12. štev.
V Ljubljani, dne 28. marca 1901.
XL leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni'1 v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Klerikalno gospodarstvo.
Naši klerikalci »rešujejo« kmeta že petdeset let, in vender se kmetu vedno slabše godi. V zadnjih letih slepijo klerikalci kmetsko ljudstvo z vsakovrstnimi zadrugami. Tudi ta sleparija ne bo dolgo trajala, zakaj v nekaterih zadrugah že poka, in kmetsko ljudstvo bo bridko čutilo nasledke tega duhovniškega reševanja kmetskega stanu. Naj navedemo za danes en izgled klerikalnega gospodarstva.
»Soča« piše: Klerikalna šušmarja v •Sempasu na Goriškem župnik-župan Grča in njegov sluga Rus tj a, sta ustanovila lani »Kmetijsko društvo«, vpisano zadrugo z omejenim jamstvom. Delovati je začelo tam pred črešnjami in bilo mu je namen razširiti ga po celi deželi, t. j. kupčija z zemeljskimi pridelki itd.
Pa poglejmo, kako so delovali ti klerikalni junaki prvo leto:
Vsega lastnega denarja (— deleži in vpisnina —) so dobili okroglo 500 kron.
— Toda le koši, v katerih so razpošiljali sadje, so stali veliko več, da so naredili dolg že zaradi njih. Razposlali so sadja za blizu — čujte — 4000 kron! In ko so dokončali to kupčijo, so pokazali računi
— okroglih 1400 kron izgube. Ako prištejemo tej izgubi lastno glavnico 500 K,
ki so tudi izgubljene (.....    za koše, kar jih
je še ostalo, utegnejo prejeti največ 100 kron! —), se kaže zgube okroglih 1800 kron! In vse to pri ogromni kupčiji niti 400 kron! Prava sreča torej za ljudstvo, ti šušmarji niso prodali za 50.000 sadja!
guba po tej primeri bi znašala vsaj 20.000 kron! Pač lep pogled na — bodoče čvrsteje »delovanje« tega znamenitega klerikalnega društva!
Kdo plača dolgove? Klerikalci tolažijo kmete, da že narede prošnjo na vlado, ki gotovo dolgove poplača! Ali celo neuki kmetje so zmajali neverno z glavo, mi pa pravimo tem šušmarjem. Ali vas ni nič več sram V!
Kdo torej plača? Ako bi vsi člani društva — ko so že zgubili vplačane deleže — vplačali še enkratne deleže, kakor določajo pravila: ne spravijo vkup oliko, da plačajo dolgove. Na tako poceni podlagi se je tu »delovalo«!!
Sicer pa vomo, da nikdo ni redno *Q po pravilih pristopil, t. j. ni podpisal '»stopnice ne pravil: torej se lahko vsakdo stegne plačevanju, ker ni pravilen član društva. Kdo torej plača V Po naši misli n*kdo drugi nego tisti, ki so to društvo llstanovili in potem tako imenitno kupčevi'
Nedeljska premišljevanja.
Piše katoliški duhovnik.
Tisti čas, ko se je Jezus približal Jeruzalemu in je prišel v Betfage pri Oljski gori, poslal je dva učenca in jima je rekel: Pojdita v vas, katera je pred vama in brž bosta našla oslico privezano in žrebe pri
nji; odvežita in pripeljtta mi ju.......
Učenca sta šla in sta storila, kakor jima je Jezus ukazal. In pripeljala sta oslico in žrebe in so položili svoja oblačila na nju in ga gori posadili. Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo svoja oblačila po potu; drugi pa so veje sekali z dreves in stlali na pot. Množice pa, katere so šle spredaj in zadaj, so vpile, rekoč: Hozana Sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, kdor pride v imenu Gospodovem !
Iz evangelija sv. Matevža 21, 1—9.
Ko je šel Jezus Kristus v Jeruzalem, so ga judovski duhovniki smatrali za puntarja. Dolžili bo ga, da je odpadel od prave vere, in da duhovnike preganja in obrekuje, toda ljudstvo se ni menilo za vpitje duhovnikov. Ljudstvo je vedelo, da vse, kar govore duhovniki zoper Jezusa, je laž, ki ima nameu, očrniti Jezusa in ljudstvo odvrniti od njega. Toda vse to duhovniško vpitje ni imelo uspeha. Ko je Jezus prijezdil v Jeruzalem, je silno veliko ljudi razgrinjalo svoja oblačila po potu, drugi pa so veje sekali in stali ob potu. Ljudstvo je šlo za Jezusom, vedoč, da uči resnico in pravico, in ni se dalo premotiti od duhovnikov.
Tudi ti, slovensko ljudstvo, hodi za Jezusom, pa se ne meni, če ta ali oni duhovnik še tako vpije. Ravnaj se po Jezusovih naukih, a kdor te drugače uči, kdor pravi, da moraš duhovnike brezpogojno poslušati celo v posvetnih rečeh, tistega odženi od svojega praga, ker tisti je iskušnjavec in za-peljivoc.
Samo to, kar je Jezus učil je resnica, samo to je božje, vse drugo je človeško in minljivo. Drži se torej Jezusovih naukov, in če ta ali oni duhovnik vpije, da si odpadel od prave vere, da si sovražnik božje cerkve, spomni se, da tudi Jeruzalemsko ljudstvo ni poslušalo židovskih duhovnikov, ki so ravno tako upili, ampak sledilo Jezusu Kristusu.
Politični pregled.
Državni zbor je šel na počitnice in se snide šele 18. aprila. Mej vsemi sklepi, ki jih je državni zbor v tem času storil, je samo jeden kmetskemu ljudstvu ko-rinten: sklenil je odpraviti mitnice.
Vojna v Južni Afriki. Buri so odklonili ponuđeni jim mir, ker so bili pogoji zanjo neugodni in nadaljujejo vojno.
Revolte na Ruskem. Zadnje tedne so visokošolci v raznih mestih v družbi z delavci priredili krvave izgrede. Neki visokošolec je ustrelil učnega ministra, neki drugi je poskusil ustreliti prokura-torja pravoslavne sinode. Ljudstvo se punta zoper uradniško in duhovniško vsegamogočnost in hoče streti verige, v katere je vkovano.
Dopisi.
Iz Krškevasi. Naš gostilničar K.... tudi Vilček imenovan, je od časa volitev kaj moder postal. Kako pa tudi ne bi bil. Njegova gostilna — ostala podrtija tukaj-šnega klerikalstva, je sedaj shajališče nuncev in farovških podrepnikov. Med drugimi je tudi posebno zvest gost »pri Vilčku« tudi kaplan sosedne fare, kateri si jeze, da je bil obsojen na globo 40 K} nikoli dovolj pogasiti ne more. — Toda pustimo to; da ta stvar tega gospoda boli, ter mu kakor kamen na srcu leži, je najlepši dokaz, da ima namen se poboljšati. Vrnimo se torej k našemu Vilčku! Da se pri njem ti gospodje dobro zabavajo, ni dvombe, kajti to ti je mož, da mu para moraš iskati, in je kakor vstvarjen za gostilničarja. Razven v političnih in drugih stvareh je pa tudi v gospodarskih jako izveden. Ril je namreč v kmetijski šoli, — kjer se je mnogo koristnega naučil, posebno krave molzti in kokoši na-sajati, ter še mnogo tacih, dobremu gospodarju neobhodno potrebnih reči. Pač škoda, da naš občinski odbor, katerega je volitev župana že tolikrat v zadrego spravila, dosedaj še te modre glave opazil ni. Mi vaščanje Vilčka pa še najbolje poznamo, ter lahko s prepričanjem rečemo, da »ž njim prav čisto nič izgubili nismo«, kajti akoravno že nekaj mesecev v fa-rovški rog trobi, — še danes ne ve, kaj je klerikalizem. Preteklo volilno gibanje nam je dovolj oči odprlo, pokazalo nam je one, kateri imajo srce za narod in svobodo, pokazalo nam pa tudi zatiralce neodvisnega kmeta. Ker se pa naš Vilček še najmanj neodvisnega počuti, zlasti nasproti svoji jako energični ženi, mu to radi odpustimo. Da je nji hlače popolnoma izročil, je obče znano, ravno tako tudi, da njegova usoda, vsled velicega premoŽenja nikakor zavisti vredna ni. V resnici malo vreden tak mož, kateri se svoje žene vedno za krilo drži, ter se od nje kakor malo dete mora nadzorovati pustiti. Pomisli vendar, dragi Vilček: če je to lopo, če mora gospodar za hrbtom svoje žene omare odpirati. Kakor vidiš, je nam sosedom Tvoja žalostna usoda dobro znana, in akoravno smo li-
beralci, imamo vendar sočutje in Te iz celega srca pomilujemo.
Da bi se Ti zaradi naše odkritosrčnosti morebiti jezil — bilo bi prav nespametno, kajti prvič škoduje jeza zdravju, drugič bilo bi v Tvojo lastno korist, da se babjega jarma vendar enkrat rešiš, in tretjič bi bil že čas, da se zmodriš, da ne boš več služil celi vasi za tarčo šal.
Liberalci.
Z dežele. Nekaj besed o naših cerkvah in duhovnikih. Da v naših cerkvah že dolgo pravega krščanskega nauka slišali nismo, je pač žalostna resnica. Iz ust marsikaterega starčka se slišijo besede: »Kaj neki mislijo naši gospodje, saj sem vendar že nekaj let na svetu, ali tacih pridig še nikdar nisem čul! Ce ti ne udrihajo po teh liberalcih in njih časopisih, nam pa o drugih stvareh, o posojilnicah itd., prerokujejo. To se pa ne godi samo v eni fari, temveč skoro v vseh. Prižnica se sedaj le še za politične govore rabi. Liberalci danes pa tudi niso več tako naivni, da bi v teh gospodih nič druzega ne videli, kakor duhovnike in dostojne služabnike božje. Velik del teh vrednih dušnih pastirjev se ne peča danes z ničemur drugim, kakor z agitacijo za klerikalno stranko, za to mogočno, pa tudi najnevarnejšo stranko naše domovine. Cerkev ni ve£ mesto, kjer se prava pobožnost najde, ona služi danes le še kot sredstvo za politično bojo. Kaj bi se neki zgodilo duhovniku kako druge konfesije v naši državi, v kateri je rimsko katoliška cerkev vsegamogočna, če bi se predrznil v cerkvi politične govore imeti? Gotovo se mu to ne bi dopuščalo, ter ga v smislu kacega paragrafa \ prav ostro kaznovalo! Našim duhovnikom pa, kateri lečo za napado na druge stranko zlorabljajo, ter cerkev takorekoč oskrunjajo, nihče tega nepravilnega, da bogoskrun-skega postopanja no zabrani.
Pač sreča za kmeta, da imamo vsaj poštene časopise, kakor »Rodoljuba« itd. kajti ta je že mnogim do sedaj slepim, oči izbrisal. Ta časopis je nuncem pa tudi pravi trn v peti, ter si na vso moč prizadevajo, ga v naših krajih zatreti. Da se jim to nikdar ne posreči, je dokazljivo s tem, da se »Rodoljub« čim dalje bolj razširja.
Boj za osvoboditev, katorega smo pričeli, v resnici ni lahak, s pogumom in stanovitnostjo pa upamo ga dovršiti, in se s tem najhujšega jarma, to je farov-škega za vedno otresti. Da se bodejo med tem pa tudi pridno umazane črno suknje žehtale, stojimo dobro!
Leon Budnowsky.
Od Sv. Duha Aplenika. Baška občina jo bila in ostane naša soseda. Z velikim veseljem smo zaslišali o raških občinskih volitvah, da Hrastnik ni več župan na Kaki. Odklenkalo jo torej možu, in to možu, ki bi bil žrtvoval svojo življenje za »gaspuda«, jokajočega so iajmo-štra. Spodobilo bi se nam sv. Duščanom, da bi Vam kot svojim sosedom ob času izvolitve novega vrloga župana g. Alojzija Tomažina s streljanjem počastili. Toda oprostite, vzrok jo bil tale: Da mi ravno pri rokah nismo imeli drugoga smodnika nego, kar ga je bilo, je bil le tisti, ki jo pripravljen za streljanje proti toči. Naša sveta dolžnost pa jo seveda, da tega ne smemo v nobeno zabavo porabiti. Torej pri nas nismo tako storili, kakor
piše »Slov. Narod« v 64. Št, da je ravno Vaš prejšnji klerikalni župan Hrastnik pustil streljati s smodnikom, kije bil namenjen proti elementarnim nezgodam, na čast izvolitve g. Pfeiferja drž. poslancem. — Da pa mi nismo hoteli istega smodnika rabiti, gotovo oba gospoda kakor Alojzij Tomažin, župan naše narodno-na-predne stranke in A. Varšek, obč. svetovalec, nam sv. Duščanom ta greh streljanja popolnoma oprostita, smo uverjeni. Ponosni pa smete biti vsi Raški občani, da se je izid Vaših volitev srečno iztekel. In mi zakličemo: Živio! vsem, ki ste našega mišljenja! Aplenčani.
Iz Krasnic v Podzemeljski fari. Čudno se Vam zdi, gospod urednik, da se tudi mi oglasimo v Vašem listu. Toda po-čenjanje naših duhovnih gospodov sili mi pero v roko, da potožim tisto gorje, ki tare nas vse župljano vsled nečuvenoga postopanja naših dušnih pastirjev in oznanjevateljev miru in sprave.
Naš g. župnik kazal je vedno nekako višjo'oblast, in čutili smo ubogi kmetje vedno njegovo pest. Ivo so pa prišle volitve, jela sta on in njegov privandrani kapelan pravo gonjo zoper vse, kar se jima ni slepo pokorilo. Treznejši domnevali smo sploh, da sta gospoda izgubila pamet, vsaj govorila sta še na svetem mestu, na leci tako, kakor bi se ne upal vinjen človek govoriti v gostilni.
Pridigovalo se je, da so liberalci nekako to, kar so anarhisti — in anarhisti umorili so našo ljubljeno cesarico! Ali ni to za duhovnika največja hudobija, če vedoma lažo in obrekujo in to na tak način? Strmeli smo in premišljevali smo, a kor ima laž kratko nogo, prišli smo tudi tej duhovni laži hitro na dno in ugibali smo, ali niso duhovniki, ki so v svoji slepi strasti tako spozabijo, da trosijo ostudno laži, sami verski anarhisti, ki morijo v naših srcih verski čut!? Gosp. župnik proglasil je, da so je rodil na Dobravicah »antikrist« in to v podobi čisto priprostega, poštenega, če tudi ne klerikalno mislečega kmeta. Kaj je bila posledica? G. župnik poravnati so je moral pred sodiščem v plačilo denarne globe in stroškov in — kar je bilo najhuje — priznati sam na prižnici, da jo lagal.
V pred pustnem času g. župnik ni dopuščal, da bi bil pri porokah kak liberalec za pričo. Zgodilo se je, da je taki priči zaklical v cerkvi »marš ven, ti no boš za pričo«. Da so jo odrekal sv. zakrament krsta, to je pri nas na dnevnom redu. Posebno žalostno pesem o tem zna zapeti neki »cigan«.
In ikis kapelan! Ta je So le pravi! ()n trdi, da jo bil oicir, da jo doktor, da bo profesor in bog vedi kaj še! On zna vse, posebno pa prav dobro strahovati mladino. Deca se ga boji kakor peklen-ščoka. Saj jih jo pa tudi žo nekaj prav po krščansko zmlatil, tako da je prišla cela zadeva pred sodišče, seveda v denarno škodo kaplanovo. Svoje olicirsko šaržo tudi ne moro pozabiti. Vzol jo olicirsko kapo in šel v neko gostilno, zahtevajoč, naj se zatvori, ker je že policijska ura pretekla.
Naš g. župan, ki jo pamet in pol, je pa veren hlapec župnikov. Vse mu noso na nos. Akoravno pa prihaja tolikokrat v župniščo in toži nas vse farane, mu še nikoli nt prišlo na um, da bi posvaril g. župnika,  naj  premišljuje tudi onkrat o
svojih grehih. Če se g. župnik jezi nađ tem, da fantje pošteno prepevajo, jeziti se mora, če pomisli, da je on velik prijatelj litra in kart. Kako lepo bi bilo slišati, če bi enkrat začel na prižnici ropotati bodisi župnik ali kapelan, da je hud greh, ker se v župnišču popiva v družbi z liberalci do ranega jutra in gledajo hudičeve podobice, s katerimi se igra prepovedane igre.
Pa še nekaj! Naša gospoda ne igrata samo s kartami, ampak igrata se tudi s sv. zakramenti. Kdor ni volil Susteršiča in Pfeiferja, tisti ni dobil odveze in tedaj ni smel k sv. obhajilu! G. nad učitelju v Podzemlji pa je župnik naložil pokoro s tem, da mu je odvzel orgijanje — ker je storil velik »novi greh« s tem, da čita »Slov. Narod«. Kaj ne, dragi bralci, lepo se nam godi! Domoljub seveda bode trdil, da to ni res! Kdor pa ne veruje v istinitost teh vrstic, naj popraša pri nas in zvedel bode še hujše reči.
Ker sta stala oba naša »gospoda« pred sodiščem, ker ne poznata kazenskih postav, sklenili so naši občinarji, da bodo zaprosili, naj ne bodo duhovni v prihodnje podvrženi cesarski postavi, ampak naj ima odločevati čez nje v vsakem oziru le škof. Gospod urednik, ali je to sploh dovoljeno? Mi, kmetje, mislimo, da ne! Če kmet učini kako neumnost, je kaznovan, zakaj bi pa ne bil duhovnik ?
V naši fari je pa začelo vroti, in če pri nas vera peša, niso temu krivi liberalci, ampak g. župnik, kapelan in njih pomagači, zatorej naj si posledice pripišejo sami sebi.
Iz Polzele. Vsa čast, slava in občna pohvala gre našim vrlim sosedom v St. Pavlu. Tamošnjo bralno društvo ima več iztisov narodno-naprednih listov na razpolago. Suhoparnih, duhomornih listov ima le po eden komad. Tako je prav! To jo gotovo znamenje, da mora tomu društvu mož načelnik biti, kateri je Čistega, poštenega in resnicoljubnega značaja. Mož, kateri za pravo, rosno izobrazbo svojih ljudi skrbi. Tn tako jo prav! Vse drugače jo pa pri nas na Polzeli. Tudi pri nas imamo bralno društvo. Pa, o joj! Načelnik našemu bralnemu društvu jo veleznani g. župnik, kateri svojim bralcem s hinavskim in hujskalnim listom »Slov. Gospodarjem« in s svetohlinskim »Domoljubom« oči zapira, da te ubogo rove ne morejo ločiti resnice od laži, pravice od krivice. Neki gost, črn oblak se vleče nad Polzelo, zato jo duševna tmina zelo zelo opravičena-Sedaj pa tudi vsak človek lahko ume» zakaj se poleti proti loči ne strelja. Č. g-župnik se namreč boji, da bi se s streljanjem proti toči tisti črni oblak razgnfto in znalo bi se zgoditi, da bi proti njegovl volji le prijazno solnco prisijalo, prod katerim ima ta »gaspud strašen strah. D* so njogove ovčice ne izgubijo, zvezal jil1 jo z vrvjo 111. reda, ter jih pridno pokriv* s svojim jezuitskim klobukom, kakor mačka svoje mlade pred mačkom. Gl»lU našega bralnega društva še »Domovine« no smejo brati letos, kar jim je lanl blagodušno dovolil naš »gaspud«. Mishm°> da k temu ni treba nobenega komentara-
Št. Vid pri Ponikvi. Naš župnik mm da smo Aontvičani  najbolj zabiti ljudje Ako ga Rog poprej k sobi ne poklice, prepriča so, da smo pametnejši od nJe^*! Že zdaj jih bo deset v celi fari, ki bi njogovi odkritosrčni privrženci. In to #
"vori zadosti jasno. Sicer pa ni nič čudnega, &er ga niti duhovniki ne čislajo.
Svojeglaven in nagajiv je naš župnik. Ko je umrla našemu županu mati, poprosil je župan župnika, naj bi prišel po mrliča na dom. Župnik obljubi — saj ni zahteval zastonj. Zupan pošlje drugo jutro voznika po župnika, ki noče iti po mrliča na dom. Pogrebci prineso mrliča. Župnik ije vedel, da ga prineso, a ni dal zvoniti. -Zakaj? Župan je bil Hribarjev volilec Tloper Hribarja pa je naš fajmošter rohnel, kadar in kjer je le mogel, seveda v naši fari brez uspeha.
Pa še eno dobro lastnost ima naš fajmošter. On je tako kunšten, da ne pozna druzega tiča kakor drevesno žabo. Kako je možiček z debelim nosom razlagal »Volilni katekizem«, s kakim vzrokom je svoj Čas odpovedal »Domovino«, kako otročje je slikal nevarnost, ki preti cesarju in državi, ako bi zmagali liberalni poslanci, vse to bi bilo vendar preobčito. Omejim se pa raje na navedene podatke, v trdni iiadi) da se naš župnik v našo zadovolj-nost vsaj zdaj na stare dni poboljša in se sprijazni z okolnostjo, da nas Sentvičanov ne užene v kozji rog, četudi bi se očak sam proti Stekoleču prekopičeval. Naša Jnora tudi veljati.
Iz Kozjanskega okraja. Ker bodem v prihodnje v Vašem listu poročal o dogodkih in razmerah v našem okraju in Vam opisoval delovanje naših klerikalcev JOa političnem, narodnem in gospodarskem polju, Vam hočem najprej opisati prve klerikalne glave. Začnem takoj s kanonikom Kosino. Sicer bo svetnik Golings-heim jezen, da njemu ne dajem prednosti; & jaz se za njegovo jezo ne zmenim in sploh ne vem, kam bi ga prišteval, ali h klerikalcem, ali k liberalcem, k Nemcem, ^ Slovencem ali k — Lahom. Ostanimo torej pri kanoniku Uosina. 0 tem možu nimam veliko povedati. Da se prikaže na površje le pri kaki primiciji, če razobesi namesto slovenske trobojnice papeževo zastavo, in v času volitev, ko cerkev zlorablja z nerodnimi agitacijskimi pridigami, in pa o času bere, katero je vajen ne-Usmiljcmo iztirjavati, čeprav nima do tega Nobene pravice. Poleg navadno jo on speljal še neko posebno bero. Po neki fctari pogodbi dobiva od graščine vsako ^to 20 sežnjov drv. Teh drv pa on no *vozi na svojo stroško domu, akoravno 4r*U konje in vole; ne, vsaka hiša v fari ftiora za to vožnjo vsako leto 25 krajcarjev Plačati, to se pravi, on tirja in »farmani« s° tako dobri (skoraj sem rekel: neumni) lI* plačajo. Z Uosino sem gotov. Ker je °đ vzvišenega do smešnega samo on kurak, preidem na — tajnika Vončina. ^ tem se bodem obširneje bavil, ker jo v Usnici cel »kerole«. Kodaj je on klerikalec listal, mi ni natanko znano, ker o tem ^olči zgodovina našega okraja; a dejstvo da so v novejšem času postavlja in j^aša kot strasten klerikalec pristne r*fvo. Ali jo klerikalec iz prepričanja ali * kruhoborstva, pa no vom. Nekatori rdijo, da mu ljubi kruhek narekuje pre-*>p'čanjo, češ, on jo tajnik okrajnega za-^°Pa, ta pa je v klerikalnih rokah; tedaj ^**fc za votrom. Jaz pa mislim, da jo naš iz resničnega prepričanja klerikalec, ^ tudi mnogokrat kliče »500 hudičev« Pomoč. V tem mnenju podpira mo polnost, da je Polfok že večkrat izjavil: 1 8om prav za prav načelnik okrajnega
zastopa, Tomažič se premalo spozna in mora to storiti, kar jaz rečem. In takim izjavam je popolnoma verjeti, kajti Dolfek jih spremlja s prisego: Bog in Bogme ter se prime za ušesa; slovesnost, ki izključuje vsak dvom o resničnosti njegovih besedij. Dolfeku se tedaj ni treba bati načelnika in po njem uravnati svojega notranjega človeka. On je gospod za se. Saj se to tudi vidi pri celem njegovem poslovanju. On gre v urad, kadar je njemu ljubo, on dela, kedar je za to razpoložen; če ima izjemoma kdaj težko glavo, ga pa nadomestuje njegov sin. Imenitno življenje! Mnogo več se trudi načelnik sam. Gospod župnik Tomažič namreč ogleduje bike, meri cestni posip, preiskuje mostove, oddaja pod roko stavbe in vožnje itd. Jako plodonosno delovanje posebno za tiste, katere pri oddaji dela doleti načelnikova milost. Da bi se taka dela oddajala potom dražbe, na to se ne gleda vedno tako strogo. Zgodilo se je n. pr., da se je nekemu načelnikovemu ljubljencu oddalo privažanje posipa za 2 gld. 50 kr. od metra, med tem ko je drugi bil ponujal posip za 1 gld. 90 kr. od metra. Malenkost CO kr. pri metru, kaj je na tem! Saj okraj plača! Načelnik si tudi že par let glavo beli z vprašanjem, kako bi se dalo preprečiti zidanje ceste čez Prevorje v Št. Jur. Letos jo je pogruntal. On in Dolfek sta pri volitvah v okrajni zastop izdala geslo: Le take volimo, ki so proti cesti. In res, večina novih zastopnikov tej cesti ni naklonjena. In vendar bi bila ta cesta velikanske važnosti za celi okraj, posebno pa za Kozje. Po tej cesti bi mogoče bilo, na južno železnico priti v dveh urah; dočim se zdaj rabi 4—5 ur! Za take živ-ljenske potrebe okraja so naši klerikalci slepi in gluhi. Seveda, če bi cesta peljala v Rim ali na kako Božjo pot, potem bi bilo drugače. Tako pa bi se s to cesto samo olajšal m povzdignil promet, in okraj spravil bližje ostalemu svetu; to pa nikakor ni potrebno. Kozje mora ostati »z deskami zabito«, klerikalizem potem bolje cvete. Radoveden sem, kako stališče bo napram temu vprašanju zavzemala četrta ligura moje današnje slike, to je dr. Jankovič, bodoči podnačelnik okrajnega zastopa. Ko še ni bil izvoljen v okrajni zastop, se je ogreval za omenjeno cesto; mislim, da bo tudi v prihodnje zvest ostal samemu sobi, in da mu bo višja korist okraja, nogo oseba raznih ljudij, ki z ozirom na lastno korist tej cesti nasprotujejo. Pričakujem tudi, da bo bodoči podnačolnik skrbel za boljši red v poslovanju in gledal na Dolfka in načelnika, da se ne bo delalo kar tako »po domače«. Jankovič dobiva sicer kot okrožni zdravnik iz okrajne blagajne vsakoletno podporo in nekateri mislijo, da bi zaradi tega ne smel biti ud ravnoistega zastopa; toda po mojem mnonji iz tega ne bodo nastale nikakšne homatije. Saj prešinja vse to gospode gorka krščanska ljubezen do bližnjega in trdna zavest o dolžnostih nasproti kmetu trpinu. Od dr. Jankoviča tedaj veliko pričakujemo, mnogo že zaradi duhovniškega ugleda. Zdaj bo saj on tu> kojemu bo bolje prilegalo kakor duhovniku, da bo biko in kravo licenciral in promiral. — Za danes bodi dovolj. Prihodnjič Vam hočem naelikati še nekaj »nižjih« klerikalcev, da bo Blika popolna. Ce se mi bo vredno zdelo, predočil bom čitateljem tudi takozvanoga »Zdolskega mež-
narja«, potem »tega malega Baha« in konečno še Ješovskega Miheca, katerega so letos, ne vem zakaj, pri raznih volitvah čisto prezrli, akoravno je zaslužen klerikalec in nosi vsako leto pri »Vstajenji« našega Odrešenika. Morebiti mu pa letos še to čast vzamejo in jo poverijo kakor drugod kakemu mladeniču?
Domače in razne novice.
Gospodom dopisnikom iz raznih krajev, bodi izrečena presrčna zahvala, da tako krepko podpirajo »Rodoljuba«, toda prosimo jih dvoje: 1. Dopisi naj bodo kar mogoče kratki, zakaj dopisov dohaja silno mnogo, tako da jih moramo vedno odlagati; 2. prosimo potrpljenja, če smo vsled preobilega gradiva primorani, kak dopis odložiti, kajti list je majhen in prilog ne moremo delati, ker ima »Narodna Tiskarna« že itak velikansko izgubo, ki jo pa z veseljem utrpi, ker ve, da je ta izguba kmetskomu stanu na korist!
Častno občan stvo. Občinski odbor občine Trnovo pri Ilirski Bistrici imenoval je častnima članoma gg. Josipa Lenarčiča, tvorničarja na Vrhniki in Etb. IIen. Scholmaverja, nadlogarja na Mašunu, in to v priznanje zaslug, ki sta si jih pridobila za preložitev ceste Trnovo-Knežak.
Zakaj peša vera? Z Goriškega se piše »UčiteljskemuTovarišu«: »Poznam mladega in krepkega župnika, kateri ob priliki tudi rad »na takt poskoči« ki pa se tudi večkrat jako v poznih urah vrača od svojih pohodov, pa tudi iz krčme, a vendar noče hoditi poučevat vero-nauka v 20 minut oddaljeno šolo! Otroci morajo hoditi k njemu v cerkev. Kaj ni to oblastna komoditeta? Sedaj pa ravno ta župnik ni imel že štiri mesece veronauka. Vera peša!? Kdo je vzrok? Nova šola! Sram vas bilo! Neki vikar, četudi krepak in zdrav, je imel v tem šolskem letu samo en mesec veronauk, otroci so bili tedaj blizu pet mesecev brez pouka v veronauku. Tudi to je jako značilno! Ni čuda, da ob birmi oznanjajo izpred oltarja: ti in ti otroci morajo stati v ospredju, ti in ti pa naj se umaknejo daleč v ozadje. »To znajo »farbati«. Zur Vorstellung komme noch ein Gimpel. — Bil je na Vipavskem neki kaplan, ki se je ob vsaki mogoči priliki bahal: »Ali nisem fejst fant?« Ta »fejst fant« hodil je v šolo poučevat veronauk; a ker je bil večkrat sladko ginjen, je v šoli norel, a ne učil. Učil je tudi otroke prepevati »od nebeške ohceti«. Posledica te učne metode je bila ta, da ni bilo neko leto v č.....cerkvi prvega sv. obhajila. Pa kriče, vera peša.«
V Knežaku na Fivki se je ustanovila nova podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske, h kateri je pristopilo takoj prve dni 51 članov. Načelnikom je bil soglasno izvoljen g. Drag. Čes n i k.
400 Hrvatov je šlo dne 21. t. m. skozi Ljubljano na Prusko.
S samokresom napadla sta 19. t. m. brata Anton in Martin Pevec hlapca Janeza Lenarčiča v neki gostilni v Beli Cerkvi. Jeden je ustrelil Lenarčiča dvakrat v trebuh. Nevarno ranjenemu so v bolnici odstranili krogljo i^ trebuha.
Iz Bovca se poroča, da je bil županom zopet izvoljen g. Mat. Jon k o.
Utonila je dne 19. marca v Spodnji Idriji nekdanjega župana Andreja Svetli-čiča žena Antonija.
Nesreča dveh slov. rudarjev na VTestfalskem. V rudniku na Vestfalskem je zasulo delavca Jožefa Kendo iz Bovca, Kenda je delal na Vestfalskem že 13 let. Fr. Janež iz Bovca se je tudi po nesreči strmoglavil v premogovniku na Vestfalskem v globočino in ostal na mestu mrtev.
Trpinčenje otroka. V Budimpešti so stale pred sodiščem štiri ženske, mati in tri hčere, ker so nečloveško trpinčile 91etnega Belo Wohlscheina, nezakonskega otroka ene izmed hčerk, ki se je med tem omožila z drugim moškim. Otroka so ženske pretepale, ga prisilile, da je bil več tednov ves dan in vso noč v nekem zaboju, polnem blata. Vsled anonimne ovadbe je policija trpinčenega dečka vzela materi ter ga izročila nekemu samostanu, kjer je še danes. Nečloveška mati je dečka mučila zato, da bi njen sedanji mož ne izvedel, da je imela otroka. Sodišče jo je obsodilo, na 6 mesecev, njeno mater na 8 mesecev, njeno sestro na 7 mesecev, druga sestra pa je med preiskavo umrla.
Tržne cene v Ljubljani
23. marca 1901.
Pšenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ Koruza, . Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast, „ Speh svež, „
lit.
kgr.
K \r
16-
1460
14|40
1440
12J60
17-
12 60
BL
-20 -20 — '20 190 130 130
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. , . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „
Piščanec.....
Golob......
Seno,  100 kilo   . . Slama, „    „ .   . . Drva trda, klftr. . . „ me>ka,   „   . .
\K\v
Loterijske srećke.
Oradeo, 16. marca.      39, 67,  37, 65, 66.
Brno, 20. marca. Dunaj, 16. marca. Lino, 23. marca. Praga, 13 marca. Trat, 23. marca.
75, 31, 28, 69, 13.
82, 7, 26, 37, 45
14, 58, 60, 72, 17.
30, 8, 15, 25, 49.
87, 86, 84, 42, 39.
Kava (cikorija) in sladna kava
družbe sv. Cirila in Metoda
T  I J ti lil J »ti I
ki
se dobi
v vseh speče-
rijskih prodaj a 1-
nicah, in brez katere bi
ne smela biti nobena slovenska
hiša - je najboljša primes k pravej
bobovej kavi, katera jej daje dober okus in
lepo barvo! — Kupujta In zahtevajte povsod
kavo družbe sv. Cirila in Metoda I # % %
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Lodovik Bnsinaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
IU£T Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. TjfcJJ
Doktorja pl. Trnk6czyja
že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje se debivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, pdkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom.
Za štedljive gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, ble-dične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in
ruskega čaja Dr. pl. Trnkoczvjev
Kakaf)  hladni  f^fli priporoča kot tečno, krepimo, zdravo in naiceneje hranilno ^qJ sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček (»/* kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczvja
ZslodGČnG kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, krepilno, bolest ______ utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica
40 h, pol tucata 2 K.
KrO£?llC6 odvajalne, želodec čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor se to _2__l čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče je to sredstvo zoper bo-
lezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, šest škatlic 2 K 10 h. — Pocnkrene kroglice. Škatla 80 h, tri škatle 2 K.
Prsni  Pl'n^n' *n kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim 1 železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša boi in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. (24—6)
Drt?nilni ^ ud°v cvet (Gichtgeist) priporočljiv je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje o v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in
težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa, BfitesSŠ^
bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 60 h.
Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnk6czyja redilne
Doktorja pl. Trnkoczv a
Živinski ret*''n* Pr»šek za notranjo rabo pri kravah, volih in 110     konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporab-Ijevan, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K.
PrašiČli re<^ni m krmilni prašek. Varstveno in dietetično J  sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
» Varstvena immka.
Pozor! Zeli kdo samo eden kos od teh sredstev, torej se tudi omenjeni eden kos, takoj s poštnim povzetjem pošlje.
Vargtvona znamka.
pripravke za živino.
Ulic t. aprila t. 1. oh 3. url po polnilno oddala se bode v občinski pisarni v Si. Vidu nad Vipavo potom zmanjKcvalne javne dražbe
zgradba dveh kapnic na Nanosu.
Ponudnik mora položiti 10% varSčino.
Načrt s proračunom in dražbanimi pogoji razpoložen je od 21. t. m. dalj^
v občinski pisarni v št Vidu nad Vipavo.
Županstvo občine Št. Vid nad Vipavo
dne" 18. marca 1901.
Olrlic
Prostovoljno se prodajo h graščini Hlevlde pri Polnnlku spadajoča p°T slopja in zemljišča, ležeča ob vozni cesti od postaje Sava proti Polšniku na solni01 strani v zatišju
Njive, travniki, vrti, vinogradi in pašniki merijo blizo M) orni. gozdovjo ok^1 IVO oral. Graščina s 6 prostornimi Bobami v I. nadstropju itd. ter gospodari* poslopja so v najboljšem stanju.
Prodaja se skupno ali pa na delo — po dogovoru.
Skupna vrednost znaša 15.000 &ld.
Natančneja pojasnila daje Qr   jj^p Jam^
advokat v Litiji.
Št. 11.
Razglas.
Dne I, aprila t. I. ob 10 url dopoludne oddala se bodo v občinski pis»rni V Vipavi potom zmanjševalno javne dražbe
zgradba okrožne bolnice v Vipavi.
Ponudnik mora položiti 10% varščino v gotovini ali vrednostnih papirjih- ^ Načrt in proračun z dražbenimi pogoji jo na ogled razpoložen   od *4« V dalja pri gospodu Županu v Vipavi
Zdravstveni zastop za okrožje Vipavsko v Vipavi
dne 18. marca 1901. „ 4ia
Načelnik: 00»*
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
LaatJiina in tisek .Narodne Tiskarne" v
Ljublja*1