NO. 79
Ameriška Domovi m
.. .* . -
'Mmmm R ie/i' m— h o im e*
AMCRIC/LN IN SPIRIT F0R6IGN IN UNGUAG€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
HORNING N€WSPAP€R
J
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 19, 1975
LETO LXXVII.—VOL. LXXVII
Odklanjanje beguncev je znak nemoralnosti
S o v r ažnost spi'ejemu vietnamskih beguncev v ZDA je po sodbi nadškofa Josepha Bernardina iz Cincinnatija znak moralnega propadanja v naši deželi.
CINCINNATI, O. — Predsednik narodne konference katoliških škofov ZDA nadškof Joseph Bernadin iz Cincinnatija je na zborovanju nadškofijskega sveta laikov dejal: “Neozira-je se na to, kako nekdo čuti o naši vlogi v vojni,, ki je ibila prav zdaj končana, je dejstvo, Ja nam je naša udeležba v ,njej naložila določene obveznosti do tega stiskanega ljudstva. Kljub našim lastnim gospodarskim težavam ne morem obrniti hrbta njim, ko beže pred preganjanjem in morda smrtjo.”
Nadškof je vprašal:	“Ali mi
Pravimo, da zapoved o ljubezni in sočutju ne velja za tiste, ki so manj srečni kot mi, zlasti, če je njihova koža različne barve od naše?”-
Nato je nadškof ugotovil, da Je v naši deželi precej znamenj ° moralnem propadanju na splošno. V prenekaterih zadevah načela judovsko-krščanske dediščine enostavno niso odločilna pri človeškem, ponašanju, kot bi naj bila. V veliko slučajih 30 naša vprašanja znak pomanjT kanja volje pogledati preko lastnih muh in predsodkov, znak sebičnosti .. .
Kljub tem ugotovitvam vidi nadškof tudi nekaj dobrih znamenj. Večina ljudi ima po njegovi presoji še vedno duha plemenitosti in željo ter voljo do-Seči najboljše v danih razmerah ^udi tedaj, če so v stiski. Očitno Je, da zahteva ljudstvo določeno ^ero poštenosti v vladi in med mladimi ljudmi je vidno zanimanje za duhovne vrednote, 2lasti za molitev.
Novi grobovi.
Stephanie Arko
V	Cleveland Clinici je preteklo soboto umrla 80 let stara Stephanie Arko z 970 E. 76 St., vdova po pok. Louisu, mati Aloy-siusa. Stephany Urbanic, 3-krat stara mati, 1-krat prastara mati. Pokojna je bila rojena v Sodražici v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1920. Bila je članica ADZ št. 2 in SŽZ št. 25. Pogreb bo v sredo ob 9. dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9.30. nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
Frances Baloh
V	Kaliforniji je umrla, kot smo poročali v petek, 73 let
istara Frances Baloh, roj. Mavec v Cerknici pri Rakeku, od koder je prišla v ZDA leta 1920, vdova po 1. 1964 umrlem možu Johnu, mati Mrs. Thomas (Mary) Mine-rich (Santa Anna, Kalif.), pri kateri je živela, od kar se je preselila iz Clevelanda, kjer je živela na 19201 Muskoka Avenue, in Mrs. Michael (Dorothy) ICannavino, 7-krat stara mati, sestra pok. Jennie Kadunc. Pokojna je bila članica ADZ št. 4 in SŽZ št. 14. Pogreb je iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob 9.45, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 10.30. nato na pokopališče Vernih duš.
Viola D. Watkins
V	Euclid General bolnici je umrla pretekli četrtek ponoči 75 let stara Viola D. Watkins s 1065 E. 169 St., roj. Dudec na Poljskem, od koder je prišla v ZDA še v otroški dobi, žena Rus-sella B. Watkinsa, mati Mrs. Joseph (Anna Mari) Skocaj, 2-krat stara mati, sestra pok. Frances. Pogreb je danes zjutraj ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jeroma. ob 9., nato na pokopališče Oakdale v Jeffersonu, Ohio.
^ Avstriji so slavili 20-letnieo nevtralnosti
DUNAJ, Avstr. — Avstrija je pretekli četrtek slavila 20-letni-Co Pogodbe o nevtralnosti in ne-odvisnosti. Praznovanje je bilo na splošno skromno, udeležili Pa so se ga vendar zastopniki Vseh štirih glavnih sil.
2D A je zastopal pravosodni amik E. H. Levi, ki je pogodbo ® avstrijski neodvisnosti in nev-ralnosti označil, za “najtrdnejši m najpomembnejši dosežek v Povojni detenti v Evropi”.
, .rancoski zastopnik gospodar-^ 1 minister Pierre Abelin je .o-jmcil pogodbo za “miljni ka-en na poti v detento”, ruski k tcPnik V. Kuznecov pa je Valil avstrijsko nevtralnost, ki v°maga ^ reševanju evropskih ev,rasanj- Posebej je govoril o in r°^Sk* varnostni konferenci u J-211 uPanJe> Ja bo skoraj e^no in slovesno zaključena, dol ni 0menil, da Avstrija v OC11 svoje državne pogodbe,
hrv^n za^evaJ° slovensko in j7 aisko !narodno manjšino, ni
brii° ^a'	^ Je bila vsekakor
Josip21108^ Za ^ako opozorilo ve-
Tajska odpoklicala poslanika iz ZDA
Tajska se še vedno jezi zaradi uporabe njenih tal za reševanje lad.i'3 Mayaguez.
BANGKOK, Taj. — Predsednik vlade Kukrit Pram oj je pozval iz Washingtona poslanika “na poročanje in posvetovanje 'kot znak obsodbe in nejevolje nad uporabo oporišč ZDA na Tajskem pri reševanju ladje M a y a g u es iz kambodžanskih rek. Tajci, so posebno hudi, ker “niso bili v. naprej vprašani za dovoljenje”.
Tajska vlada je javno napovedala popolno ponovno preceno vseh sporazumov in dogovorov z ZDA v okviru novega položaja v tem delu sveta. Tajska hoče javno svojo naslanjanje na mog, ki ga imamo v, ZDA v izo-1 ZDA čim bolj omejiti, da bi laž-
OSTRA SVARILA — Upravnik zvezne energetske agencije Frank G. Zarb (na sliki) je poslal ostra svarila nekaterim e-lektrarnam na Srednjem zahodu, ker še niso prešla od rabe olja, ki ga primanjkuje, na pre- j
bilju.
Pomoč vietnamskim beguncem odobrena
Kongres je izglasoval za pomoč vietnamskim beguncem 405 milijonov dolar-jev.
WASHINGTON, D.C. — Kongres je odobril 405 milijonov dolarjev za preselitev vietnamskih beguncev. Senat 'je predlog I odobril s 79:2 glasovoma in ga že v petek poslal v podpis predsedniku Fordu.
Predsednik je sicer predložil 100 milijonov več, toda ni dvoma, da bo izglasovani predlog podpisal.
Običajno Kongres izglasuje najprej poobalstilni zakon, nato
Nekaj več za gradnje
WASHINGTON, D.C. — V marcu so dogovori za nove gradnje porastli za 0.2% napram februarju in dosegli povprečno letno raven 425.8 bilijonov, kar pa je še vedno 7% pod ravnijo marca 1974.
V gradbeni industriji je nad eno četrtino delovne sile brez redne zaposlitve.
je vzpostavila dobre sosedske odnose s Kambodžo in Vietnamom, kjer je prevladal komunizem.
Zdi se, da predsednik vlade Kukrit Pramoj ni zadovoljen z javnim opravičilom, ki ga je izrekel državni tajnik Kissinger in tudi ne s svarilom, da bo, morala Tajska kot zaveznica ZDA pokazati več pripravljenosti sodelovanja z ZDA v zvezi z njihovim reševanjem ugrabljene ladje v Tajskem zalivu pretekli teden.
ODNOSI MED BEOGRADOM
M DUNAJEM ZATEGNJENI
Na izjavo zveznega izvršnega sveta v Beogradu, ki dolži Avstrijo neizpolnjevanja obveznosti državne pogodbe, sklenjene in podpisane pred 20 leti, je Avstrija odgovorila z odpoklicem svojega poslanika iz Beograda ob odločnem zanikanju jugoslovanskih očitkov.
Helmuth Kohl izbran za vodnika opozicije
BONN, ZRN. — Izvršni odbor Krščansko-demokratske unije je izbral za voditelja stranke in kandidata za kanclerja Hel-šele nakazilnega. Tokrat je biljmutha Kohla, sedanjega stran-najprej izglasovan n a k a zilnij kinega načelnika. Za to mesto ker je denar nujno potreben, ko se je pot e goval tudi F. J. so vsa razpoložljiva sredstva v Strauss, voditelj Krščanskb-so-take namene bila porabljena in cialne unije, kot se krščanski je zato prišlo do zastoja pri na-; demokrati imenujejo na Bavar-seljevanju beguncev v ZDA. I skem.
------o-----	S Kohl bo tako vodil krščanske
Preganjanje V Pragi demokrate prihodnje leto v vo-LONDON, Vel. Brit. — Po za-; livnem boju v zvezni parlament, nesljivih podatkih iz Prage so v j Izgledi za zmago krščanskih de-zadnjih tednih prijeli in zašli- mokratov so bili odlični in so šali stotine Čehov in Slovakov še vedno dobri, pa se utegnejo v zvezi z odporom proti vlada- spremeniti, če se bodo gospodar-joči skupini, ki se je pokazal ob ske razmere v Zvezni republiki objavi pisma A. Dubčka zvezni Nemčiji popravljale, kot to ka-narodni skupščini v tujini. že v zadnjih mesecih:
DUNAJ, Avstr. — Odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo se od pretekle jeseni stalno slabšajo. Povod za to naj bi bil v nenadnem sklicanju posveta vodnikov Avstrije lani v oktobru, ko je prišla na Dunaj vest o nemirih v Srbiji v zvez “s srčno kapjo predsednika Tita in odločitvijo prosavjetske skupine častnikov Jugoslavije, da vzamejo vlado v svoje roke”. Ko je Tito zvedel za ta posvet na Dunaju, ga je vzel zelo resno in Jugoslavija je poslala 29. oktobra 1,974 v tej zvezi avstrijski vladi uradni protest. Beograd je vedno doslednejše zahteval , izpolnitev določil; člena 7. državne pogodbe iz leta 1955 o slovenski in hrvaški narodni manjšini v Avstriji.
Na Dunaju so zahteve dosledno odklanjali s trditvami, da so slovenski in hrvaški narodni manjšini dali vse, kar jima gre, da pa se bodo o ostalih vprašanjih dogovorili z njima samima. Ti razgovori niso prišli nikamor kljub vztrajnim pritožbam zlasti slovenske narodne manjšine. Znano je, kako so nemški nestrpneži odstranili dvojezične krajevne napise in kako ni vla-
vlade je rečeno, da tak položaj “resno ogroža celotne odnose.” med Jugoslavijo in Avstrijo.
Avstrijska vlada je pozvala iz Beograda svojega poslanika A-leksandra Otta “na posvetovanje”, Jugoslaviji pa v posebni noti sporočila, da odklanja vse obdolžitve kot neutemeljene. V svoji noti trdi avstrijska vlada, da je “avstrijsko ozračje dovolj znosno tisočem Jugoslovanov, ki so v Avstriji zaposleni in da so prenekateri od njih sprejeli avstrijsko državljanstvo”. Jugoslovansko izjavo je avstrijska vlada v svoji noti označila za “debelo protislovje” duhu detente.
Ko avstrijsko časopisje namiguje, da naj bi bil vzrok trdega
Iz Clevelanda in okolice
Diplomirala—
Pretekli teden je granduirala Marija Kocjan Peterlin na Notre Dame Collegeu z “bachelor of arts” v vzgoji in angleščini. Čestitamo!
Zadušnica—
Jutri, v torek, bo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 8.15 sv. maša za pok. Josepha Mihelicha ob 4. obletnici njegove smrti.
NAACP o šolski segregaciji—
NAACP — Narodna zveza za napredek barvnih ljudstev, glavna predstavnica črnskega prebivalstva v boju za civilne pravice, je obdolžila klevelandsko šolsko upravo, da namerno ohranja segregacijo v nekaterih področjih na vzhodni strani mesta z določanjem mej šolskih okolišev. Obdolžena napada na Greenov dom na Waterloo— Okrajni javni tožilec John T. Corrigan je izdal obtožnico za Williama Kiralyja, starega 55 let, in Josepha C. Gallo, starega 37 let, da sta z bombo uničila
nastopa Jugoslavije želja odvrniti pozornost jugoslovanske d°rn D. J. Greena na Waterloo javnosti od notranjih, domačih R°ad danes teden. Računajo, dh težav in napetosti, ko se pred-1bo obtožba prišla ta teden pred sednik Tito bliža dopolnitvi 83
let, so verjetno v Beogradu nejevoljni tudi zaradi obiska avstrijskega kanclerja Kreiskega v Bolgariji, ki bi naj nakazoval možnost povezave Dunaja s Sofijo proti — Beogradu.
Med tem sta obe glavni orga-
nizaciji koroških Slovencev Nada proti temu nastopila, četudi rodni svet koroških Slovencev so bile napisne table postavijo- in Zveza slovenskih organizacij ne v skladu z določili državne j poslali dunajski vladi spomeni-pogodbe od samih državnih ob-1 CT v kateri ponovno opozarjata
na svojo zahtevo po izpolnitvi določil državne pogodbe v zvezi z njihovimi narodnimi in kulturnimi prdvicami.
lasti.
Za 20-letnico podpisa državne pogodbe, ki je Avstriji vrnila neodvisnost in, jo obvezala k nevtralnosti, je jugoslovanska zvezna vlada v posebni izjavi, ki so jo dostavili vsem tujim poročevalskim zastopnikom na Dunaju in v Beogradu, obdolžila Avstrijo, da ne izpolnjuje člena 7. državne pogodbe, da slovenski ^n hrvaški narodni manjšini še vedno ni dala tega, do kar imata po državni pogodbi pravico, da do p u š č a obnavlj anj e nemških nacističnih skupin in gonjo proti Slovencem na Koroškem. V izjavi jugoslovanske
V HRANI, TEMELJNI POTREBI ŽIVLJENJA, SO ZDA DALEČ SPREDAJ
bremenski prerok
_ oneno in vroče. Najvišja
peratura okoli 82 p (28 C)
tri 20y°St deŽJa daneS 10%’ ju'
V zadnjih letih je nekaj slabih letin povzročilo resno skrb za nemoteno, zadostno oskrbo ljudi s hrano. Sovjetsko zvezo so leta 1972 rešile iz stiske ZDA, ko so ji dovolile obsežne nakupe žita. Tudi Kitajska in Indija sta bili v zadnjih letih ponovno v stiski za hrano. V Bangladešu te ni nikdar dovolj, enako v državah južno od Sahare v A-friki, pa tudi ponekod v državah Latinske Amerike.
Dolga leta je bilo pomanjkanju v prehrani v raznih državah sveta krivo pomanjkanje sredstev za njen nakup. Lani so bili v resnih skrbeh, da bo hrame enostavno premalo, ko se človeštvo bolj in bolj množi, prav posebno v državah, ki so že sedaj v večni stiski za prehrano. Tako so v Rimu na svetovni konfe-rennci razpravljali, kako naj svet poskrbi, da ne bo prišlo do množičnega stradanja. Kljub dolgim razpravam in
posvetom niso prišli do kakih zares trdnih, u č i n k o v i tih sklepov in dogovorov.
Letos napovedujejo v naši deželi, pa tudi ponekod drugod dobro letino, ki naj bi napolnila prazna skladišča žita in drugega živeža. Cene tega že nekaj časa drse pod vplivom teh napovedi navzdol. Če bo letina res tako dobra in obilna, kot jo napovedujejo, bo svet pozabil na lanski in predlanski strah in se predal rednemu življenju in potrošnji.
Stiska se bo brez dvoma pojavila znova, ko bosta morda sledili zapored dve slabi letini ali celo tri, kot se je zgodilo zadnjič. Nastopil bo čas, ko bo tisti, ki bo razpolagal z zalogami hrane, odločal o življenju in smrti ljudstev, ki te ne bodo imela dovolj.
Posebna študija o bodoči prehrani na svetu, ki so jo iz-
vedli lani po naročilu CIA, prihaja do zaključka, da bodo ZDA postale zaradi svojih možnosti pridelati veliko več hrane, kot jo same porabijo, politično in gospodarsko verjetno še niočnejše, kot so bile prvi desetletji po drugi svetovni vojni.
Proučevanja metereologov kažejo, da se bliža naša Zemlja razdobju večjega hladu, kar bo prizadelo poljedelstvo po vsem svetu. Strokovnjaki za poljedelstvo so soglasni z mnenjem strokovnjakov za podnebje, da bodo v slučaju hladnejšega vremena prizadete pri pridelovanju žita v prvi vrsti Rusija, Kanada in Kitajska, med tem ko ZDA v bistvu taka sprememba ne bo prizadela, vsaj ne na slabše. To bi njihov pomen kot dobavitelja hrane še povečalo, ker bi Kanada v tem pogledu izgubila svoj sedanji pomen.
Resnična stiska za hrano bi
v takem slučaju dala ZDA izredno moč, pa tudi izredno odgovornost. Težav ne bi bilo dotlej, dokler bi bilo zalog živeža za kritje vseh potreb, hudo pa bi bilo, ko bi živeža ne bilo več dovolj za vse in bi morale ZDA odločiti, kdo ga bo dobil in kdo ne, kdo bo obstal in kdo bo trpel- lakoto, hiral in umiral...
Treba je sedaj, dokler stiske še ni ali vsaj ni neznosna, premisliti in iskati rešitve, ki naj preprečijo boj vseh proti vsem za hrano. Med strokovnjaki po vsem svetu prevladuje prepričanje, da je možno vse človeštvo preskrbeti s potrebno hrano in bo to možno še dolgo, če pride v poljedelstvu in živinoreji do primernega sodelovanja po vsem svetu, do izmenjave skušenj, znanja, tehnike in sredstev. Na mednarodni konferenci v Rimu lani v tem pogledu ni bilo dosti doseženega.
okrajno veliko poroto.
Za policijo letos $45.28 milijonov—
Število umorov in drugih zločinov stalno raste kljub temu, da je mesto od leta 1969 pove-čavalo izdatke za vzdrževanje policije povprečno po 2 milijona dolarjev letno in je v letošnjem proračunu predvideno v ta namen 45.28 milijonov dolarjev ali 45% skupnega davčnega dohodka za mestno upravo. Nič čudnega ni, če se torej ljudje sprašujejo, ali je policija vredna vseh teh izdatkov.
Napad na rojaka sredi senklerskega naselja—
V petek zvečer okoli devetih je bil napaden rojak g. Jože Kli-ček z E. 47 St. na poti domov pred gostilno na oglu St. Clair Avenue in E. 62 St. K sreči je pripeljal mimo avto z nekaj rojaki, ki so ustavili in je črni napadalec zbežal, ko je našega rojaka precej oklal z velikim nožem. Rojaki z avtom so ga od-bosta ^ posvetila vprašanjem pe}jaij v bolnišnico, kjer so ga zaključka evropske varnostne j 0bvezali. Policija, ki je napa-konference, pogajanjem ° denega zaslišala, je izjavila, da omejitvi strateškega jedrske-|«je iahko srečen, da se mu ni ga orožja med ZDA in ZSSR zgodilo še kaj hujšega”, v Ženevi, ki so prekinjena, ter	______ ______
Zadnje vesti
DUNAJ, Avstr. — Sem sta priletela ameriški državni tajnik H. Kissinger in sovjetski zunanji minister A. Gromiko na dvodnevne razgovora, ki so se začeli danes. Večji del časa
iskanju miru na Srednjem vzhodu. Kissinger bo odšel z Dunaja v Bonn iri Zahodni Berlin^ nato pa v Ankaro na sestanek CENTO, predno se bo vrnil domov, da se pripravi na novo pot v Evropo koncem meseca skupaj s predsednikom Fordom.
CELOVEC, Avstr. — Pri gradnji avtoceste je prišlo v petek do nesreče, ko so zalivali z betonom most preko Liesere pri Gmundu. Del mostu se je podrl, pri čemer je bilo 10 ljudi mrtvih, več pa ranjenih-i WASHINGTON, D.C. — Perzijski šah je včeraj napovedal zvišanje cen olja, ker jih je inflacija zmanjšala v preteklem in letošnjem letu za okoli eno tretjino. Cena za sod je okoli $10.80 in je nekako štirikrat večja, kot je bila leta 1972!
WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik J. Schlesinger je včeraj povedal, da je bilo pri vojaškem nastopu za rešitev ladje Mayaguez mrtvih skupno pet ameriških vojakov, 16 je pogrešanih, do 80 pa je bilo ranjenih. Prvotno so govorili
Za dobrodelne ustanove lani 25 bilijonov
WASHINGTON, D.C. — Četudi gospodarske razmere lani niso bile ravno posebno ugodne v naši deželi, so razne dobrodelne ustanove zbrale za svoje namene preko 25 bilijonov dolarjev, 1.7 bilijona ali 7.4% več kot v letu 1973.
le o enem mrtvem marinu in o enem letalcu, sedaj sodijo, da je treba tudi 16 pogrešanih šteti med mrtve.
BANGKOK, Taj. — ZDA so se opravičile Tajski, ker so uporabile njeno ozemlje za nastop pri reševanju ladje Ma-yagues, ne da bi preje za to vprašale. Izjavile so tudi, da bodo tajsko suverenost v bodoče dosledno spoštovale. — Pred poslaništvom ZDA v Bangkoku je prišlo včeraj znova do demonstracij.
LIZBONA, Port. — Levičarska skupina “maovcev” je demonstrirala pred poslaništvom ZDA in popackala stene poslopja, predno jo je vojaštvo pregnalo.
6117 St Clair A v«. — 431-9628 — Cleveland, Ohio 44162
National end International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA:
■ združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec?
• Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 8 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 79 Monday, May 19, 1975
Jože Vovk:
Ob tridesetletnici smrti naših junakov in mučencev
m.
Danes živimo v času humanizma; “Človek je merilo za vse!” Posamezniki in organizacije se potegujejo za človeka in njegove človečanske pravice. Pa vidimo tudi, kako prav naš čas tepta vsa osnovna načela, kaj gre človeku. Stalinizem, hitlerjanstvo, titoizem so imena, ki jim je skupno eno: zarota zoper človeka.
Iz vsakega množičnega groba je nekaj domobrancev živih ušlo, da so kot Jobove priče vsem, ki jih hočejo poslušati: “Le jaz sem utekel, da, vam to sporočim (Job 1, 15). Srbi obhajajo kot svoj glavni narodni praznik Vidov dan; to ni dan slavne zmage zanje, ki so vojaški narod; je to dan najhujšega poraza leta 1389, ko so padli v turško sužnost; obhajajo ta dan po pravici:	po 500 letih so si
spet priborili nazaj svobodo. Mi imamo Kočevski Rog in tam grob; temu velja slovesen špomin te dni ob trideseti obletnici: to je doba enega rodu, kosti so strohnele, spomin živi. vedno bolj živ postaja. Očividci pričajo, da je nekaj pomladi po tem usodnem letu na teh množičnih grobovih vzklilo bujno, prekrasno cvetje; saj razumemo: hranilo se je iz krvi. Upajmo in prosimo, naj kaj kmalu vzcvete nova duhovna pomlad in rodi prerojenega človeka, ki bo rastel iz vseh teh številnih žrtev.
Radi bi letos preprosto, pa čim bolj slovesno povedali: “Slava in čast in še zahvala vam, naši dragi možje, bratje, sinovi, da ste dali svoje življenje. Bili ste veliki v boju, še večji v smrti! Moško je z orožjem braniti osebne in narodne svetinje; več je svoje telo dati v mučenje in smrt, pa ne kleti mučiteljev, ampak Boga prositi: “Oče, odpusti, ne vedo, kaj delajo.” Možje tedaj pred 30 leti niste bili le junaki, bili ste tudi mučenci. Z živo vero ste, vsaj povečini, zgrabili za orožje, niso vas premagali nasprotniki, ampak mednarodne tolpe so vas pognale iz domače dežele in izdala vas je brezvestnost zaveznikov, ki ste jih ljubili in jim zaupali preveč. Bog vam je dal plačilo pri sebi; smemo in moramo prositi, naj bi vam tudi bila dana čast, ki jo Cerkev daje sedaj in tukaj. Poje Sonet ob obletnici:
“ “Preteklo šestkrat že je peto leto, en glas nam danes, Oče, iz src vstaja:
Tem mučenim gloriolo daj sveto!
Mi 'pa dragi, ki živimo po božji volji in žrtvah tistih, ki se jih spominjamo, strnimo svoje vrste ob tej obletnici in bodimo bolj in bolj vredni naših junakov in mučencev. Tako poje pesem:
Le naj sovraštvo se v ljubezni staja, en duh zaveje naj med brati zvesto, tako nam blagre daj miru, ki traja!” ”
Naj bo Bog zahvaljen za našo mladino, ki je priredila spominsko slavnost! Naj Bog sam te mlade fante in dekleta navdihuje po svojem Svetem Duhu, da v velikem narodu, kateremu pripadajo, dopolnijo dobro svojo nalogo. Saj velja beseda Janeza Evangelista Kreka zanje bolj kot za kogarkoli, da “so seme izkrvavelega naroda”. Če ne pozabijo, da so Slovenci in vsak po svojih močeh dela za blagor malega naroda pod Triglavom, potem kri njih očetov in dedov ni tekla zaman. Tekla je,, da se bo premagalo nasilje, da bo prava krščanska svoboda zavladala tam, kjer je tako globoko oral komunizem brazde, kamor je padlo plemenito seme.
t Zakaj, tako je: sodba prihaja za krivičnike povsod. — Najprej doma! To sami čutijo: bijejo boj za svoj obstoj. Krivica, premišljeni umori z mučenjem, vpijejo v nebo! Sodba prihaja že skozi 30 let: krivica peče v srcu, morilci težko umirajo, ker so zadajali tolikim nedolžnim krivično, bridko smrt. Oblastniki izgubljajo svojo mladino in z njo bodočnost; roke, omadeževane z nedolžno krvjo, kar nič več ne morejo grabiti in držati oblasti v miru. Mi želimo zalije^ samo “božjega maščevanja”: naj se spreobrnejo! Poslušajo naj enega izmed svojih, ki se ni bal javno povedati: “Tako dolgo se ne bomo znebili preganjavice in more, dokler javno ne priznamo svoje krivde, velike krivde. Brez tega dejanja Slovenci ne bomo nikoli stopili v čisto in jasno ozračje prihodnosti.” (Edvard Kocbek: Razgovor z Borisom Pahorjem.)
Tudi zapadna zaveznika delata pokoro za mhoge krivice, ki sta jih zagrešila ob koncu vojne, ko sta “vojno dobila, mir pa izgubila”. Ena od teh nekdanjih velesil je obnemogla in se bori za obstanek; druga, ki jo ljubimo, saj nam je dala zavetje, pa obžalujemo tudi njeno krivdo, sedaj nosi težko breme, da bi se ubranila mcloha. kateremu je ob koncu vojne metala v žrelo nedolžne stotisoče.
Le recimo z našo mladino: Mi pa ostanemo, kakor smo b’ii, duha krščanskega, slovenske krvi!	j

BESEDA IZ NARODA


Slovenski domobranec!




WICKLIFFE, Wis. — Spominjamo se 30. obletnice pokola slovenskih domobrancev. Lepo in dolžnost nas vseh je se spominjati teh tragičnih dni v mesecu maju 1945. Moramo se pomakniti nekaj tednov ali samo nekaj dni nazaj tega tragičnega dneva v mesecu maju, na tiste dneve pomladi, ob katerih se je prebujala vsa zemeljska narava. Kot vse, bil je budeč tudi slovenski domobranec. Slovenski vojak-dcmobranec je vodil svoje zadnje borbe za ohranitev slovenstva.
Malo število udarniških bataljonov slovenskih domobrancev je branilo množice slovenskega naroda, da se umakne pred divjajočimi partizani, pomnoženimi s tolpami Srbov, Hrvatov, Bolgarov in drugih. Spominjam se zadnjih borb,-ki jih je imel slovenski domobranec oh vznožju kočevskih gozdov. Partizani, o-boreženi z najmodernejšim o-režjem, dobavljenim od Rusov in Angležev, niso mogli premagati malo število domobrancev, ki so branili prehod v notranjost dolenjske pokrajine.
Partizanske drhali se bližajo mestu Rakek, tukaj jih zaustavi slovenski domobranec, v sestavu Rupnikovega udarniškega bataljona. Partizanom ni mogoče na pet, ki naj jih vodi preko Logatca, Vrhnike in Rrezovice v Ljubljano. Slovenski domobranec se ni umaknil s svojih bojnih mest, dokler ni prišlo povelje za umik. Slovenski domobranec se ni podal, dokler je imel orožje v svoji roki. Slovenski domobranec ni poznal strahopetja, ta beseda je bila neizgovorljiva med vojaki domobranci. Bil je to vojak, pripravljen se žrtvovati za svoj narod.
Bil sem pri vaških stražah, pri četnikih, pri partizanih (ujet na Velikem Osolniku leta 1973) in pri domobrancev. Od vseh teh je bil le domobranec resničen vojak, borec. Prišla je ura in povelje, da se je treba umakniti iz Ljubljane in se podati na pot preko Tržiča in Ljubelja v Avstrijo. Nepričakovano pa pride obvestilo: Ljubeljski predor zaprt c d nemških vojakov.
Strah prevzame ljudstvo, ki hoče skozi predor v Avstrijo. Ljudstvo se boji, da ga bo dobila v reke partizanska drhal. Po kratkem času se množice začnejo pomikati skozi predor. Ob tem času so prišli na pomoč sloven-
v nedeljo, 1. junija 1975, obenem z blagoslovitvijo strehe in seveda tudi z velikim balincar-skim piknikom. O tem bomo še kaj napisali drugič.
Nekaj navodil , o samem meddruštvenem tekmovanju: Tekmovanje bo v soboto, 31. maja in v nedeljo, 1. junija 1975.
L Vsaka ekipa šteje 4 člane, si izbere kapitana in plača $20.00, torej $5.00 na člana (v denarju ali s čekom).
2.	Vsako društvo lahko prijavi eho ali več ekip.
3.	Zadnji rok prijave je nedelja, 25. maja 1975.
4.	Ekipe se medsebojno žre-
bajo, katera s katero igra. Igrajo se tri gre. Določene so 4 nagrade:	1. $80.00, 2. $60.00, 3.
$40.00, 4. $20.00.
5.	Vsaka ekipa bo imela točno določeno uro za tekmovanje.
6.	Finalne tekme bodo v nedeljo, 1. junija.
7.	Prijave sprejema osebno ali po pošti
Ivan Kosmač 15618 Holmes Avenue Cleveland, Ohio 44110 telefon 851-0411
8.	Ob prijavi je treba napisati ime društva, ime kapitana in plačati določeno vsoto $20.00.
9.	Prijavijo se tudi lahko ba-lincarji, četudi niso nikjer včia-njeni v društva in plačajo isto vsoto $20.00.
10.	Ekipe, katere igrajo skupaj, se medsebojno dogovorijo, katera ima prva balinca oziroma žrebajo. Igre so proste, lahko se tolče po zraku ali po tleh, samo se je treba držati črt, ki so
CLEVELAND, O. — Vsem °™?'Ce".e na ^almišču-prijateljem in članom Slovenske; , a neva tekmovanja bo po-pristave kakor tudi bralcem A-1 ski CJJel;° 'jcl .1eračo in pijačo, meriške Domovine in tudi vsern1^11’ bcdo Poskrbeli jn postregli balincarjem najlepše pozdrave! C am in c ardce BK3P.
brancev, povezani v organizaciji DSPB Tabor ne odrekajo nikomur pravice dati čast slovenskim domobrancem. Bivši borci edinic slovenskega domobranstva pa nikakor ne morejo proslavljati spomina pokola svojih bratov, soborcev domobrancev pod istimi slavoloki in napisi, kot se proslavlja revolucija, katero je začel in končal komunizem. Ako se že poveličuje revolucija, katera je zadala toliko zla slovenskemu narodu, potem naj se le ta podaja doma pod komunisti, ne na svobodnih a-meriških tleh. Mesto, ki je najbolj primerno za proslavo in to še posebno za spominsko proslavo 30. obletnice pokola slovenskih domobrancev in četnikov, je Orlov vrh na Slovenski pristavi. Tu, na tem hribčku je postavljena spominska kapelica, posvečena spominu slovenskih domobrancev, četnikov in vseh žrtev komunizma. Mi si ne svo-jimo njihovega imena, imamo pa dolžnost braniti njihovo čast. Revolucija jih, je nam vzela, kako naj le mi pojemo slavo revoluciji?
Filip Oreh
Drobtinice z lemontskega hribčka
Pristanki baHsicarskl krožek se zahfaffisfe in vabi
Že lapsko leto smo veliko govorili in tudi pisali v AD, da je v načrtu narediti streho nad baliniščem na Slovenski pristavi, kar se je letos uresničilo. Odboru BKSP kakor tudi g. Valentinu Kavičiču za pripravo načrtov in- njih izvedbo, pa tudi odboru Slovenske pristave za denarno pomoč naj lepša hvala. Zelo vneti balincairji so pomagali nositi vse vrste stvari skupaj. Tako je g. Tonček Švigelj pobiral po vseh kotih v tovarni, kjer dela, vijake, g. Jerič Maks je našel posebno steklenico, v njej pa nekaj tistega, ko po špa-gi na svet pride (kačjo slino). Kladiva sta s seboj prinesla, da je lahko tudi g. Filip Oreh pomagal žeblje zabijati. Ker je precej v višino zrastel, smo ga pa najbolj porabili za nosača, ker je kar s tal podajal na streho. Tudi g. Jože Kokalj in g. Ježe Dovjak sta
, V nedeljo, 1. junija 1975, po-! poldan pa bo dobro razpoloženje in za ples bo igral znani orkester Sonet. Da bo tekmovanje potekalo v športnem duhu in u-živanju na čistem zraku, priporočamo, da se držite gornjih navodil.
Torej, pohitite s prijavami, ker čas hitro beži in na svidenje med bali near ji na Slovenski pristavi 31. maja in 1. junija 1975!
Za krožek BKSP: Ivan Kosmač, preds.
. -	-----^----j— — še korenjaka,
jki begunski množici srbski čet- čeprav sta oba že stara čez 120 mki. Množice se počasi pomika- let, sta se upala na streho, pa jo na poti preko dravskega mo-i smo videli, da se hlače tresejo,
bi se z
Spominska prosta
MILWAUKEE, Wis. — SKD Triglav vljudno vabi vse rojake in rojakinje iz Milwaukeeja, Racine, Waukegana, Chicaga in Jclieta na spominsko proslavo bb priliki 30-letnice vetrinjske tragedije. Dolžnost vsakega, ki je šel skozi Vetrinje ali druga taborišča in takorekoč čudežno motorjem peljala,! cstal Pri življenju, bi bila, da se
slu v notranjost koroške dežele.! kot	___
Naenkrat strah: Partizani na J zato sta dobila drugo delo. ''	|te Pr03lave sigurno udeleži-
dravskem mostu. Nihče ne mo-| Tudi naš tajnik g. Mate Res- Pri sv. maši, ki se bo začela re preko mostu, vse je odpove-j man je dobil čopič v roke in je Db i1- uri dcp. v Triglavskem dalo. Ni bilo osebe, ki naj bi vo-J pridno pisal po strehi s črno :Parku> se b°mo spomnili vseh Ala to žejno izmučeno, lačno in J barvo. Pa se ne vidi dosti, ker! protikomunistov, ki Nso kjerkoli prestrašeno množico preko reke,.smo na tisto lepenko nabili. Ker dad svcja življenja za Boga, na-Drave na varno. Nekaj oseb, ki j se pa. samo po sebi ve, da pra-so se imenovale voditelji naro-! zen Žakelj ne' stoji pokonci, nam da, je že bilo na varnem pri An- je ga. Varškova napravila obil-gležih. A raja? Kdo se briga za no in okusno kosilo in malico. la;*c!	Drugič sta to preskrbela g. Le-
1. Svetovni dan molitve
za poklice v Lemontu
V Mt. Assisi samostanu se je zbralo 20. aprila 35 deklet. Pripeljale so se iz raznih bližnjih far, kot iz Chicaga, Jolieta, Itasca, Gary in celo iz Sheboygana. Tega sestanka so se udeležile, da se malo bolj seznanijo z redovnim življenjem in z njega smislom. Vse so študentke srednje šole. Nekatere upajo -se nam pridružiti, ko bodo prejele diplomo. Dve sta -že v postulaturi. Upamo, da jima veselje do redovnega. življenja ne bo usahnilo, kot u-vene roža, če ji ne prilivaš. Po zadnjem sestanku je neka mati iz Sheboygana pisala: “ Joleen ne more pozabiti dneva, ki ga je prebila pri vas. Pravi, . da prej ni -mislila, da more biti tudi v samostanu lepo. Seveda želim, da bi šla k vam, ako Bog hoče.”
Po kosilu so se dekleta zbrala v novicijatu, da bi se seznanila med seboj ali obnovila prijateljstvo. V kapeli so pol ure skupno molile za poklic. V novicijatu so potem razpravljale kandidatinje in mlade sestre o redovnem, življenju in odgovarjale na razna vprašanja. Ob treh je pater Hardrich,' OFM, izpostavil Najsvetejše in kake pol ure govoril dekletom o poklicu. Dijakinje so mu z zanimanjem sledile in potem pol ure tiho molile. Me smo pa prosile Gospoda, naj si izbere vsaj nekaj nevest,, ki bodo poslušale njegov glas in mu sledile, kjer jih hoče imeti. Ob 4. nas je blagoslovil evharistični Jezus in dijakinje so odšle veselo razpoložene k večerji. Čez eno uro so se poslovile od Mt. Assisi. Koliko se jih bo vrnilo za stalno? če Bog hoče, da ostanejo katoliške šole odprte, bo pač moral poklicati v svoj vinograd novih delovnih moči. Mladino! Če katera, so mlada srca pripravljena za žrtve in odpoved. Treba je le nekoga, da razpiha iskrico navdušenja in -srca se bodo vnela in zagorela v božji plamen poklica. In to je poskusil doseči rev. Hardrich s svojim govorom.
Govornik je bil mlad frančiškan. Že njegova zunanjost je pričala, da ni iz stare šole, da spada k mladim. Imel je dolge lase in se zdi, da ima pod njimi tudi precej v glavi. Kar lepo je govoril in spretno orisal, kako priti do poklica in živeti v njem. Tu sledi nekaj misli, povzetih iz njegovega razmotrivanja. Se-
žrtve in odpoved. Najvažnejši pogoj za ta poklic pa je ljubezen do Kristusa. Brez nje duhovnik ne more goreče in z navdušenjem delati zanj in redovnica tudi ne. Ljubezen do molitve mora biti opora, na katero se morata nasloniti duhovnik i11 redovnica. Brez nje ni mogočo ostati zvest. Ljubezen do Kristusa mora biti magnet, ki vleče duhovnika in redovnice pred tabernakelj.
Kristus je, ki kliče mladenko k sebi. Samo zaradi njega zapusti svet in njegove dobrine: Odreče se družinski sreči, svojk0 staršem, domu, razkošju, zabavam itd. Če ima dekle kake egoistične ■ namene, naj ne hodi v samostan. Samo Kristusa mora iskati in ga bo tudi našla. P°' veličanega samo ob koncu svojega romanja, prej pa trpečega zaničevanega, križanega. A navzlic vsemu, kar je v samostanu negativnega, je dobra redovnica v globini duše vedno srečna-V samostanu ne srečujemo čemernih obrazov. Toliko veselj3’ ki privre iz srca redovnic, P°' sebno mladih, težko najdete kje drugod. Ker redovnica vedn° vrši voljo božjo, vedno išče le razveseljevati Kristusa, rao^ biti srečna. Če išče pa sebe, tudi najde sebe in sreča zbeži ^ srca,. .
V	zapovedih predstojnik0'' gleda sestra, vsled Obljube P°' korščine, voljo božjo, ki i0 dnevno izpolnjuje.
Z obljubo čistosti je dala gu naj dražje. Čuva jo kot dr3' gocen biser, da je dih sveta oskruni. Dnevno polaga svoj d3^ na oltar.
Bogastvu, premoženju in ^ mu, za čemer se ljudje v svetl1 tako pehajo, se je odpovedalo ^ obljubo uboštva. Kristus je nje' no bogastvo, v njem najde vS3' “Moj Bog in moje vse!” kot je vzkliknil sv. Frančišek.
V	samostanu ima redovni^ priložnost, da lahko uporabi ^se svoje zmožmosti, telesne in du' ševne, a vse je posvečeno Boga in njegovi časti v korist bližnja mu. Koliko dobrega stori učit®' Ijica, ki vzgaja mladino. Učite' ijica, vzgojiteljica, oblikovalk* mladih src. Bodočnost, časna k večna njenih učencev, je odvk' na od nje. A učiti mora, kot je Kristus učil: voditi mora ml3^* no k njemu.
Bolniška negovalka posnel Kristusa, ki je ozdravljal. Nj611 apostolat je vzvišen. PotrpežU' vo streže, tolaži bolniku, mu d3'
veda se je on poslužil sodobne- ; je upanja, mu pcihaga k P0'
toda zpustil te ni tvoj slovenski domobranec je
nu slovenskega
Slovenec siromak, prepuščen ban in g, Kristanc, usodi težkega časa. Zapustili sol G. Janez Varšek je poskrbel, te tisti, ki bi te morali voditi, da pod drevjem ni bilo žeje in
rojak, slabe volje. Kdor ne verjame, Dano | da streha že stoji in da se ba-povelje udarniškemu bataljo-l linear ji na Slovenski pristavi slovenskega domobranstva: dežja več ne boje, naj pa pride Odpreti in zavarovati dravski pogledat. Če bo kateri rekel, ^ most. da se da možnost množici za pot v notranjost Koroške.
Slovenski domobranec se zadnjič z orožjem v roki bori za
mu ta zamisel gradnje ni najbolj všeč, je pa na voljo še eno balinišče na SP, pa lahko on po-
^k£že, kako bi se dalo boljše, na-svoj izstradan ih izmučen na- ’ rediti. Z veseljem mu bomo po-uu. Slovenski domobranec, to* magali pri delu in seveda tudi je bila tvoja zadnja borba. Tu-1 drugače.
kaj se je dogodilo nekaj, za kar! • Ko se nam je ta želja izpolni, oi morala vedeti vsa naša mla-do in smo dobili streho na bali-drna. slovenski domobranec ni ni.šču, smo v pripravi za veliko njicdar zapustil svojega naroda, meddruštveno tekmovanje, ka-Veter aru slovenskih demo- tero- se bo vršilo na Slovenski
rod in domovino.. Takoj po sv. maši bo kratek program. Spominski govor bo imel ing. Jože Rus iz Chicaga. Nato bo kosilo in zabava na prostem. Ves čisti dobiček je namenjen našim invalidom.
Ne sramujmo se svojega prepričanja, bodimo ponosni na naše junake-mučence in jih počastimo s svojo udeležbo na Spominski dan, 26. maja, v Triglavskem parku!
Vljudno vabi
Odbor
—-----o-----
Satelit na znamki
Ob izstrelitvi prvega indijskega umetnega satelita je izdala indijska pošta priložnostno znamko.
Na zvezdnem nebu je narisan naš planet, okoli katerega leti satelit.
ga modernega sloga.
Bog hoče, da romajo ljudje k njemu po treh potih, ki vsa vodijo v svetost. Vsi moramo postati svetniki, pa naj potujemo proti nebesom po katerikoli teh treh poti.
Zakon je navadna pot, po kateri hodi večina ljudi proti nebesom in spolnjevanjem božjih in cerkvenih zapovedi. A tudi izven zakona ni nobenemu pot v nebesa zaprta. Samski stan si nekateri prostovoljno izberejo iz raznih razlogov. Nekateri so prisiljeni zaradi razmer se odreči zakonu. Vsi pa lahko najdejo tudi v. samskem stanu srečo, če izženejo iz src sebičnost in posvetijo vsaj majhen del svojega; življenja službi bližnjega v do-brodelju.
Tretja pot v nebesa so evangeljski sveti. Na tej poti ni gneče. Po nji stopajo duhovniki in redovnice. Kdor hoče hoditi po hji, mora vedeti, da ni lahka. Katera pa je? Vsaka je posuta s cvetjem in trnjem. Na to pot naj se podajo le tisti, ki jih Kristus pokliče: “Niste vi mene izvolili — jaz sem vas izvolil.”
Kdor misli, da je poklican y ta stan, mora imeti dušne in telesne zmožnosti, ki jih ta poklic zahteva: Zdravke, uravnovešen značaj, vsaj'nekaj nadarjenosti, veselje do študija ali pa veliko
trpežljivosti in skrbi, da spravljen z Bogom.
■Sestre v sirotišču si splet3)0 krono, ko nadomestujejo sil0* tam mater. Skušajo jim dati t*® kaj take ljubezni, katere bi za' puščene sirote ne bile nikjer deležne. “Kdor sprejme kateri3 mejih malih, mene sprejme.”
V	domovih za stare je pa xe' dovnica, kateri so zaupani os^' bovanci, pravo sonce s svoj'1*1 smehljajem in pripravljenost)0 pomagati. Ima vedno priložn0^’ da se, razda in postane s svetnica. Ima lepo vzornic0 . sv. Katarini Laboure, ki je tb stregla starčkom in jim krpa13 nogavice.
V	samostanu je še več drug'1’ služb, v katerih najdejo redov' nice svojo zadovoljnost in ^ srca. Delajo, kar jim nalaga P° •korščina iz ljubezni do KristUs° in rastejo v svetost in se ve®el že naprej srečanja z Gospod0^
Navadno Bog 'kliče svoje volj ence naravnim potom. ^ sih se pa posluži tudi nadnarav_ nih. Njegov največji sovraŽU), Savel postane njegov najv6^ misijonar Pavel, ki je gorel v ljubezni do Kristusa. Iz rrd3 dostnika, ki je veseljačil po ^ si siju, ki je sanjal o viteški sl3' vi, napravi spokornika. OdpoV'3 se očetovemu bogastvu in pdst3' ne- ubožec. Ljubitelj mehkužu0.
mere pridnosti,_ veselje do delaj sti in udobja poljubi gobavca ^
in molitve, pripravljenosti za
(Dalje na 3. strani?
Misijonar Majcen ostal v Vietnamu
Paterson, N.J. — Ko sem prejel od misijonarja Majcena tisto, Pismo, ki sem ga objavil v Amer. domovini, sem si takoj izposodil Pri predstojnikih večjo vsoto in jo poslal v upanju, da mi jo bodo misijonski prijatelji vrnili. Pes mi jo vračajo.
Ta in oni je misijonarju poslal svoj dar naravnost, tako Ivan Plečnik iz New Middletow-Iia, Ohio, ki je prejel od njega Pismo sledeče vsebine:
“Vaše pismo od 9./IV. sem Pl'ejel danes, 14./IV., pa še lep eek za 100 dolarjev ste priložili •.. 30 let, pravite, je minilo.
Tako si lahko mislite, kako je lu z menoj, ki nisem več mlad, Jih imam že 71 in poleg vsega sem v teh dneh zaradi “pasje vročine” napol na postelji, na-P°1 pri mizi. Srce mi nagaja, da ne morem spati.
Saj pa je bil ta mesec za mene zares grozen. Sprejemal sem begunce, ki so vse zgubili. Saj niso izbirčni, vendar jih je treba °skrbeti s streho in hrano. Treba jim je dajati korajžo, pa riilade na noge postaviti... Hvala za Vaš dar!
Lepo mi, prosim, pozdravite §• Blatnika. Rad bi mu pisal, Pa. sem imel včeraj krvni pri-tisk 10, danes imam 12, upam, da bom zlezel na 16 in postal zo-Pet agilen kot prej.
Preteklo noč sem malo spal, ne le, ker mi je srce nagajalo, ludi ker so topovi vseh kalibrov grmeli in še naša dva psa čuvaja
Okorn, Brookl., N.Y., Frances Petrič, Clev., O., Alojzij Rus, Clev., O., Frances Sardoch, Morris, 111., Rev. Julij Slapsak, Cleveland, O.
5: Ana Gradišar, Pueblo, Colo., Ana Jurančič, Indianap., Ind., Mary Oslos, Indianap., Ind., Mary Per, Clev., O., Frances Pernach, Mentor, O., Frances Škrjanc, Pueblo, Colo., Jennie Štefanič,'Euclid, O.
Vsem blagim dobrotnikom prav iskrena hvala za tako hitro pomoč. Kar je več od vsote, ki sem mu jo že poslal, bom shranil in mu jo nakazal, kakor hitro bo zopet poštna zveza upo-stavljena.
Rev. c^r. Fr. Blatnik, SDB.
DOBLIČE In Debličan škef JANEZ ¥RTIN
Napisal France Cerar, Maribor 1974
To je knjižica, katero bi moral imeti zlasti vsak ameriški rojak in rojakinja, posebno še, če je doma iz Bele krajine. Bela krajina je namreč tista slovenska pokrajina, ki je poleg Suhe in Slovenske krajine in slovenskega Krasa med prvimi poslala toliko svojih mož in fantov, pozneje tudi deklet in žena in celo otrok, za kruhom v Ameriko.
Eden izmed tistih belokranjskih rojakov, ki je po tej poti prišel y Ameriko, je bil tudi Jožef Vrtin, doma iz Doblič, iz
,	v	- vasi, ki leži ob vznožju Dobličke
a vso noč cvilila, ker ju je stie- gore cesj-j Črnomelj-Kočevje,
Janje dražilo. Zdaj zvečer je 0ve £retjega ameriškega sloven-'.!yno *n venček je prijazno pri- igj^-gga škofa Janeza Vrtina, ki je 1 av v sobo, da Vam lahko seke jn družino preživljal s kroš-napisem tole pismo ter se Vam 2a zares lepi nepričakovani dar lu za zanimivo pismo od srca 2ahvalim.”
Priložil je vizitko za mene in na njo napisal: “Že tretji dan Sem bolan. Upam, da bom mogel luieti jutri hišni kapitelj, na katerem bomo obravnavah nešteto stvari, pa tudi sprejem 28 novih Novincev. Hvala Vam za vse.
Llolimo di’ug za drugega!”
Sem pričakoval, da se bo kam uttiaknil pred komunisti, pa be-reQb da sprejema novince, kot bi se ne bilo nič posebnega zgo-uilo. Velika ljubezen do njego-vih Vietnamcev, pa potreba “da-Jati jim korajžo in mlade posta-rijati na noge” ga je obdržala na terenu. Ne gleda na sebe, le lla druge, ki v tem žalostnem teenutku potrebujejo material-116 in še bolj moralne opore. Naj Sa Marija varuje, naše molitve Pa podpirajo!
^iie dobrotniki so mi poslali
. darove zanj:
$150: Rev. Jože Vovk, Clev., O.
MO: Frančiška Kranjc, S. Fco.,
Cal.
10: Frank Staniša, Geneva, O.
60: Neimenovani.
50: Matt Grdadolnik in druž.,
Luclid, O., in Misijonski krožek v Wickliffu, O. (Mary Stušek).
46: Ivanka Pograjc, Cleve., O.
0. Rev. Jože Šuštaršič, Gilbert,
Minn.
34: Ana Ahačič, Chicago, III.
25: Vinko Burgar, Brooklyn,
■M, Avgust Dragar, Wiekl., O.,
-arel in Mary Hočevar, Maple Igts., o., Ivan Košir, McMur-Pa., Mary Ann Mlinar, lev., o., Katica Pečavar in ■ ruž., S. Fco., Cal. Pustotnikovi, eneva, o., Agnes Stepanich,
herryvale, Kansas.
20; Milena Ferkul, Clev., O., alentin Gabrovšek, Clev., O., aria Mlinar, Pepper Pike, O., ' bina Osenar, Clev., O., Jožefa Jlaninšek, Clev., O., Štefan tez, Ryej Colo.
15: Ana Brpdnik, Clev., O., Josephine Kovač, Clev., O., ary Markovič, Cicero, 111., Xatt Tekavec, Euclid, O.
14: Tončka škraber, Clev., O. 10: Rev. dr. Emil Hodnik, Ab-otsford, Wis., Agnes Jerin, ev-, O., Lucija Jerin, Vandl-teh Pa., Rudolf Kolarič, Sr., Y».ev-’ O-, Rev. John Lavrih, T	Kans., Terezija Luzar,
lanapolis, Ind., Frances Mar-> Oakland Park, Fla. Mary teersnik, Euclid, O., Marija'Mla-aL Paterson, N. J., Ivana
nj ar j en jem. Oprtan je nosil na hrbtu razno robo in jo prodajal ne le po domovini, marveč celo po Bavarskem, Slezi ji in Švici. Ker je bil čvrstega zdravja in močne volje, je še kar dobro zaslužil. Pri tem mu je pomagal njegov trgovski talent. Na teh potih je tudi veliko slišal o možnostih zaslužka, ki se pridnim rokam odpirajo po Ameriki. Zato se je v aprilu 1852 napotil tja. Doma je pustil ženo Marijo, r. Držaj iz Jernejeve vasi, in štiri otroke: Jožefa, Janeza (rojenega 17. jul. 1844), Marijo in Jurija. Po domače se je reklo pri hiši “pri Goršekovih”. Bila je lesena. Na njenem prostoru stoji danes doblička šola.
čez pet let se je oče vrnil z dobrim prihrankom domov. Ko je slišal pohvale o nadarjenosti svojega sina Janeza in o njegovem lepem vedenju, se je spomnil, kako je na svojih nekdanjih potih po Evropi slišal za marsikatero skromno hišo, ki je dala narodu ali cerkvi zaslužnega moža. Posvetoval se je z ženo, da bi dala sina v šole. V obeh je zmagal pogum in upanje v božjo pomoč. Sklenila sta, da bosta delala še bolj pridno in živela še bolj skromno, Janez pa naj gre študirat. Tako je 1. 1857 Janez postal dijak novomeške gimnazije, oče pa se je vrnil v Ameriko.
S prekmorja so nato vedno, bolj prihajala od očeta pisma, kako mu gre, kako mu cvete trgovina in da bi bilo najbolje, če bi žena z otroki prišla za njim. Tem se je zdela ta misel sprva tuja, ker so ljubili svoj domači kraj. Ker so hrepeneli po očetu, ki ga že dolgo niso videli in se jim je v Ameriki obljubljalo lažje življenje, so se končno odločili. Poleti 1863 so pobrali svoje stvari in se poslovili od Doblič. Oče je ob tisti priložnosti odločil prepustiti domačo hišo z zemljiščem v korist bodoče dobličke šole ali pa župnišča, če se bo kdaj v kraju kaj takega gradilo.
Ko so Gbršekovi odhajali v Ameriko, je imel sin Janez za seboj že opravljeno novomeško1 gimnazijo. Bil je postaven fant 19-ih let. Ko so ga vaščani vpraševali, kaj bo, je odgovoril, da misli postati duhovnik. Nekateri so mu verjeli, drugi so pa majali z glavo.
Dne 7. jul. 1863 je Goršekova, sedaj že Vrtinova družina, stopila s prekmorskega parnika v
New Yorku na ameriška tla. V knjigi njihovega življenja se je obrnil list. Za vse njih se je začelo novo življenjsko obdobje.
Iz New Yorka so se Vrtinovi odpeljali v državo Michigan, kjer je imel njihov oče že lastno hišo s trgovino v mestu Houghton. Tu se je po dolgih letih družina združila. Oče je imel tam veliko znancev in prijateljev. Med temi je bil tudi slovenski misijonar Janez Čebulj, doma iz Velesesovega na Gorenjskem. Ko je bil temu omenil, da je prišel iz domovine k njemu sin, ki misli na duhovniški poklic, mu je ta svetoval, naj ga predstavi škofu Baragu. Baraga je bil sila vesel novega bogoslovca.	J
Ker pa je ravno takrat divjala vojska med severnimi in južnimi ameriškimi državami, so bile vse bogoslovne šole zaprte. Tako je postal misijonar Čebulj za nekaj časa Janezov profesor*. Ko pa se je vojska končala, je nadaljeval Janez svoje šolanje v bogoslovnem semenišču v Mil-waukee-ju Mašniško posvečenje je prejel 30. avg. 1866. Bil je prvi duhovnik, ki ga je škof Baraga posvetil, potem ko je prenesel škofijo v Marquette, in zadnji, ki ga je posvetil pred svojo smrtjo. Novo mašo je Janez pel v cerkvici sv. Ane v Hancocku.
Takoj po novi maši je Baraga imenoval Vrtina za upravitelja župnije Houghton, kjer so živeli njegovi domači. Težko delo ga je čakalo, toda mladi Vrtin se ga ni ustrašil. Prezidal, odnosno povečal je cerkev in uredil župnišče, da je bilo primerno za stanovanje.
Medtem je škof Baraga v januarju 1868 umrl. Njegov naslednik je postal Slovenec Ignacij Mrak, doma iz Hotavelj nad Škofjo Loko. Ta je Vrtina prestavil v Negaunee. Tamkašnja cerkev sv. Pavla je imela nad $15.000 dolga, za župnišče pa je služila tesna hišica. Tudi tu se je mladi Vrtin v vsakem pogledu izkazal, tako da je zaslovel po vsej škofiji. Najbolj pa ga je občudoval škof Mrak.
Ko se je 1. 1879 Mrak odpovedal zaradi starosti in onemoglosti škofiji, mu je bilo treba dobiti naslednika. Razumljivo je, da so bile oči vseh uprte v mladega Vrtina. Če je kdo dorasel tej nalogi, potem je on. In res je prišlo iz Rima pismo, datirano
j i
j I
KOLEDAR
društvenih prireditev

MAJ
24.	— Slovenski Športni klub
priredi steak kosilo in ples od
6.	do 10. zvečer na Slovenski pristavi.
25.	— Otvoritev Slovenske pristave.
26.	— SKD Triglav v Milwaukee, Wis., pripravi SPOMINSKO SVEČANOST v kapeli v parku Triglav.
30. — “Slak Day” koncert in ples
ob 7:30 zvečer uri v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
JUNIJ
1. — Piknik Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na društvenih prostorih na White Rd.
1. — Balincarski piknik na Slovenski pristavi.
13.	- 14. - 15.—Z.D.S.P.B. TABOR
priredi spominsko proslavo 30. obletnice pokolja slovenskih domobrancev in četnikov na Slovenski pristavi
14.	— Očetovski dan — kosilo in
ples ob 7. uri v Slovenskem narodnem domu na E, 80 St.
22. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi prvi redni društveni piknik v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in domača zabava. Za ples igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana.
25 — Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje priredi
16.	maja 1879, v katerem ga papež Leon XIII imenuje za mar-quettskega škofa.
Tu pa se začenja tretje in obenem zadnje in največje obdobje njegovega življenja, če te zanima, sezi po knjižici “DOBLIČE in Dobličan škof JANEZ VRTIN”, katero je napisal njegov rojak jezuit France Cerar, rojen 22. 1. 1922 v Dobličah (Črnomelj), v mašnika posvečen 30.
7.	1955, danes pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Naslov: Ljubljanska 13. 62000 Maribor, Jugoslavija, Evropa. Podatki o Vrtinu so v glavnem vzeti iz te knjižice.	J. S.
JEKLENA PAJČEVINA — Delavec pregleduje 'in preskuša jekleno jedro za betonske temelje nove totarne Taco-nite Co. v Hibbingu, Minn. Ko bo. tovarna gotova,, bo letno producirala 5.4 milijone ton kroglic na železu bogate rude. V tovarni bodo slabo železno rudo predelovali v boljšo, veliko bogatejšo na železu, za prevoz v jeklarne.
“Golaževo kosilo bb 1:00 pop. uri. Ples od 3. do 7. ure.
26.	-27.-28.-29. — Poletni karneval in bazar pri Sv. Vidu.
29. — Slovenski dan na Slovenski pristavi.
Clair Avenue.
JULIJ
4.	— Fiknik Slovenske pristave. 13. — Misijonski piknik na Slovenski pristavi.
13.	— Društvo Kras št. 8 ADZ
priredi piknik na Izletniškem središču ADZ v Leroy, Ohio.
20. — Misijonski piknik v parku Triglav v Milwaukee, Wis.
20. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik na Izletniških prostorih v Leroy, Ohio.
20.	— Belokranjski klub priredi
“Belokranjski piknik” na Slovenski pristavi Igrajo “Veseli svatje”.
27.	— Piknik Slovenske šole pri
Mariji Vnebovzeti.
AVGUST
3. — Plavalne tekme na Slovenski pristavi.
10. — Štajerski piknik na Slovenski pristavi. Igra Alpski kvintet.
17.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi na Slovenski pristavi svoj vsakoletni piknik.
17.	— Farno proščenje pri Mariji Vnebovzeti. Festival v šolski dvorani.
17.	— SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi drugi društveni piknik v parku Triglav.
SEPTEMBER
14.	— Vinska, trgatev na Slovenski pristavi.
16. — Podružnica št. 14 Slovenske
Zenske Zveze priredi “Vanity Fair” v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7.30 -večer.
21.	— Olatarno društvo fare sv.
Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do 2. popoldne.
21. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze priredijo bazar v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27.	— Graduacija šole av. Lovrenca — kosilo in ples ob 7. uri v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
28.	— Narodni Baragov dan: sv.
maša ob 11.30 pri Mariji Vnebovzeti, ob 3.30 popoldne program pri Sv. Vidu.
OKTOBER
5.	— Euclidska kulturna skupina priredi koncert v SDD na Recher Ave. ob 4. uri pop.
5. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi VINSKO TRGATEV v parku Triglav.
12. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
18.	— Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
18.	— DSPB TABOR priredi jesenski družažbi večer v Slovenskem domu 1 na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
19.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
19.— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue.
25.— Halloween — kosilo in ples
v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
25.—Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani1 pri Sv. Vidu Začetek ob 7. zvečer. Igra Alpski kvintet. NOVEMBER
8.	— SKD Triglav v Milwaukee,
Wis., praznuje 25-letnico svojega obstoja s svečano akademijo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. Igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana.
8. — Belokrajski klub, priredi “martinovanje” v SND na St.
..D _i —m,
Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
16. — Slomškov krožek postreže
z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. vidu od 11.30 dopoldne do 2. ure popoldne.
23. — Bazar v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
23. — Zahvalni festival pri Mariji Vnebovzeti.
29.	— “Thanksgiving” kosilo in ples v slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
30.	— Pevska skupina ZŽZ “Dawn” priredi koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
7. — Moški zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 4. popoldne.
31.	— SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31. — SILVESTROVANJE v
Slovenskem narodnem domu na E. 80 St
31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanje.
JANUARY — 1976
18. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St.
Drobtinice
z lemontskega hribčka
(Nadaljevanje s 2. strani)
ljubezni do Kristusa. In Kristus tako zelo zaupa Frančišku, da mu pover^ nalogo podpreti Cerkev, ki se je podirala. V plačilo za uspešno delovanje pa ga po plača Kristus s trpljenjem, s svojimi ranami. Frančišku je bil Kristus vse, bil je seraf ljubez-( ni. Malo je svetnikov, ki bi bili tako zelo ljubili Križanega. Vse, kar mu je bilo prej v življenju grenko, mq je v ljubezni postalo sladko.
Gospod, tudi sedaj se Tvoja Cerkev podira. Pošlji nam drugih Frančiškov v dobrih, gorečih duhovnikih in svetniških redovnicah, da bodo podprli Cerkev s svojim učenjem in zglednim življenjem; da bodo izpolnjevali, kar so Ti nekoč v mladostni navdušenosti oblj ubili. Daj jim stanovitnost in pogum j pričati o Tebi pred svetom.
s. M. Lavosiava
Pošla ne priporoča rabo letalskih znamk
WASHINGTON, D.C. — Poštna uprava bo skoraj začela priporočati svojim strankam, naj ne trošijo denarja za letalske znamke, ker te ne bodo pospešile dostave njihovih pisem in razglednic. Že sedaj je razlika majhna, če sploh obstoji, s 1. avgustom pa jo bodo sploh odpravili. Vse pošiljke prvega razreda bodo enake neoziraje se na to, s kakšnimi znamkami bodo opremljene.
Po načrtu, ki je bil predložen pretekli teden Komisiji za poštnino, bo uveden enoten postopek za vso pošto prvega razreda. Poseben postopek za letalsko pošto bo ukinjen. Obseg te je od leta 1959, ko.je bil na 19% celotne pisemske pošte, padel lani na le 2%.
Po sedanjih določilih mora biti prvorazredna pošta v razdalji do 600 milj dostavljena drugi dan, preko te razdalje pa tretji dan, če je opremljena z “zip-code” in je bila oddana pred 5. uro popoldne.
Nova določila predvidevajo dostavo pisem in ostale pošte prvega razreda, oddane do 5. popoldne, za razdaljo do 600 milj, naslednji dan, za vse druge razdalje v ZDA pa drugi dan.
Letalska pošta stane sedaj za ZDA 13c, navadna za prvi razred 10c. Ko bo uveljavljen nov načrt dostave, bodo poštnino za prvi razred po vsem sodeč zvišali na 13c, ko ima poštna uprava stalni primanjkljaj.
Prijgfel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE
BROTHERHOOD
GARDENING
For too many years, gardeners have planted traditional vegetables— radishes, corn, carrots and lettuce — in the same soil. They sowed them in straight rows and kept them separated from one another. The yield grew poorer each year because the plants eventually sucked ail nutrients from the surrounding soil. To prevent this, straight-iine planting should be avoided, and vegetables (flowers and fruits too) should not be kept apart. Vegetables, fruits and flowers can be mixed, whenever and wherever interplanting is mutually benefical.
I Cali this method of interplanting vegetables, fruits and flowers “brotherhood gardening” because the plants mutually help one another. Technically, it’s termed “symbiosis,” defined by Webster as: “the living together in intimate association or even close union of two dissimilar organisms in a mutually beneficial relationship.” Thus, one plant throv/s off waste or surplus that another needs as nourishment; or supplies ingredients that protect the other from insects and disease.
The bad habit of straight-line planting should also be replaced by contour planting. This prevents excessive water run-off which erodes soil, food, and valuable trace elements.
Symbiosis, contour planting and proper feeding are the main factors in developing an abundant happy garden where vegetables, fruits, and flowers live in harmony. Fortify your garden with a nutritious diet. I suggest a serving of “barnyard tea” each year in late Fall. It’s brewed by mixing 50 lbs. of cow manure, 2.5 lbs. of garden food and 50 lbs. of Lawn &. Garden Gypsum with liberal quantities of composted leaves and cuttings (or 100 lbs. of peat moss) for every 100 sq. ft. of grounds. Allow this concoction to lie ail winter, and in early May spade it into the soil.
MALI OGLASI
EUCLID ZIDANA HIŠA
6-6. Ta dom ima po tri spalnice na vsakem nadstropju. 1% kopalnica, jedilna soba, klet. Dvojna priključena garaža. Samo pet let stara.
EUCLID _ ZIDAN RANČ
prostorne tri spalnice, dve kopalnice, rekreacijska soba. Priključena garaža. Centralna ’ klimatska naprava. Se more videti.
WILLOWICK — RANČ
z aluminij am obit. Tri spalnice. Krasna hiša, klet. Dvojna garaža. Velik lot.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9. ________ (82)
SONČNA CALIFORNIA!
Okolica San Francisco išče slovensko grupo muzikantov. Union • plača. Če se zanimate kličite area code: 415-731-5573.
(79)
■ NAPRODAJ
Radi upokojitve delikatesna trgovina z licencom C 2, V slovenski naselbini, blizu cerkve in šole. Za več pojasnila kličite 451-7487 po 6. uri pop.
_______________________(83)
IŠČEM
samsko ženo da bi živela pri meni in skrbela za invalidno ženo. Ne morem hoditi. Plača in hrano. Kličite 431-1613.
-(82)
V NAJEM
Odda se kuhinja, 'jedilnica, spalnica, kopalnica moškemu, žen-(ski ali zakonskemu paru na 5504 Prosser. 361-0076.
-(80)
WANT TO BUY
Small Tape Recorder, 3” Reel-to-reel, AC current; mnst be in good working conditi.on. Cal! 361-4088 mornings only. Ask foi Frank.
«	(x)
Help Wanted Male or Female
JANITOR WANTED Janitor needed ait St. Mary's Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x),

Karl H. Waggerl
LETO GOSPODOVO
Roman
PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ
Kristina gleda dolgo za njim z okna, kako stopa čez plot in se ozira okrog in potlej vendar ubere pot v vas. Kristina vzame kozarec z mize in zlije ostanek žganja v ogenj na ognjišče. Plamen bušne vroče in pohlepno kvišku, tleskne in ugasne.
Kristina se smehlja, prazni kozarec postavi spet nazaj na mizo.
Kasneje pride domov kmet s planine. Kristina mu da kruha in hladnega maslenega mleka, da si poteši žejo, vroč dan je. Kmet ogleduje kozarec pred sabo, pije mleko in molči, dolgo molči.
Ni prišlo nobeno pismo? vpraša potem in premakne s prstom kozarec.
Tovorni list za umetno gnojilo.
Ne, — ali je mar kmet naročil gnojilo? Sploh pa stražmoj-ster pisem ne nosi. Na Vogel zavije zaradi žganja.
Tako, stražmojster. Kaj meniš, pravi kmet, ali bomo jutri začeli žeti?
Kadar hočeš, odgovori Kristina, jutri lahko.
Tako daleč je? misli. Prazen kozarec te je pripravil do tega, da si začel govoriti?
Da, zakaj visoko poletje je, prosti čas med košnjo in žetvijo. Nad polji miglja suha pripeka, zvečer vstajajo nevihte iz sive sopare, pa se ne izdivjajo, oblaki se vlačijo mimo kakor težak dim ogromnega požara. Žejna drevesa stresajo svoje listje v redkem vetru, po nebu plapola rumeni ognjeni sij, in potem je spet tišina, ni dežja, samo nekaj kapelj udari v prah.
Tudi noč je soparna, človek leži na slamnjači v kamri in ne more1 spati/ to je mladenič, ki čuti svojo kri v takšnile noči. Nekje na pašniku stoji trop konjev, ki topotajo in hrzajo v temi. Pred oknom poklja stude-
nec, mož bi šel lahko ven in po-tonknil v vodo vsaj svojo roko, morda bi to pomagalo. Pa pride samo do veže, boso nogo posadi na prvo stopnico in posluša. Ona druga stopnica škriplje, nato spet ena, — počasi, čakaj malo! Zgoraj se odpro vrata, nekdo stoji v srajci na pragu, in sveča gori tam zadaj na mizi. To je od vraga tenka srajca.
Kdo hodi tod, je čuti šepet, ti?
Da, bodi tiho! Mož je nekaj slišal na hodniku, tuj korak, ta- ’ ko se mu je zdelo.
To so mačke, pojdi spat!
In potem se vrata zapro. Mož stoji pred temi vrati in drgne z roko po lesu, čisto zmeden je.
Kristina! pravi: tiho, daj, da govorim s tabo! Kristina?
Roka išče kljuko in pritisne nanjo, — pa kljuka se ne vda, od znotraj jo nekdo tišči. Mož sope, na vso moč pritisne ob vrata in upre v špranje svoje koleno, deske zaškripljejo, tečaji za-škrtajo, zgoraj v podstrešni kamri kašlja hlapec. Pojdi spat, šepne Kristina še enkrat. Počasi ga zvabi mehki odpor v temno kamro ...
To noč se končno sprosti dež z neba in umije zrak. Jutro je spet jasno, s hribov piha veter, ne sicer stalno, pač pa v kratkih sunkih, kakor čist dih po požirku. Kmet gre zarana v vas, po ženjcih se hoče ogledati.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
Spiritistična
“Ali si duh mojega moža?” “Sem.”
“Povej mi, dragi mož, ali si srečen na onem svetu?”
“Zelo srečen!”
“Bolj, kot si bil z menoj?” “Stokrat bolj!”
“Kje pa si zdaj?”
“V peklu!”
Imenik raznih društev
Bgatmntnmrnmummmm*
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Rudolph Praznik, predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki; John Hočevar, Joseph Hočevar, vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni ndi se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DB. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhevat vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip W. Kbvach, nadzorniki: Joseph Fortuna ih .Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach ih Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, in dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-
CHICAGO, Ilir
NEAT, CLEAN WOMAN FOR
GENERAL HOUSEWORK
And cooking for two people in Hinsdale. References required.
Call 325-1233
?hu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certificate od $1,000 do $15,000; bolniška podpora je 14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Ne-manich, ta j. Mary Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macarol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Dorothy Stmisa, Anna Godlar, in Dolores Krause. Reditelj ica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7:30 ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager.
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Častni predsednik John Pezdirtz Predsednik Eugene Kogovšek
Podpredsednik John Churney Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642 Zapisnikarica Mary Okicki. Blagajnik Louis Jarem Nadzorniki:	Joe Ferra, Mary
Schmoltz, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki:	Dr. Max Rak, Dr.
Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Speck ali svoj zdravnik.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7.30 to 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter oa rasle do 60. leta za zavarovalnino od $1,000 in $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Arthur Za-nutič.
Predsednica Theresa Lach
Podpredsednik, John Hosta
Blagajnik Joseph H. Lach
Tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puritas Ave., Cleveland, O. 44135, Tel, 941-0014.
Nadzorni odbor, Jože Melaher, Bogomir Glavan, France Tominc.
Društveni zdravniki in za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki.
Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer.
Pobiranje asesmenta vsako tretjo nedeljo od 10. do 12. cerkveni dvorani sv. Vidu (vhod od strani cerkve).
Društvo sprejema člane od rojstva . pa do 60 leta. Imamo najmodernejše certifikate življenske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. iU9 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; oredsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik; Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak ih vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnik Frank Sega, 251 E. 246 St. tel.: 261-2501; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Maty Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U, Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop, v “Panel” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
Poročevalke: Antonia Šuštar in Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub društev: Mary Stražišar, Mary Iskra.
PODRUŽNICA ŠT. 85 SZZ Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Mary Otoničar, tajnica in blagajničarka Christine Zivoder, 1068 E. 67 St. 881-9816; zapisnikarica Marie Telich; redl-teljioa Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost:	Ann
Maver. — Seje še vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pod cerkvijo ob 2:00 uri pop. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 58. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev, Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Alma Eppick, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Marilyn Freck, Barbara Baron. — Seje tretjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg,
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podi
preds. Mary Mundson; tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonia Dolinar, za pisnlkarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarja, marc, maj, august, oktober, december. na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights,
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Pauline Strnad, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, 6. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrozic, zapisnikarica jTranees Novak. Nadzornici: Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7;30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
UBOŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Raymond Anzick, 2099 Helmsdale Dr. Euclid, 44143, tel. 531-6320; zapisnikar Frank A. Tu-rbk. Nadzorni odbor: Edward Skodlar, John Nestor in Srečko Eržen.— Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Glair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT 6 ADZ
Predsednik Henry Medved, podpredsednik Anton Yerak, taj. Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzor odbor: Jean Fabian, Harry Cecelic, Pauline Boštjančič. Zdravniki:: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu y Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpred0. Louis Jerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida Zak, Joseph Skrabec, Shirley Jerkich, Youth Co-ordinator Joseph Skrabec Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
DRUŠTVO GLAS
CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Stanley Ziherl, podpredsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. —■ Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsed. Josephine Grdina, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Mary (Mimi) Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, 44117, tel. 531-2948, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Julia Zak, zastop, za SND in za Klub društev Mary Turk, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak 'drugi mesec na drugi torek ob 11. dopoldne v SND na St. Clair Ave. staro poslopje; soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Joseph ; Okorn, podpredsednik Ivan Cehdol, tajnik in blagajnik Joseph Ban. 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Louis
Mrhar, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki.. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Ave., Joseph Fabjančič in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Road Frank Plut. Seje so tretjo nedeljo januarja, aprila, julija, oktobra, decembra, ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave. Pobira asesment na. 25. od 6 do 7:30 zvečer aprila, julija, oktobra in decembra.
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Mary Černigoj. Nadzornice: Stefi Koncilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar,
gapisnUsaiiga Mary Brasen, nad-
zornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnd*a in blagajničarka Catherine Tominc, 1160 Addison Rd. 391-0282; zapisnikarica Marie Bond.
Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julia Gerchar in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
* DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Frank Tomažič. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely, za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za ŠND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave.; Maple Heights.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, Nadborštnar, Rudolph A. Massera, Podborštnar John J. Hočevar, Bivši borštnar Fred Sternisa, Tajnik-zapisnikar Alphonse' A. Germ - 1033 Yellqwstone Rd. - 381-3958, Finančni tajnik Anthony J. Urbas - 1226 Norwood Rd. - 881-1031, Blagajnik Rudolph V. Germ, Nadzorniki Frank J. Kolenc - Albert Marolt - Frank J. Bisjak, Bolniški nadzornik James J. Hočevar -17805 Lake Shore Blvd., Apt. 208 -481-8923, Mladinski nadzornik Angelo Vogrig, Govornik Anthony Vidmar, Sprevoditelja James J. Hočevar - John, Persin, Vratarja Joseph V. Hočevar - James J. Pavlik, Zdravniki Dr. Anthony F. Spech -Lawrence B. Ogrinc, Vpisovalec no-vith članov Frank J. Prijatel - Tel. 845-4440.
Društvo zboruju vsak tretji Petek v mesecu ob 8:00 zvečer v Social Room, avditoriju St. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj. Virginia Braddock, 20290 Blackfoot, Euclid, Ohio 481-5810, zapisnikarica Mary Golob, blag. Rose Intihar. Nadzorniki:	Milan Ulyan, Freida
Miller in Sylvia A. Tanko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment s« pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Mary Kolegar,
' ri- . .-.ri	:
V BLAG SPOMIN
OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI, ODKAR SE JE ZA VSELEJ POSLOVIL OD NAS NAŠ LJUBLJENI SOPROG,
OČE IN BRAT
JOSEPH MIHELIGH
ki je umrl 20. maja 1971.
Štiri leta je že minilo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solza zalivajo nam oči.
Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili, čeravno v hladnem grobu spiš, Ti v naših srcih še živiš.
Žalujoči:
soproga CAROLINE sin JOSEPH tri sestre v Sloveniji ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio 19. maja 1975.
Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 24151 Yosmite Dr., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-4562/ Auditors Frances Tavčar, Chmn. Sylvia Mataich, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H. Josephine Stwan. Regular meetings are held the first Saturday of every month at 2 p.m. at Slovenian National Home, 6409 St. Clair Ave. Room across the office of SNH.
CARNIOLA TENT NO. 128*
THE MACCABEES . .
Častni predsednik Thomas MOgj Predsednik Louis Dular, podP*^ sednik Carl J. Stwan, Taj. in Frances M. Tavčar, 903 E. 7$ . 361-1918 od 7. zv., zapisnikar At Zupan. Nadzorniki: Anton Z^P Carl J. Stwan, Joseph DrobtJ' Sgt.-at-Arms Joseph Drobnich, of G. Jerry Glavač, S.M. of <-*• seph Može, Stražar Leo Kol”-Reditelj Jacob Subel. — DrusW seje četrto nedeljo vsaki drugi K see v 1. 1973 — jan. mar. maj-1-1 — ^ sept. n.ov ob 9:30 dop. v Sloven ,^;/ narodnem domu (staro poslopl6 sobi nasproti urada SND. Urad 2 raj in uradne ure od 2. do 4. P”,
m
MORJE ALI POKRAJINA NA LUNI? — Zgornji posne' tek spominja na morje ali na pokrajino na Mesecu, &e' jansko je le posnetek kocine v človeški koži v izredni V0' večavi. Spodnji posnetek kaže izdelavo 'gornjega v razisk0 valnem središču podjetja Gillette.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaie domove in pokličite nas aa brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
«	Sanitas in papiranje	»

Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628