OBČINSKI KOMITE ZKS V CENTRU O PROBLEMIH TRGOVINE
Rešitve iskati v kvalitetnem delu
Naša občina Je, podobno kot večina centrsklh občln v Jugoslavlji, pa tudl svetovnih večjlh mest, pretežno trgovska. Trgovlna ustvarja kar 57,5% vsega dohodka gospodarstva občine In zaposluje 37,7% vseh delavcev. Na vse ključne kazalce uspešnostl gospodarjenja združenega dela v občlnl zato odločllno vpllvajo prav dogajanja In družbenoekonomske razmere v tej dejavnostl.
Prpblematikp trgpvine je obravna-val na svpji seji pbčinski kpmite .ZK. Na njej sp sprejeli vrstp usmeritev in ukreppv, s katerimi sp ppredelili aktivnpsti v psnpvnih prganizaciiah ZK s ppdrpčja trgpvine. Predvsem*sp ppudarili nalpge za bpljše izkoriščanje delovnega časa; bpljšp prganizacijp ppslpvanja in aktivnpsti na podrpčju zapstritve finančne discipline.
Po letu 1979, kp sp dpkpnčnp minili zlati časi trgpvine, trgpvci iz leta v leto bplj upravičenp ppozarjajp, da trgpvi-na vse bplj izgublja svpjp vlpgp in da skprajda ni več sppspbna ppravljati svpje osnpvne funkcije. Medtem kp zunanja trgpvina dpsega dpbre rezul-tate in je tu pptrebnp usmeriti vse ak-tivnpsti v nadaljnje ppvečevanje nje-nih uspehpv na podrpčju izvpza, pa je v trgovini na drobnp stanje že izrednp kritičnp. Največji prpblem sp nizki psebni dphodki, ki pnempgočajp uve-ljavljanje sistema nagrajevanja po delu.
V trgpvini na debelo predstavlja pp-seben prpblem dejstvp, da imamo pd-ločnp preveč teh prganizacij združene-ga dela. Naglp ppvečevanje njihpvega števila ppspešuje tudi sedanji sistem pblikpvanja cen v trgovini. Številne proizvpdne OZD sp tako svpje bivše kpmercialne sektprje prepblikpvale v cpmmerce, da bi na ta način zagPtovile fprmalne ppgpje za zajemanje grpsi-stične marže. Na eno trgpvinskp prga-nizacijp na debelp pride zdaj le 1,2 tr-gpvinske prganizacije na drpbnp. Se-lekcija med grpsističnimi prganizacija-ini je zatp vsak dan bplj nujna, saj se kpnec kpncev ppzna tudi na pptrpšni-kpvem žepu.
Trgovina mpra dpbiti v planskih dp-kurrientih pbčine, pa tudi v drugih izvedbenih načrtih o družbenpekp-npmskem razvoju ustreznp mestp kot ppmemben npsilec gpsppdarske de-javnpsti. V teh načrtih je pptrebnp pd-lpčneje ppredeliti tudi proces prepbli-kovanja trgpvine takp v smislu pospe-
šenega povezpvanja trgovine in prpiz vodnje kot tudi nadaljevanja speciali-zacije trgpvinskih prganizacij. Večja specializiranpst v sedanjih družbenp-ekonpmskih razmerah sicer ni ppvsem umestna; trgpvci namreč s preliva-njem dphpdka pd dphpdkpvnp manj privlačnih na bplj iispešne skupine ar-tiklpv zagptavljajp razmerpma zadpvp-ljivp preskrbljenost tržišča. Na daljši rpk pa je nesprejemljivp sedanje sta-nje, ko vs; prodajajp vse. Tak pplpžaj negativno vpliva takp na zmanjševa-nje strpškpv kpt tudi na kvalitetp pp-nudbe.
V psnpvnih prganizacijah zveze kp-munistpv je pptrebnp bplj kritičnp spregpvpriti tudi p vprašanjih ppvezp-vanja trgovine s prpizvpdnjp. Tu je pp-trebnp premagati sedaj prevladujpč fprmalizem, kp sprejemajp spprazum zgplj zaradi formalne obveznpsti. Za-gotpviti moramo bplj kvalitetne druž-benpekpnpmske pdnps^ med trgpvinp in prpizvodnjp. Le tako bomo uspeš-nejši pri premagpvanju temeljnih prp-blempv trgpvine, predvsem v zvezi z maržami ter zagptavljanjem kvalite.t-nih pbratnih "sredstev. Nasplph pa ne gre iskati rešitve samo v spreminjanju sistemskih ukreppv, pač pa tudi v last-ni bpljši prganizaciji in bplj kvalitet-nem delu.