. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Nedeljski shod je krasno uspel ob. velikanski udeležbi. G. poslaneo Brenčič otvori zborovanje, pozdravi zbrane može in predlaga predsednikom g. Rižnarja, župana v Savcih. Predsednik pozdravi zborovjalce in da besedo poslancu Brenčifiu, ki se zahvali za toliko udeležbo in obenem z'a zaupanje pri volitvali. Nato porofia o svojem delovanju v državnem zboru, kaj je storil za svoje volilce in kaj bo še storil, kar so vzeli volilci z veseljera na znanje. In h kopcu jih je pozival, nai se oglase k besedi, če ima kateri kakšno željo, Oglasilo se jih je več. Gospod poslanec je dal takoj pojasnila. Nato se je sklenilo sledeče: Volilci pri Svs, Tomažu zahtevajo odpis davka radi su§e, Poslanc« se je izreklo popolno zaupanje, kakor tudi vsem drugim poslancem Slovenskega kluba. Nato se zahvali predsednik govorniku za tako pouftna izvajanja in zaključi lepo zborovanje. p Zerovlnci. Lepo Stevilo zay,ednih mož, gotovo nad 150, je prišlo v nedeljo, dne 17. t. m. k Pihlarju, da slišijo svojega poslanca Mihaela Bren6i6at ki Jo v enournem govoru poročal o državnem zboru, o svojem delovanju in o delu drugib naših poslancev. Volilci so bili zadovoljni z njegovim poročilom in delovanjem ter so mu izrekli svoje popolno zaupanje. Na stavljena vprašanja je g. poslanec toCno odgovarjal. Ljudstvo vedno bolj uvideva, da zanj nimajo srca razni liberalni gospodje, ki se tuintam malo nasmehnejo kmetu, ampak Slovenskakmefika zveza. Ploja nismo videli v našem krajuveS kakor enkrat, ko se je zaklenil pred nami; naS poslanec pa je bil y, nedeljo že drugifi med nami! Tako je prav! Vpditelji naši, med ljudstvo! p SrediSče. Pri nas se je v nedeljo ustanavil nov telovadni odsek Orel. Kakor v Ptuju, tako je tudi pri nas Orel nujno potreben, da organizira naše vrlo mladenifte in jih vzgoji za navdušene krŠ^anskonarodne može. Da se je ustanovil srediiški Orel, gre zasluga mariborskemu odseku. Natan8pe]e porodamo prihodnjiS. Na zdar! p Zetale pri Rogatcu. Tukaj so si. ustanovili vinogradniki zafiasno posredovjalnico za prodajo letošn]ega viaa. 2e pred desetlotji bo hodili v žetalsko župnijo vinski kupci iz Krapjskega, iz Savinjake do. tine in iz nemškega Stajerja; vsled trtne uši pa je bila ta kupfiija pretrgana. Ker so sedaj gorice vse prenovljene in bo letos naprodaj Čez 1000 polovnjakov, ali Łez 3000 Jieklolitrov izvrstne kapljice, imamo upanje, da bodo stari in novi kupci začeli zopet prihajati v naše kraje. Od Ptuja je z vozom 2 uri, od rogaške postaje pa 1 uro, Ceravno raste v Zetalah izvrstno vino, bodo cene zmernejše kakor v Slovenskih in Ljutomerskih goricah in v Zavrču, Iz prijaznosti posrcduje med vinogradniki in kupci g. Jožef Krajnc, kaplan v Zetalah. p Ptuj. Vabilo na veliko ljudsko veselico katero priredi Krčevinsko bralno društvo v nedeljo dne 24. sept. ob 3. uri popoldne t dvorani Narodnega doma v Ptuju. Vspored: 1. Razne pevske točke. 2. Poždravni govor. 3. Velika narodna igra BDomen" s petjem r petih dejanjih. 4. V spodnjih prostorih prosta zabava z raznimi govori S. K. S. Z., šaljivo pošto, petjem itd. Kcr je čisti dobiček namenjen za razširjanje društvene knjižnice, se preplačila hvaležno sprejemajo. p Pri Veliki Nedtlji bo dne 8. oktobra sbod dekliškib zvez 02. Marijinih družb za vso velikonedeljeko dekanijo. Podrobni vspored se objavi prihodnjič. Agitirajto za obilno udeležbo. p Or.flOJ. Zahvala. Povodom sklepa šolskega leta se je priredila na slovenski ormoški okoliški šoli dne 2'. avg. šolarska veselica. Ob tej priliki so bili vsi učenci in stariši učencev primerno pogoščeni. Hvala gre slav. ormoški čitalaici, ki je za pogoščenje darovala 120 K. Nadalje se podpisano šolsko vodstvo zahvaljnje p. n. ormoškim gospem in gospodom, ki so prispevali z darovi. Hvala tudi g. z,inku, da je prepustil syoj krasen gaj, godbi hardeške požarne brambe, vsem gospem in gospodičnam, ki so pogoščenje izvršile, učiteljstvu za sodeloranje in sploh vsem, ki so si stekli za imenovano šolarsko Teselico kakih zaslug. Šolsko Todstvo Ormož—okolica, 18. sept. 1911. Jos. Rajšp, Solski vodja. Ljutomerski okraj. 1 Liutomer. Ce bi kateri prejemniki mdjih knjig bili pozabill, dovoljujern se jih opozoriti na tozadevpo položnico. — P, Skuhala. 1 Ljutomer. Dne 14, septembra je zacel goreti gozd v Cezanjev.cih. Bati se je bilo, da bo radi vetra in ker je vse suho, se razširil ogenj dalje. Vendar so prihileli ljudje in ognjegasci požar ugasili. Pogorelo je en oral gozda, ki je last Franoa Štanjko in dr. Rožiča. 1 VeržeJ. Hm, hm, kaiko se pač svet obrača. NaŠ g. učitelj pa so postali velik prijatelj »nemščine". Celih osem tednov so nosili v Mariboru vojaško suknjo, pa so sloven&čino malo pozabili, Po Veržeju se radi spreb.aja.jo z bolj na nem&ko stran obrnjenimi gospodi in; gospodifinami. Kaj bo pa sedaj, ko so ti odšli? G, učitelj, sedaj bodete zopet morali z nami »Verženci" občeviati, upajmo, da se bodete že zopet privadili. — Verženski skunka& 1 Iz Radinec se nam piše: Z zaftudenjem smo izvedeli, da se je tudi paS okrožni zdravnik dr. Hohn dal voliti y gornjeradgonski okrajni odbor in se je tako pokoril povelju dr. Kamnikerja, kateri hofie naš okraj ne le samo versko in parodno, ampak tudi gospodarsko zasužnjiti. Dobro je, da se poznamo! 1 Gor. Radgona. Dr. Kamniker, Častni občan trga Gorpja Radgona, on, ki v okrajti ne plačuje niti vinarja davka, temveŠ na račun okraja pobira mastne dohodke, hoče zavijiteti svoj Rem&ko-nacionalni bič nad slovenskim, kmečkim ljudstvom gornjeradgonskega okraja in mu odvzeti njegove najdražje svetinje. Vsled tega je nastalo v okraju velikansko razburjenje in upamo, da bode imelo isto za našo stvar najboljše posledice! l Gornjeradgonski okr. odbor sestavili so si naši Nemci in. posilinemci tako-le: Z|a načelnika so volili 691etnega, ,,delaželjnega", ,,vsestransko priljubIjenega" znanega Fr. Wratschkota, njegovim namestnikom pa solastnika Rotenthurma, graŠŽaka Oto Zor_ zinija, Ostali odbor pa so sestavili iz teh-le ,,kmetov": Izdelpvatelj šampanjca in znani priseljenec Berthold Bouvier, oskrbnik grol Trautmannsdorfovih posestev, Vinzenz Steinbrenner, zdravnik dr. Hohn iz Radinec in Alojz Koller iz Hrastja. Zadnji je pač bolj ,,miren" mož. Iz kmečke skupine so volili v odsotnosti naših kmetkih zastopnikov Janeza Zižek iz Negove, ki pa ]e že pred volitvijo podal podpisano izjavo, da izvolitve ne sprejme. Tako ,,odlično" sestavljen odbor bode našel primeren odmev po celem gornjeradgonskem okraju. Gotovi ljudjepa si naj zapomnijo, dasoWratschkovi časi prešli in da se bodejo imeli bojevati z zavednim slovenskim kmečkim ljudstvom! Zatrli jiiste speftih, ne boste nas bedečih!! 1 Badgona. Dasiravno smo prekmurski Slovenci zelo odrezani od bratov, ki prebiva.te onstran Mure, vendar se tudi mi .čvrsto gibljemo. Lansko leto ustanovijeno Izobraževalno društvo za Prekmurce dokaj živahno deluje; posebno feastno pa moram omeniti našo DekliŠko zvezo, ki ima združenih pod svojim okriljem veliko število zavednih deklet iz vseh prekmurskih vasi. Imamo že precej knjig in Basnikov na razpolago, vendar Še vedno premalo. Obraftamo se do bratov v sredini Slovenije s prošnjo, da pošljejo Izobraževalnemu druStvu v Dedoncih, p. Radgona, kaj knjig ip fiasnikov, Nasprotniki tudi mofino Širijo slabo berilo med nas. V Potrni se je naselil kar nekak agent, ki brezplačno deli med etivaželjno ljudstvo ,,Stajerca" in nemške knjige s slikami. Mi ho6emo živeti, a prosimo vas pomoči. Km«t. podružn-o« pri Bt. Jurju ob Ščavnici priredi t nedeljo 24. sept. t jurjevski šoli po rani maši kmet. zborovanje, pri katerem bode predaval goap. Fr. Pirnat, c. kr. okr. živinozdravnik iz SIoTenjgradca, o živinskib boleznih ter pripomočkih zoper igte, o pomenu kužne postaTe itd. l.ti dan popoldne ob treh bode prcdavanje z ist m dneTnim redom pri Kapeli. Pridit« žiTinorejci, stvar je z» gospodargtro *elo Tažna. . . Slovenjgraški okraj« s Smai-tno pri Slov. Gradcu. Za 3. september naznanjena ljudska veselica, katero je priredilo Bralno društvo pri g. Rotovnik-Plesniku v Legnu, se ]e zelo dobro obnesla. Udeležba je bila obilnaA da so bili vsi prostori natlačeno polni, Neprifiakovano dobro se je do.v/šila igra: ,,Pravica se je izkazala". Ti iantje jo pa znajo pihnit. Zlasti rejeni ,,krfimar" in raztrgani ,,berač" sta imenitno ,,učila" drug drugega. Potem je pa prišla še ^plan&arica" s hribov. Kraano nam Je popevala ljubke planinske pesmice ter mično pripovedovala od svojih letk in stricov, tako, da bi jo bili prav radi Še dolgo poslušali. Pozabiti pa tudi ne smemo nasiji slavnoznanih pevcev, ki so izpopolnjevali veselico s svojim ubranim petjem. Vsem skupaj se prav toplo zabvaljuje odbor Bralnega društva. Sošttanj. Dne 12. t. m. je umrl v Družmirju narodni Župan šoštanjske okolice, g. Jos. Ko&an. N. v m: p.! — Po Ravnah in Plešivcu je zbolelo ve6 ljiidi za grižo, neKaj jih je tudi že umrlo. Ljudje pripisujejo bolezen vživanju sadja, katero je vsl«d dolgotrajne suSe sparjeno. s Šoštanjska okollca. Komaj se je nekoliko pozabila sramota iz zadnjih državnozborskih volitev, ko so na§e tri okoliške ob^ine volile po večini liberalno, nas je že zopet vznemiril nov žalosten dogodek. Za volitev v šoStanjski okrajni Šolski svet smo videli na nemški volilni listini imena: Dvornik, Zager, Verbuč. Prvi kandidat za družmirski županski stolec, drugi župan topol&ki, tretji bivši župan Šentflorijanski, ki so med glavnimi vzdrževatelii in agitatorji N. stranke v teh obftinab. Ta žalostni slufeaj nam zopet jasno kaže narodnost ,,Narodovcev". Ljudstvu se vedno bolj odpirajo o6i, kam vodi liberalnn Narodpa stranka. Z Dvornikom in Verbufiem je ljudstvo že obraeunalo, za Zagarja pa tudi Se pride dan rafiuna. Velenje. NemSka veselica v V«lenju zadpjo nedeljo se je klaverno obnesla, Udeležba je bila slaba, dež je motil in ker niso imeli druge muzike, so dobili baje neke cigane. Iti so morali brez izzivanja v trg, brez zastav; orožnikov je bilo precej veliko, baje 18 brez domajčib, Slovenci so se zadržali popolnoma mirno, Neuspeh nemške veselice je torej popolen, s Škale pri Velenju. Hudo se je ponesreftil dne 10. septembra posestniški sin Janez Smon. Ko je peljal voz hlodov na postajo v SoŠtanj, je padel tako nesrefino pod voz, da so mu Šla kolesa čez telo in je zadobil težke telesne poškodbe,. Malo upanja je, da bi okrevaL s Vsjenje. Prihodnjo nedeljo dne 24. t. m. gremo pa tsi ˇ drnštveni dom. SIot, Dekliška zveza nam bo priredila popoldne po večernicah lepo veselico. Dekleta bodo predstaTljala žaloigro nVestalka", ki nam predstavlja divje preganjanje kristjanoT za časa rimskega celaija Nerona. Skalski tamburaši nas bodo razveseljevali z lepim tambnranjem in tudi lepo petje bomo slišali. Zato pa bomo šli vsi zavednl Slovenci v nedeljo popoldne t DruštTeni dom. Pridite tudi bližnji in daljni sosedi v obilnem številu, da se boste med nami malo razyeselili in poslušali našo zavedno mladino. Konjiški okraj. k Konjice. NaSi ,,Nemci", kojih imena se večinoma vsa konSujejo z iči, so prišli med seboj nekaj y. navskriž, Dasiravno se očitno še ne pokažejo v razporu, vendar verao Konjicani, da v posilinemškem taboru ni več vse v redu. ,,Mladi" bi radi vzrastli 6ez ,,stare", imajo svoje lastno zbirališče, istotako ,,stari; obe struji tekmujeta med seboj, katera bi dobila čim več Konjifianov na svojo stran. Vsekako je prifiakovati še zanimivosti iz te borbe. k Iz konjiške okollce. Glasovita Je vinska kapljica, ki se pridela iz naših vipskih goric. Posebno naša crnina slovi daleč izven naže dežele. LetoŠnji pridelek bo izboren, a ne posebno obilen. Trgatev se bo letos 14 dni prej začela kot navadno, ker Je grozdje že ižvanredno dozorelo. Vendar priporofiamo, da se naj vinorejci nikar preveS ne prenaglijo s trgajvijo, ker Se bo jesen tako topla kot je prifeakovati, bo grozdje pridobivalo vsak dan mnogo sladkorja. Oglašajo se že tudi kupci za jiovo vino. Vendar naŠ vinorejec ne nasede na te limanice. LetoŠnje vino bo gotovo veljalo že od pre5e liter najmanj 60 vin. k Oplotnlca. Pri posestniku Stefanu Z;aložniku v Oplotnici je opazil dne 14.. septembra hlapec Magerl, da je voda domačega studenca bela kot mlBko. Zadeva se je takoj javila oblasti in preiskava je dognala, da je vlil nekdo v studeneo karbolov.o kislino, Sumi se, da je storil to hudoben Slovek iz kakega sovraštva. Orožniki strogo poizvedujejo. k Zrede. Pri nas se bodeta v nedeljo dne 15. oktobra ustanoTili Mladeniška in Dekližka zveza. Govoril bo na ustanovnem shodu g. dr. Hohnjec iz Maribora. K ustanovitTi naj prido poleg domače tndi mladina iz sosednjih župnij. Celjski okraj. c Celje. Liberalni fiasnikarski mazači so se sedaj po dunajskih dogodkih zavedli, da po svetu vlada draginja. Kriv te draginje je, kakor samoumevno,, edino-le dr. KoroŠec. Saj je on delal letos točo, panal dež, povzroCil sušo, in sedaj je seveda on tudi kriv draginje. Zato pa predlaga nSlov. Narod" z dne 19. t. m., da bi bilo dobro sklicati draginjske shode po Savinjski dolini, in dr^ KoroŠca poSteno poučiti o zahtevah Savinjčanov. glede draginje. Da bi bolj podkuril» zlaže se lib«ralni resniooljub v istem dopisu, da dr. KoroSec zapravlja svoj denar po toplicah ter v . L4jjbljani,.ki6r priataS liberaimk kozolcev ^krivnostoo namigava o aleri s težko omaro. Toda. vsakemu i© znano, kdor se je le količkaj brigal za delovanje dr. KoroSca, da stoji v neprestanem osebnem in pismenem stiku s svojimi volilci ter da &e ni imel niti ure na razpolago, v kateri bi se lahk.o po vzgledu liberalnih koloypdij zabaval po toplicab ali v LjubljanL Ko lib«ralni mazači Še niso nife vedeli o draginji, je dr. KoroŠec zaradi toče posredoval za podporo prizadetim, vkljub temu, da so nekatera liberalna županstva poročala proti podpori; trudil se je pri davfenih oddelkih doseči odpis davka vsled su§e; in vsi župani celjsko-vranskega okraja so bili prifia seje pri okrajnem glavarstvu, y kateri se je vsled prizadevanja dr. Korošca in lovarišev obravnavalo, kako odpomoSi letoŠnji draginji in slabi letini. To se Je zgodilo že dno 7. septembra, ko se še liberalnim lažnjivcem niti sanjalo pi, da je treba Savinjsko dolino in dr. KoroŠca poučevati glede draginje, Savinjsko dolino je t~eba sedaj le poufeevati, kako liberalci venomer lažejo, kako nesramno povsod izkoriščajo ljudstvo in kako so tudi v političniji stvareh zaostali, kajti glede draginje so naši poslanci storili že vse koraiie, ki se sploh dajo storiti. (Opomba uredništva: Seveda je tudi liberalna laž, da je dr. KoroSec glasoval pri posvetovanju klubovih nafielnikov proti sklicanju državnega zbora, Prvič se sploh ni glasovalo, drugi5 pa dr, KoroSec ni govoril proli sklicanju državnega zbora, ampak zabteval, da se naj ne skliče prenagljeno, dokler namreB niso vse predpriprave gotove, Kajti ljudstvo ne potrebuje od državnega zbora besed, temveč dejanja. S tem je brezmejna lažnjiArost celjskih liberalcev zopet popolnoma razkrinkana!) c Iz Savlnjske doline. (O hmelju.) Kakor smo že mnogokrat imeli priliko porofiati, moramo žalibog danes zopet potrditi, da smo savinjski hmeljarji s hmeljem letos žalibog veftinoma tepeni, Cim dalje tem bolj se narnrefi izve, da je večje število hmeljarjev letos hmelj po 200 K za meterski stot naprej prodalo in ker smo ga vsled suSe razmeroma jako malo pridelali, so žalibog gotovi dohodki naših hmeljarjev letos jako pifeli. Malo je takih, kateri se niso pustili od žalskih mešetarjev glede predprodaje hmelja pregovoriti in kateri ga niso mešetarjem v naprej obljubili. Tisti naŠi rojaki so sreSni, kajti, akoravno znaša pridelana množina hmelja letos mnogo manj nego druga leta, pa je na drugi strani cena hmelja visoka, tako, da je gotovi dohodek vendar primeren, Veseli so letos žalski liberalni mešetarji, kateri misliio, da bodo letos na raSuin ubogega kmeta-trpina obogateli. Kajne, tak dobiček je že lep? Kupili so hinelj v predprodaji za 200 K meterski stot ali cent, dobijo pa za njega po 800 K, tako, da jim ostane samo pri enem meterskem stotu samo okoli 600 K Čistega dobicka v žepu! To so kmečki žulji^ to je kmefika kri naŠih vrlih savinjskih hmeljarjev, in to neusmiljeno ravnanje našib žalskiji liberalnih ,,rojakov" in ^domoljubov" se bo budo maŠČevalo; to si zapomnite! Letos smo navedene mešetarje spoznali in mi Savinjčani jim v bodočnosti r.e bodemo Šli ve6 na limanice, ker je in ostane naše goslo: ,,Pro6 ž njimi!" Sedanja cena hmelju je 7 K 50 vin. za kilogram ali 700 K do 750 K za meterski cent. Ce ne pride v prihodnjem letu kaj izvanrednega, že sedaj smelo prorokujemo, da bodemo tudi v prihodnjem letu imeli primerno dobre hmeljne cene. c Petrovče. Zadnji živinski in kramarski sejem, katerega smo imeli dne 13, t. m. v PetrovSah, je bil prav dobro obiskan. Prignalo se je neprifiakovano veliko goveje živine in bilo je tudi mnogo obrtnikov in trgovcev, kateri so imeli svoje blago na prodaj in kateri so ga prav dobro prodali. Sedaj imamo v PetrovBali štiri sejme, dva stara ip dva nova; nova sejma, za katera je na§a občina dolgo prosila, sta nam z velikim trudom priborila eden naših obie spoštovanih in zaslužnih občanov v zvezi z rajnim državnim poslancem vit. Berksom. Z veseljem pozdravljamo, da na-Si sejmi od leta do leta bolj napredujejo. c Petrovče. NaŠa lepa, krasna obfiina napreduje vsled delavnosti našega obfiinskega zastopa in naših vrlih občanov v vsakem oziru. Po večletnem prizadevanju smo dosegli, da je okrajni zastop celjski s pomočjo obžine kupil most čez Savinjo, kateri v.eže dva dela okrajne ceste Petrovfie—Liboje—Griže in kateri je bil v nevarnern stanju in ga lepo popravil ter opustil mitnico za ve5ne čase.. Dalje je okrajni zastop na naSo proSnjo napravil v naši obiSini v teku zadnjili let dva nova mosta ter pred leti prevzel neko ob5insko c-esto proti Libojam v svojo oskrbo, Sedaj se p:i izvrguje vsled prošnje in s pomočjo obfeinskega zastopa zopet neko jako važno in potrebno delo, in sicer naprava vodotoka ali k.analizacija v PetrovČab, katero delo je z ozirom na; to, ker pelje skofii Petrovče okrajna cesta, prevzel okrajni zastop celjski. Z dovršeno kapalizacijo bodo odpravljeni tudi zadnji nedostatkj v zdravstvenem oziru v naSih prijazliih in lepili PetrovČati, in Petrovče bodo tudi glede snažnosti in varstvenih naprav Še letos prekosile marsikatero mesto in marsikatere trge. c St. Peter v Savinjski dolini. G. Franca Ušena, posestnika v Gornjib GruŠovljah je obiskal v noci dne 12. t. ra. neki tifiek uzmoviS, Pri dobro zaprtem poslopju se mu je posrečilo, da je ,,preiskal" prostore, v ka,terih ima shranjen hmelj. Da se mu to nevarno delo boljše izplaSa, pobasal ga je okoli 15 kg in odkuril ž njim po potu, katerega taki ptički navadno imajo, namreS skozi okno, Upati je, da zadene tatu zasluženo pla&ilo^ Gornligrad. Volitve v okrajni zastop gornjegrajski se vrSijo dne 22. t. m. za veleposestvo, dno 23. t. m. v trgih In dne 27. septembra v km«6k5h obiiaaB. . ..*; '¦¦•¦ ¦ ¦. ',:.,'¦ - ¦¦ ¦ -. c Gornji grad. Samodrč paromlinarja MajdiSa iz Celja je drdral pred kratkim z veliko naglico po cesti iz Reftice. Pred neko gostilno se je ustavil posestniški sin Matija Irmancnik s kopjem, ki se je ustrar šil samodrča, skofiil na stran, voz je padel nalrmanCnika, kateri je težko poškodovan. c Nova Stltta pri Gornjem Gradu. V yNar. Listu" so se v dopisih. iz Nove Stiite začeli v zadnjem Času repenSiti posebno neki ,,Dolski". Menda nimajo pametnejšega dela, kot obrekovati poStene ljudi in pisariti laži v časopisih. Razven župnika so jim na potu tudi mladeniči in dekleta, ki nočejo trobiti v liberalni rog. Da pa ne bodo v prihodnje zaradi teh imeli toliko skrbi, jim povemo, da se naj za nas nik.ar niS ne brigajo. Zlasti pa ne potrebujemo nobenih naHkov od raznih ponočnih razgrajaCev, ki menda mepijo, da so samo zato na svetii, da ponoči okoli rogovilijo in uganjajo liberalne budalosti, Radovedni smo, ali se za podpisom ,,Dolski" skrivajo tisti junaki, ki so pred kratkim neki vefier prav tolovajsko razgrajali okoli neke gostilne, hotefi izzvati pretep, in ki so potem med potjo domov hoteli vse razbiti in so celo poskuSali vdreti v neko hišo, kar se jim pa ni posrečilo? Ali je med vami tudi tisti, ki je meseca avgusta ponoči enkrat vrgel kamen skozi okno v gostilno g. SavinŠeka? PiŠete, da se tukaj v dveh gostilnah veliko pleše. Kdo so pa tisti, ki so dozdaj v eni teh gostilen največkrat plesali ? Ali ne ravno ,,Dolski" ? Nas poučujete, kako se naj obna&amo, pa se raje sami tako obnašajte, kot se poštenemu človeku spodobi! Vi nesramno obrekujete poštena dekleta, ali kakšno je pa v nravnem oziru vaše življenje? Ali naj o tem tudi pišemo? Pometajte pred svojim pragom! Komandirate tudi nekaj g. župnika, pa vedite, da g. župnik vaših ukazov ne potrebuje, Še manj pa vaših nasvetov! Vi, ki še vsi skupaj niste dali župniku nikdar ne vinarja, mu drznete oponašati to, kar mu žup1 jani prostovoljno dajo, Sram vas bodi!! Res, čedalje IepŠa družba se zbira okrog ,,Nar. Lista", Mi ,,Nar. stranki" na pridobitvi teh ,,Dolskih" Čestitamo, Najbolj jih je pa gotovo vesel tukajšnji slavni organizator liberalne mladine, ker s takimi junaki bo on, kot mogočni vojskovodja, gotovo slavno premagal »klerikalnega zmaja". c Griže ob Savinji. Pri volitvi pet utiov v krajni Šolski svet Griže, fiegar naS$stvo je bilo dosedaj, mimogrede omenjeno, v nasprotnih rokai, je bilo v nedeljo, dne 17. t, m. izvoljenih pet vrlih pristaševi S. K. Z. in odlicni grižki občani. Naš krajni Solski svet dobi torej v kratkem zopet slovensko-ka|toliškega načelnika. V nedeljo, dne 17., t. m. se je v Grižah tudi vršila volitev pet udov v tukajšnji cerkveno-konkurenčni odbor, pri kaieri volitvi so bili soglasno izvoljeni vrli katoliško-narodni možje^ in sicer dva zastopnika petrovške ter trije za»topniki grižke občine. Ziveli zavedni Savinjčani! c Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Malokedaj se kaj sliiši iz paSe prijazne dolipice, a vendar delujemo vedno za napredek. Veselica, koja se je vr&ila dne 13. avgusta v prid Bralnemu in tamburaškemu društvu, se je nepricakovano dobro obnesla. Cenjenib. gostov se je nabralo lepo Število. Imeli smo čast pozdraviti goste iz vseh sosednjih župnij, posebno veliko iz Laškega trga, tudi domaCinov in letoviščarjev. Igri ,,Ne kliči vraga" in ,,Stirje junaki" so igralci, dasi prvokrat na odru, dobro rršili. Obilo smeha je povzročil ,,Martin KrpaS". Kot govornik je nastopil velefe. g. Sagaj iz LaŠkegatrga in nam v jedernatih besedah razložil pomen in korist društva.. Nastop mešanega zbora, koji je Stel s pomofijo laSkih pevcev 35 mo6i, je zelo ugajal, zapel je par umetnih: pesmi. Res, bil je lep užitek, sliSati ubrane glasove v mešanem in moškem zboru. NastopivŠi tamburaški zbor je bil vsem v zadovoljstvo. Med posameznimi toftkami je svirala godb.a iz LaŠkega trga. Prisrčna hvala vsem udeležencem in vsem, ki ste pripomogli k prireditvi, Posebno domačemu vl6. g. župniku, ki nas v tej zadevi vedno gmotno podpira, Vabimo vas, dekleta in fantje, kateri imate veselje do tamburic, ker so brezplačno na razpolago, da se oglasite ter v dolgih zimskih vefierih pridno zahajate k vajam, da zopet po Božiču katero veselo urico priredimo. c Sv. Lenart nad LaŠkim. Osem let je bil pri nas neizmerno priljubljen nadučitelj g. Planer. A vzela najn ga je neizprosna smrt. Ves čas, kar je bival pri nas ta blagi gospod, ni prišla od nas nobena novica v lažnjive liberalne ftasopise. Pred enim letom pa je priSel k nam od Sv, Duha iz Haloz neki gospod Segula^ In zdaj pa se kar paenkrat bere pogosto v liberalnih Casopisih, posebno v ,,Nar. Listu", od Sv. Lenarta nad Laškim. In kaj pa prajvi ,,Nar. List"? Ja, on pravi, da so tu SentlenarBani in gospod župnik! Pa kaj je to tako strašnega? To je gorje. Ziakaj ni več liberalcev tu! Jih je nekaj, pa ti imajo malo moči. Kaj pa veljave? Se je posušila! Mi farani te ljudi nič ne porajtamo. Najbolj vneti za liberalno Kukovčevo slavno zgodovino so: žnidar na, Vrhu, Posodnjak, potem mefeetar Sumljak, Soretova Franca in Janez. Ti zbrani okoli ,,lererja" tuhtajo no6 in dan, kako bi nas dražili in našega; priljubljenega gospoda župnika jezili. Pa veste, glasno smo že govorili, zbrani pred šolskim stanovanjem, in poVedali gospodu Seguli: ,,Lp kar pojdite!!! Ziastonj Vam peljemo VaŠe pohištvo. Našega gospoda župpika pa ne damo za nobeno ceno." — Farani, c Hrastnlk. Glavna učiteljioa gospodinjskega tečaja na kmetijski šoli v St. Jurju, gdč. Rezi Kožuh, je pobirala koj začetkoma med gojenkami denar za klub naprednih akariemikov; mislila je, sedaj imajo dekleta Ž« denar, Iji ko ena ni bila voljna dati, ]ej Je rekla: saj ste vendar tudi Vi Slovenka?! kakor bi ne mogel dober Slovenec ali Slovenka biti, kdor ne podpira liberalnih visokošolcev, iz katerih bodo postali, če si>loh tako daleč pridejo, sami liberalni dohtarji. Pri liberalnih dijakih pa skuSnja ufei, da 6im .Vieč denarja imajo, tem manj se jim mudi, da bi dovršili svoje Šole. Vstopnino za veselico naprednih akademikov pa naj plačajo tisti, ki se je udeleže; aii pa morebiti že naprej mislijo, da se bo dr. Zguba priklatil na. veselico. Ce je vrtnar tako navdušen za napredne alčaderuike, naj daruie, a dekleta niso zato tja prišla* c Celjt. Izobraž. društro t Celju bo imelo st<.j cbčni zbor t nedeljo dne 24. septembra pop. ob 3. uri v vrtni dv rani hotela pri Belem rclu. c Tombclo priredi Izobraževalno društro v Celju v uedeljo, 24. t. m. po občnem zboro ob pol 4. uri popoldne v h6telu BPri Belem volu". DtbitkoT je 150. Tablice se prodajejo po 20 vin. in sicer t nedeljo pred tombolo in tudi prej po društTenih zaupnikih. Med odmori vdarjajo tamburaši. Vstopnine ni n<bene. c Pri Sv. Peteru na Medredovem selu priredi kat. slov. izobr. društvo t nedtljo dne 24. sept. poučno zborovanje z govorom in petjem ter s šaljivim srečolovom, ki bo ra.deHl 150 dobitkov. Udje in prijatelji društva, na veselo svidenje. Dobitki se hvaležno sprejemajo. Brežiški okraj. b Brežice —Sromlje—Bizeljsko. Vjnorejci pozor! Letošnja dobra kapljica bo imela ceno. Brezvestni.vinski trgovci pa razširjajo ustmeno in v liberalnih listili (gl. ,,Slov. Narod") vest, da bodo cene zelo nizke, da bi tako že pred in med trgatvijo mogli nakupiti veliko mošta po slepi ceni. Torej pozor in nikar ne verujte takim prijateljem kmeta! Suša vbrežiškem političnem okraju, Vsled zahteve poslanca gospoda dr.. B e n k o v i 8 a se jeVrSila seja okrajnili pomožnih' odborov Brežice, Sevnica in Koeje v Brežicah na okrajnem glavarstvu dne 13. t m. pod predsedstvom goapoda okrajnega glavarja. Seje so se udeležili: dr. Benkovič, dr. Barle, dekan Tomažifc, gospod M. Zevnik in drugi. Dr. JankoviS je bil vsled bolezni zatdržan. Na predlog dr. Benkoviča se je sklenilo predlag;ati namestnijl, da se naj za trpefie prebivalstvo in živino dobavi toruzo in otrobe razdeli, cfeloma brezplaSno, deloma po znižani oeni; tudi ajdovo seme se bo nabavilo; živila naj se razdeli po zimi, ajdovo in druga semena pa spomlarll. NavzoCi davfini relerent gospod linangni tajnik Fischiereder je obljubil, da se bo vsakemu dovolil rok za plačilo davkov do pol leta in več, kdor zato prosi. Dr. Benkotvič je aktom priložil obširno spomenico o bedi v breškem političnem okraju, povzrofieni po nenormalnem vremenu prejšnjitk let in letos, po denarni krizi in nadprodukciji vina. V dokaz rejsnifcne bede je predložil podatke iz sodnih registrov o eksekucijah in dražbali. Eksekucij na premiično blago je bilo leta 1907 354, leta 1908 467, leta 1909 537, 1. 1910 pa celo 699. Eksekucij na zemlji^Ca je bilo leta 1907 48, leta 1908 96* leta 1909 11, lifta 1910 482, 1. 1911 pa že 290; posestev je bilo prodaoih leta 1907 tri, 1. 1908 eno, leta 1909 stedem, leta 1910 pa 66, leta 1911 že 14; tudi tožbe so se pomnožile, ker posojilnice tirjajo glavnice nazaj. — Nekatere občine še niso storile nobenega koraka, da bi zahtev^le podpore. Progno za pq^poro v denarju ali v živiliE je treba loftiti od proSnje za odpis davka! Oblasti žalibog &e vedno sodijo potrebo po tem, 5e se zahteva odpis davta ali ne; odpis državnega davka res ni velik in obfiinam dela težave, ker ne dob© doklajd, a zahteva po odpisu davka je znak potrebe in se tako uvažuje. Obrjine naj svoje želje in predloge pravočasno naznanijo glavarstru, tudi naj pravifino doIoSijo, )4<h je potreben ppdpore. Prejele bodo kmalu naznanilne pole. Težavno bo reS$ti vpraSanje, kako naj se podpora razdeli, da ne bo preveS nezadovoljnosti. Na obCine, ki so bile po toči poigkodovane, se b"o posebej ozirajlo. Olcra.ini pomožni odbor je temeljito prerešetal vse okbliSfiine. Posvetovanje je trajalo cel dopoldan. b Rajhenburg. V petek, dne 13. septembra }q pogorela tukaj hiša ifl gosppdarsko poslopje gospe Fišerjeve iz Zagreba,. Kako Je ogenj nastal, se ne ve. Tukaišnji požarni brambi gre zasluga, da se ni razširil osenj Še na druge predmete. Požarna bramba je za na§ trg res velikega pomena.. Želeti bi bilo, da bi fcazali tržani vefi zanimanja za to društvo, k'o za kako drugo. PoŽarna bramba pa bi naj bila vedno le požarna bramba in ni8 drugega. h. Rajhenburg ob Savi. Kmalu se bo se^el pri nas novi krajni Šolski svet. Kmetje! Izvolite si to pot naCelnika, ki pozna vaSe težnje, in ki bode imel tudi voljo, zastopati vaše koristi. Dogodki izza preteftenih dni so vam Se gotovo v spominu. Kdor Solo plafiuje, ta naj ima tudi besedo pri raznih" šolskib zadevaK. b Senovo pri Rajhenburgu. Pri nas smo sami krepki in moftni fantje ter možje doma. To pokažemo večkrat v gostilni g. župana Senica. Na dan državnozborskih volitev smo se malo spoprijeli in kmalu so bila nekomu rebra zrahljana. Sodnija v Sevpici je sicer rekla, da so take Sale, ki imajo za posledice zrahljan.1e reber, že osivelih mož, nedopustne, in da stanejo denarja, a ni8 ne de. Do 500 okroglih, srebrnih kronic se že da za tako zabavo, in eden teden zastonj jesti in piti, pa Se nemoteno pofivati, to je pa tudi nekaj. Pred dobrim tednom je bilo zopet ,,luštno" v isti gostilni g. Senice. Drugi dan po krvavi igri je imel g. zdravnik dokaj opravka z obiv«zovanjem ran in s »testati". Onl dan Ie pa ]e gospod Divjakov PepSe priSel iz gostilne g. župana b precej feudno glavo, in obraz mu je bil kar krvavo-Žarefi. Ljudje so rekli, da to niso bile ose, ki so ga oSpikale. Gospodu Župann Senici bo trebft fi«stitati na tem, da v njegovi gostilBl nB manjka krvaviK laloigep ln drugili zaplmivosti, ki kažejo takb jasno na proovit naroda v pa§em kraju, Zalostno, da, prav žalostno! b Bizeljsko. Zupau Malus — ljudski prijateli? Te dni priobčuje g. Malus inserat po listih, da ima naprodaj 1000 (en tisoč) hektolitrov vina 1 /a s t n e g a pridelka po 60 do 80 K. To je tisti Malus, ki je kot kandidat za deželni zbor imel polna usta sladkih besed za kmeta; ko pa vinorejec ni mogel prodati vina, pokupil je od kmetov po slepih cenah in ga sedaj z mastnim dobičkom prodaja kot lastni pridelek, Kmet bo pa gledal v zrak, ko bo liberalni mogoteo vtaknil tisogak.e v žep — sad njegovili žuljev. Privoščimo g. Malusu dobro kupgijo, a ljudje, ki se na tak način maste na ražup ljudstva, nimajo pravice igrati ljudskega prijatelja. Ce je g. Malus res tako dober Ijudski mož, bi mogel na drug način pomoči ubogim Bizeljcanom, ne pa le iskati svoj dobifiek,. Liberalci so pač povsod enaki. b Poklek nad Blanco. Dne 9. septembra je udarila strela v gospodarsko poslopje kmeta Ro&tohiarja. Nastali ogenj je vpepelil vse, izvzemši eno hišo, Bog nas varuj takih nesreč! Sosedje, prisbočite na pomoč svojemu bratu-siromaku! b Videm. V koruzi blizu kolodvora se Je našel pred kratkim papirnat zaboj in v njem umorjeno deklico, staro od 4 do 5 let. Splošno ranenje je, da se je dogodil ta strašpi zločin v kakSnem tujem kra]u, a da ne bi bilo sledu za zločincem, ]e ta odstavil umorjeno žrtev pa ono njivo. Natanfjnejših podatkov o zločinu še nimamo. b Plantna. Sin planinskega župana je po poročilu ,,Slov. Gospodarja" pred nedavnim rjasom vbijal nemško oliko z debelo lato slovenskemu zidarju v glavo. Za to prosvetno delo je dobil od c. kr. sodnije v Sevnici dne 30. avgusta najvišie priznanje v obliki 3 dni zapora in 200 kron globe,. Narodno gospodarstvo. Perutnlnsko razstavo priredi odbor Kranjske osrednje perutninarske zadruge dne 4. in 5. novembra t. 1, v Ljubljani, Opozarjamo vse one, ki hočejo razstaviti perutnino, to je k.okoSi, gosi, race, purane, golobe in tudi jajca posameznih vrst, že sedaj na to, in jih prosimo, da se pravočasno priglase pri podpisanem, in sicer najkesneje do 1, oktobra. Obenem naj oznaSijo pleme^ ki ga nameravajo razstaviti. S to razstavo bo v zvezi tudi oddelek za domače zajce (kunce). Natanftnejša pojasnila in program se praivoBasno objavi v 6asopisih.t Iv, Zupan, nadu^itelj v, Dolskem, p. Dol, Kranjsko, Znižanje železniških prevoznih cen za prevoz krme. Z Dupaja poročajo: Vsled pomanjkanja krme in stelje, ki ga je povzrofiila letošnja su&a, in vsled Česar je mo8no prizadeta živinoreja, je železniško ministrstvo v sporazumu z ostalimi ministrstvi dovolilo na vseh progah avstrijskib. državnih in stranskih železnic, ki jih lipravlja država, 50odstotno znižanje železniŠkih ip prevoznih cen za krmo in steljo, ki stopi takoj v veljavo. To znižanje bo v veljavi do konca meseca marca 1912. Letina sliv na HrvaŠkem. Poročalo se je, da Ietos pa Hrvajškem in v Slavoniji ne bo mnogo sliv. A vkljub hudi suši je bilo sliv v izobilju. Kakor pri nas na Stajerskem, tako so tudi hrvaške slive letos zelo bogate na sladkorju. Cena hrvaškim slivam je bila 8 do 10 vin,. kilogram. Sredstvo proti kugi-slinoyki pri goveji živini, Belgijski učenjak dr, Doyer je iznašel letos sredstvo,. s katerim se uspešno zdravi proti slinovki, Poskusi so pokazali, da se bo sredstvo zelo dobro obneslo. Zeleti bi res bilo, da bi se ta nadležna kuga zamogla vspešno zdraviti. Srbskl izvoz živine v Italijo se je zadnja leta dvignil za celih 30% in bi se bil še bolj, da ni ravno ob največjem prometu lani v Srbiji izbruhpila živinska kuga. Leta 1906. je Šlo srbske živine preko Soluna le 1643 kosov, leta 1910 pa že 34 tisoč 38 kosov, od tega samo v, Italijo 29.767 kosov, in sicer za tako dobro cejio, da nam bo Italija tudi od sedaj naprej prevzela v.eliki del srbske živine, ki se je prej skoro izključno izvažala le v Aystro-Ogrsko. Pregled vinske trgatve v avstrijskih deželah po stanju vinogradov koncem avg,usta 1911. Računa se, da pridelajo: Spodnja Avstrija 800.000 hl; Stajerska 351.200 hl; Koroška (popoln. uničena trg.) 100 hl; Kranjska 160.000 hl; Tirolska 596.100 hl; Predarlska 700 hl; Gorica-Goriška 200.000 hl; Tržaška okolica 9.000 hl; Istra 369.750 lil; Dalmacija 1,120.900 hl; Ceška 12.000 hl; Moravska 137,000 hl, Skupaj 3 milijone 755.850 lil. Neznanska suša, bolezni in hude to6e so odnesle 50% trgatve. Svinjereicem. Huda bo letos za svinjsko krmo, Krompir je radi suše zelo trpel ip smo ga le malo pridelali, korenja bo na|brž tudi malo, pridelek repe pa bo pod ničlo. Kar je ni pomorila suSa, so jo ugonobile gosenice. Treba bo iskati drugih pripomočkov, da vzdržimo plemene svinjp 5ez zimo. Letos je bilo mnogo sliv; drože od teh so dobra piča za svinje. Lastniki velikih žganjarij je navadno sipajo v greznice in jarke. Izrabite svinjerejci te drože za krmo vaših svinj. Zelo dobro je za pigo plemenih svinj sadno listje, posebno ono od sliv in jablan, Snažno je treba listje spraviti in nam ne bo tako silno manjkalo po zirni svinjske pi5e. Sedaj v jeseni pa imejte svipje pridno na paši. Cena živine in ,,draginja" mesa. Da kmet res ni kriv draginjo mesa, dokazujejo jasno Stevilke. Na vsell živinskih sejmih v._Avstriji se opaža padan]« cene živini. Da Še pomanjkanje živin« ni tako veliko» spričuje dejstvo, da osiane na velikih sejmih na Du- naju ip drugih mestih mnogo živine neprodane. Vpitje socialnih demokratov po argentin^kem mesu je le navaden švindelj, Se se pomislU da je cena mesu na dunajskem velikem mesnem tržišču nižia, kot je cena argentinskemti mesu, Čegar ostanki so na Dunaju mesa lačnim socialnim demokratom Še vedno na razpolago. Naj socialni demokratje poprej to meso pokupijo, potem Še-le vpijejo za drugim. V naših krajili je sedaj cena goveji živini, ki je pripravna za mesarje, od 76 do 90 K 100 kg žive teže, mesarji pa prodajajo raeso še vedno 1 kg po 2 K. Teleta se plaifcujejo sedaj po 1 K 10 vin. kilogram, a teletina velja v mesnici Še vedno 2 K 10 do 2 K 40 vin. Enako je pri svinjah. Na deželi hodijo svinjski mešetarji in govorijo o padanju cen pri živini. Kupujejo svinje povprek za, nizko ceuo. Na vago se plača sedaj dobro pitane zaklane prašiče 1 K do 1 K 10 vin., kar pač nikakor ni v primeri s pomanjkanjem krompirja ip koruze. Kmet res ne ve, ali ima pri reji živine plačano krmo ali trud. Svinjsko meso pa stane sedaj pri inesariili ni6 manj kot 2 K 40 vin, Torej zaslužita prekupec in mesar več kot živinorejec, ki je moral celo leto ali Še več rediti žival. Naj vzamejo socialno-demokratičn.i liujskarii svinčnik v roke in naj rafiunajo, Spoznali bodo, da je kmet glede draginje popolnoma nedolžen. Pa kaj je socialnim demokratom za resnico, oni ljubijo le hujskiarijo, Štrajk in pouliČne nemire, Koliko bo letos hmelja? Letošnjo hmeljsko letino cenijo strokovnjaki sledeče: Na Ceškem 98—108 tiso5 stotov, na Moravskem 3—4 tisoč, na Stajerskem 15—20 tisoc, Vi Galiciji 8—9 tisoč, na Zlgornjem Avstrijskem 3—4 tisoS, skupaj torej 127—145 tisoc proti 297 tisoč lansko leto. Na Ogrskem se ceni 13—15 tiso6, torej v celi državi na 150—160 tisoč. V Nemftiji ga cenijo na 183—190 tiso6 (lairi 384 tisoc), na Franeoskem 35—40 tisofi, v Belgiji 40—45 tisofi, na Ruskem 35-45 tisoč. V celi Evropi ga bo torej 433-480 tisofi; potrebuje pa se ga 715 tisoč stotov. Na Angleškem cepijo letino na 250—260 tisofi (lani 304.000), v Ameriki na 350—400 tisoM Hmeljska letina celega sveta se ceni na 1,053.000—1,150.000, potreba znaŠa 1 milijon 650.000 do lmilijon 750.000, torej primanjkljaja 597.000 do 600.000 stotov. Uvoz danskega masla v Avstrijo zelo naprecfaje, Letos so ga do zagetka junija vpeljali z Danskega za dva milijona kron, to je toliko, kakor lani celo leto. Pravijo, da je maslo trpežnejše. Dunajfiani so se navadili na prijetni okus, Zaradi velike množine krav in obilnosti mleka ga dajejo zdaj tudi ceneje, kakor pa naše domače mlekarne.. DomaGim mlekarnam dela dansko maslo precej liudo Škodc — Na Ogrskem mlekakrne veselo napredujejo, toda ogrska konkurenca se pri nas vedno manj čuti, ker rastejo na Ogrskem z obrtjo tudi mesta, ki ogrske izdelke porabijo doma.. Tudi volna se podraži, Tovarnarji volnatih izdelkov. so dne 19. septembra na Dunaju sklenili, da z novim letom 1912 povi&ajo cene volnenim izde^kom za 2 vin, meter. Najnovejše. DuhovnlSko Testi. C. g. dr« Anton Jetiart je imenovaa za nemškoga pridigarja v Celju; 6. g. Ja- nez DoberSek pa pride za kaplana v Zaleo; 6. g. novomašnik Ivaii Ogulin je na^tavljen za drugega kaplana v Vojnikd. Deželnl zbor. Slovenski Stajerski pos^ianci so bili voljni, omogočiti letos jesensko zasedanje deželnega zbora. Zlahtevali so, da je to zasedanje strogo gospodarskega značaja, Hoteli so dati nemški .Vječini priložnost dokazati, da vsaj v gospodarskih rerieh ne nasprotuje željam spodnještajerskih Slovencev, Predlagali so, na| se obravnava o podpori za sušo, o regulacijati rek i.n potokov, za katere so že izdelani načrti, o podpori za vinogradnike, o najpotrebnejših in v okrajnih zastopih že sklenjenih cestnih zgradbah, o izdelanih železničnih načrtih in o pouku za gospodinje, Torej samo strogo gospodarske in izvedljivje zadeve. Toda pri Nemcih Še niso našli prijaznega odmeva. Vrhu tega so Nemci zahtevali, da se dovoli 9 milijonov deželnega dolga, Vsled zadnje velikanske zahteve se je včeraj pretrgalo pogajanje z Gradcem, Na eni strani ni6 dobiti, na drugi strapi pa dovoljevati milijone, za to naši poslanci niso mogli prevzeti odgovornosti, Vrbu tega so bili Nemci skrajno trdi, n. pr. niti regulacije Drave niso hoteli zasigurati. Slovenski poslanci so imeli v tem 6asu dve seji, pogajanja v Gradcu sta vodila zadnji in tekofii teden dr. KoroSec in dr. VerstovŠek,. Ker so se pogajanja razbila, ne bo jesenskega zasedanja Štajerskega deželnega zbora, Poslanec Roškar priredi dne 1, oktobra po ranl maši sliod pri Negovi pred cerkvijo, po večernica-h, paj pri Sv. Benediktu v gostilni ,,Pri polti", Vel. Nedelja. Opozarjamo mladenifie cele deka^ nije na veliko mladeniško slavlje v nedeljo, dne 24. t. m, pri Veliki Nedelji. Govorit pride g. dr. Hohnjec. Galiclia v Savinjski dolini, V nedeljo, dne 24. septembra ob 3. uri popoldne se vrši pri g. Reliarju na Pernovem veselica Izobraževalnega društva z zanimivim sporedom, Vrli domacini in sosedje pridite! Dijaška kuhinja v Mariboru iraa svoj leto&nji obcni zbor prihodnjo soboto dne 23. t. m. ob H4, uri popoldne v stanovanju predsedfiika pod vodstvom g. stolnega dekana dr. Ivana Mlakar. Vsi udje so napj uljudno vabljeni. Zaradi silne draginje in zaradi hudega pomanjkanja živil, katero je povzročila letognja suša, bode delovanje Dijažke kujiinje letos zelo težavno, pri podporali se bode moralo izvanredno &tediti. Ker je pa ubogih in podpore potrebnih, a tudi vredhih dijakov, ravno letos jako mnogo, prostmo najiskrenejše vse plemenite rodoljube in blage prijatelje naše mile mladine, naj se vefikrat spomnijo naše Dijaške kuhinje ter jo blagovolijo po svojih mofieh! podpirati. Vsak dar bode dobrodošel, naj ga Bog stotero povrne! — Odbor. Iz celega sveta. Kolera. V bližini Bmcka ob Litvi so našli dne 16. septembra na polju mrtvega brezposelnega peka JanoŠa Nahadila, Zdravnišk,a preiskava je dognala, da je uinrl za kolero. — V Citanuovi pri Trstu je 18. t. m. umrl na sumljivih znakih kolere mornar neke italijanske ladje, Franc Nordio.. — VbolniŠnici na Sušaku je dne 19. septembra umrl za kolero delavec A. BonetiS. V Dragi pri SuSaku je za kolero obolel delavec Segnan, — Na TurŠkem razsaja med vojaštvom kolera vedno dalje; vsak dan oboli na novo od 40 do 50 vojakov, odkaterih jih navadno po 10 do 15 umrje. V Carigradu oboli za kolero na dan 46—50 ljudi, 17—23 jih umre. Bolgarska vlada namerava pro* siti tur§ko za dovoljenje, da sme poslati svoje zdravnike na Tur&ko. Luegerjev spomenik. Dunajski krSfianski socialci nameravajo postaviti na Dunaju bivŠemu dunajskemu županu in voditelju kršžanskih socialcev, velik spomenik, k\ bo stal en milijon kron. Dosedaj se ]'e nabralo za ta spomonik že 270.000 kron. Mestna občina 'dunajska bo prispevala veSjo svoto. Velike voiaško vaje na Karpatib. so bile dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne konfiane. Nadvojvoda prestolonaslednik Frano Ferdinand je posebno pobvalil načelnika generalnega Štaba, ker so bile vaje najlepše med vsemi, kar se jib! je udeležil,. Udeležilo se jih je nad 100.000 vojakov. Zalosten izid prepira med bratoma. V ponedeIjek, djie 18. septembra proti večeru je prišlo v Trstu do žalostnega krvavega feina med dvema bratoma. 361etni tapetnik Franc Asman se je okolu 5. ure popoldne podal v mizarsko delavnica svojega brataKarla. Iz neznanih vzrokov je nastal med obema prepir, tekom katerega je Franc z britvijo težko ranil svojega brata na prsih in na rami. Ko se je Karl v nezavesti zgrudil na tla, je Franc pobegnil in tekel v neko krčmo, Bržkone iz obupa o misli, da je v jezi umoril svojega brata, si je z isto britvijo prerezal vrat iji se mrtev zgrudil na tla. Pozvani zdravnik iz rešilne postaje je ranjenega brata Karola za silo obvezal in ga dal prenesti v mestno bolnišnico, Franc pa je bil takoj mrlev. Beda kmeta v Istri. Iz Crnikala v Istri poroCajo: Po naši okolici je imeseca junija silna tofia, združena z viharjem in nalivom, napravila veliko Škode. A tudi silna suSa nas tlafii; vsled vročine že mesec dni nismo imeli dežja. Uničeni so vsi pridelki, tako, da, turščice ne bo niti za seme, fižola in krompirja le seme. Vinska trta je unifiena Že po trtni uSi. A kar Je noviji vinogradov, Je pa su&a ves pridelek unirjila. Vsem tem nešrefiam se pa pridružuje Se najhujga, davfini eksekulor, ki nain rubi živirio, 6e jo je sploh naSol.1 Kaj naj počne zapuftfteni lcmeM* Kje fe forej iskati vzroka drt«finiij; 2e pefo leto je, karvlada pri oas suša. Veliko živine se je prodalo radi pomanjkania krme, mnogi so morali prodati živino, da plačajo davke, tako, da bodo mali posestniki kmalu skoro ob vso živino, Kako pa naj obdeluje kmet svojo zemljo?!i ZapuŠbati mora svoj dom in se seliti. Tako slabo, kot se godi kmečkemu ljudstvu v Istri že dolga leta, se menda ne godi nikomur v Avstriju VuLkanskl izbruJi na Japonskem. NaJaponskem je nenadoma izbruhnil vulkan Asama* Pri izbruhu sa je ponesrečilo 34 oseb, Razbeljena lava je presenetila dve družbi, in sicer 17 tujcev in 17 japonskih otrok, ki so napravili izlet na ognjenik. Stavka železnifiarjevt Listi porofcajo, da nameravajo avstrijski železničarji vprizoriti splošno stav^ ko po vseh avstrijskih železnicah, Požari na Ogrskein. Te dni je divialo na Ogrskera zopet vec požarov, V Paksu je uničil požar dve .veliki hiši in zahteval tudi 4 človeške žrtve^ V Guti pri Komornu je zgorelo 100 hiš, dan poprej pa 17 hiš. Skodo cenijo na pol milijona kron. V občini Giertiamos je uničil požar poleg 10 hiš vse pridelke. V ob6ini Ny6ger pri Sobotici so zažgali otroci in je agorelo vslftd močnega vetra 18 hiŠ in vsi pridelki. Neinlri na Dunaju. Skoda, katero so napravili socialni demokratje s svojo nedeljsko rabuko na Dunaju, je ogromna, Ve6 velikih trgoy,in v Ottakringu je naliujskana in razdivjana množica razdjala. Povprečno se ceni vsa Škoda, povzrofiena po nedeljskih. nemirili, nad dva milijona kron. Največ škode je na poslopju upravnega sodiŠCa, kjer so pobite vs$ &ipe na zunanji strani; v Lerhenleld-ulici ni nobena; hila nepoškodovana; hudo so trpele tudi velika trgovska hiša na Hernalsu, nad katero so šli socialni demokratje s krampi. Na rotovžu je pobitih 483 šip, na neki šoli pa 1500 Šip. Razdivjana množica je razbijala posebno sveta znamenja. Na nekem mostu so kip sv. Janeza razdrobili v kosce. Enako so delali s podobami cesarja. — Policija je skupno pozaprla v nedeljo 263 oseb, okrog 100 pa je bilo prijetijh. §e v ponedeljek, dne 18. septembra, Večino teh so izrofiili deželnemu sodišeu, — S temi podiv]a|nostmi so izgubili na Dunaju socialni demokratje ves tisti ugled, ki so ga Se imeli, Vse obsoja postopanje socialdemokraških voditeljev, ki so že cele tedne pripravljali te nemire in hujskali delavce, a niso skrbeli za reditelje, ,Ves Dunaj obsoja sedaj socialne demokrate, Da se nadaljni izgredi ]jreprecijo, je poklicanih na Dunaj vefi polkov vojakov. Nask ;lek kuge-slinovke. V vasi Drobovic v Galioiji, kjer je ta živinska k.uga zelo razširjena, je 5eZi 20 ljudi, ki so vkljub prepovedi zav/živali meso ob.olelih. živali, dobilo hude otekline okrog usten, na jeziku in v grlu. Zdravniki so spoznali okuženje in zelo dvomijo, da se bodo dali ti bolniki ozdraviti, poseb?no, ko se je usten že lotila gniloba^ Kjer se torej pokaže ta, kužna bolezen, je treba pajvefije previdnosti. Tudi mleko obolelih krav je navadno okuženc Starka mizarjev v Gradcu končana, Celi tri mesece so socialno-demokraški mizarii v Gradcu štrajkali, ker vefi mojstrov ni hotelo odstraniti krščansko misleSik mizarjev. Vfieraj, dne 20, septembra se je doseglo sporazumljenje med pomorjniki in mojstri, Danes se prične zopet redno delo. Tiskarske napake. Pavel Adam, eden najduhovitejših. francoskih pisateljev, je napisal o tiskarskiji napakah to-le: ».Tiskarske napake so pogreški, ki jib, ne najde niti stavec, niti tisti, ki pregleduje liste, marvec samo čitatelj. Narodi trpe za pregrehe svoiih vlad, a uredniki trpe za napake, k.i jib. niso zakrivili, .Tiskarske napake spadajo med neizogibne posebnosti vsakega tiskovnega proizvoda, ki mora biti hitro gotov, Marsikatera vest, ki bi jo v obče nihce ne 6ital, postane Se-le vsled tiskarske napake vredna fiitanja. Dokler bo obstojala godba, bodo obstojali tudi nepravilni zvoki, in dokler se bo tiskalo, bodo na svetu tudi tiskarske napaike. Dragi fiitatelj, ne iSči tiskarskih pogreškov in vedi, da ni povsem brez napake niti list, ki ga čitaž, niti tisti, ki ga je napisal, a niti tisti, ki ga — fiita!" Slovenskl zrakoplovec v Ameriki. List MGlas Naroda" poroča, da gradi v Ameriki bivajofii Slovenec Peregrin Mertelj velik zra,koplov, ki bo baje izvianredno dobro sestavljen ter bo prekaSal marsikaterega francoskega in angJeSkega zrakoplovca, Mertelju pomaga graditi zrakoplov inženir Schmidt. Meseca novembra namerava že Mertelj poleteti s svojim zrakoplovom iz Novega 3orka, kjer ga gradi, v mesto San Francisko. Izumitelj pravi, da si upa poleteti z zrakoplovom tudi v Evropo, kar bo baje storil prihodnjo pornlad, da obiščo staro domovino. Zrakoplov stane Mertelja 20.000 dolarjev, to je nad 80.000 kron.. Mertelj je star sedaj 26 let. Svetovni zrakoplovei se zelo zanimajo za mladega izumitelja. Velik požar na Tolstem y,rliui. V Karavankab. ob koroški meji na kranjski strani je gorelo kakih. 14 dni na gori Tolsti vrli, 1800 metrov visoki. Gorelo je resje, grmifievje, drevje. Velikanski kres je bil ta požar. Na stotine ljudi je gasilo, slednjič je dež ur|uŠil ogenj, Ponesrečil se je pri gaSenju 'Josip Konc, ki \e padel po skalovju in se ubil. Požari na Koro&kem, Mipoli teden je izbmhnil požar v gozdu pri Gorah blizu Pusarnice. Pogorelo je 10 oralov krasnega gozda. GaŠenja se je udeležilo nad 500 gasilcev. Ravno 24 ur pozneje, ko se je vnel gozd, je začelo goreti v Gorab posestvo Alojzije Kohlmayer. Zgorela je hiša, Wev in celo gospodarsko poslopje. CloveŠkib. žrtev požar ni zahteval. Gasiti niso mogli, ker ni bilo vode. Skoda znaSa nad 20.000 K, zavarovalnina pa le 6000 K. Ogenj je povzrofiil la malo oddaljen gozdni pq^ar» , Izbruh Etue. Iz Rima poroČajo« Vsled neprestanih izlivpv lave in močnih potresnih sunkov ]e opazovalnica na ognjeniku Etni skoro popolnoma opustošena. Nanovo nastalih 52 žrel bruha z velikansko silo in groznim bobnenjem kamenje in razbeljene muožine lave, Preko cele Katanije pada droben pepel, ki od časa do časa popolnoma zatemni obzorje, Zrak je z žveplenimi parami tako prenasi6en, da otežuje dihanje. Glavni tok lave je prekoračil železnico pa Etno pri Moji ter se je tu obrnil proti Solicciati. Na svoj'em potu je uničila lava vse vinograde in kmeSke b.iŠe. Lava se vali y, širini 860 metrov po pobocjib. ter pustoši v vedno vefiiem obsegu. Neprestaoio prihajajo poročila o novih potresnih sunkib. Dne 14, sept. zvečer ob /»12. uri opaženi potresi v Florenci, Sieni in drugih krajih v Toskani so brezdvorano v zvezi z izbruhi Etne. V Sieni je bil potres tako močaja, da so vsled gibanja zvonikov pričeli zvoniti cerkveni zvonovi. Ljudje so bežali v grozni razburjenosti iz hi$ na ceste, vendar se ni zgodila nobena posebna nesreča, Zidovje hiš kaže številne razpoke, Velika železniška nesreča pri Varaždinu se je zgodila dne 14. t. m. zjutraj okrog 4. ure. V času, ko je vozil vlak iz Varaždina v Cakov.ae se je pripeljal po cesti kmečki voz, na katerem sta dremala dva moška in ena ženska. Ker ni nihče pazil na konje in tudi na prekodu ni varnostne pregraje, je šel vpz črez progo v trenotku, ko je pridrvil vlak, ki je zgrabil voz in ga docela strl. Zenska je prišla ravno pod stroj ter bila zmečkana, en moški je odletel v stran in dobil le lajike po&kodbe, drugi je smrtno ranjen. Grozna nesreCa na Nemškem. Neka patrulja ulanskega polka je Imela vaje ob rekiLabi na SaSkem; hotela je tudi preplaviti reko, a vojaki so zašli v hud vrtiaec, ki jih je potegnil v globočino; utonilo je 10 ulancev in en podčastnifc. Iz življenja nesrečnega mehikanskega cesarja Maksimilijana, ko je bil ta Še avstrijski nadvojvoda, pripovedujejo naslednjp zgodbo: V Carigradu je dal nadvojvoda naložiti neko ladjo z raznpvrstnimblagom, Id ga je kupil tam. Ladja naj bi še isti veSer odplula v Neapelj. Kapitan je prosil nadvojvodo, naj dovoli odjadrati Še-le drugi dan, ker bo ponofii vihar. Nadvojvoda, misleč, da je kapitanov strai prazen, ponovi zapoved in naznani, da se tudi sam hoče peIjati z isto ladjo, da dokaže kapitanu, da ni nevarnosti, Kapitan prestražen prosi nadvojvodo, Se že ho6e, da ladja odplove, naj saj sam ne hodi na njo.. Vihar bo grozen. Nadvojvoda Maks pa je ostal pri svojem sklepu in dejal: »Kdo ukazuje tu, jaz ali Vi?" »Cesarska visokost, brez dvoma Vi!" pravi kapitan. ,,Tedaj", zapove nadvojvoda, ,,odjadramo ob 11, uri zvefier. Pripravite vse potrebno." Kapitan se ni mogel ve6 ustavljati in da zakuriti kotle. Nadvojvoda je ob 11. uri nestrpno čakal pri morju, kedaj mu naznanijo odliod ladje. Ura je bila že polnoči, a nikiogar §ie ni z naznanilom. Slednji6 mu pridejo povedat, da je ladja odplula pred 1, uro in nadvojvode ni vzela seboj. Kmalu nato se je izvedelo, da je tisto nofi razbil vihar nadvojv,odovo ladjo, s kktere se ni re&il niti en mož, Kapitan je žrtvoval svoje življenje in rešil nadvojvodo s tem, da je pol ure prej odjadral, kar kor je bilo zapovedano. Pomanjkanie vode preti Trstu. Ze sedaj daje vodovod 2000 kubičjiih metrov vode manj v enem dnevu kot bi moral dati* Ako suša ne preneHa, bode Trst brez vode. Vcstnik xa 1 ad. organizacij e« Zveza Orlov v Ljubljani je založila krasne diplome za redne, podporne in ustanovne člane. Narofti si jo lahko vsak član posebej ali pa naj naroči odsek za več članov skupaj. En izvod brez okvira stane 2 K. Risba je krasna. Sezite po tej krasni diplomi! Pri Sv. Križu tik Slatine se pripravlja podlaga za Orla. Na zboru MladeniSke zveze nam je v nedeljo, dne 17. septembra vse potrebno razložil župnik Gomilšek, Res spodobilo bi se za našo veliko župnijo, v kateri je svietovno znano zdravilišfee, da se mladeniči združimo v telovadni odsek^ Mala fteta nas je že navdušena zanj. Ko se nekoliko pomnoži, skličemo v drugi polovici oktobra ustanovni zpor našega Orla. Dva velikodušna podpornika sta nam že ponudila pomofe. Fantje križevski' na delo, da prejkoslej razpne ponosne peroti: Križevski Orel! Mladenlški shod pri Sv. Križu pri Sp. Dravogradu se je vršil za koroške in štajerske mladepiče dne 8. septembra. Zbralose jib je nad 400 od štajerske in koroške meje. Ko b'i Vi y,idoli, g. urednik, kako so si stiskali roke KoroŠci in Stajerci v pravi bratski vzajemnosti. Pridigoval je 8. g. Kogelnik, župnik v Radišah, sv. mašo pa je daroval organizator Štajerske mladine, 6. g. dr, Hohnjec Pod lipo se je začel nato mladeni&ki shod, vodil ga je dr. Rožift iz Celovca. CerneŠM župnik 6. g. Rozman je v pozdravnem govoru omenjal, da je romarsko cerkev Sv. Križa blagoslovil nepozabni naš vladika Slomšek. Dr. Hohnjec je govoril o važposti mladeniške in dekliške organizacije, Govor voditelja štajerske mladine je naŠel zelo živahVio odobrayianje. Dr. Rožič povdarja pomen dobrega berila, v govor je vpletel tudi važnost Tugoslovanov v Avstriji. Zelo navduSeno je Se govoril mladejiič iz Marenberga, ki je navduSeval z živo besedo koroške in Štajerske mladenifie z& versko-narodno delo. Zupnik Rožman se je zahvalil nato govornikom Sp udeleženoem, na kar 86 je shod zakljufiil. Ta dan so se zopet spoznaji gtajerski mladepifti s koro gjrimi bra-ti, kar je gotovo velevažnega pomena.