SPREHOD SKOZI TERSKO BESEDIŠČE TABU Kar poznam naših jezikovnih tabujev, so dvojni: ali besede za zle duhove (zlodej, hudič) ali za živali (medved, zhotrić za jazbeca na Njivici). Na Njivici, v tej jezi- kovno najzanimivejši vasici ob Teru (juž- ni podaljšek vasi Ter), sem prvič slišal tabu tretje vrste: vprašujem prijaznega do- mačina, ki mi je že postregel s kopico je- zikovnih poslastic, kako pravijo prepadu. Kuo dijete po našin in dodam italijanski izraz ali opis z domačo besedo. Oglasi se njegova žena: dijetno dan butiobareh. Ali, doda soseda, na kras, na kras ulóba. Zapi- šem si oboje, zdi se mi zanimiva tudi ta kras ženskega spola, predvsem pa me pre- vzame izrazna moč tabuja: dan buhobäreli, v knjižni slovenščini: (en) bogobvaruj. Ko bom spet hodil po Julijcih, bom mislil na strah Terjanov pred prepadi in na to be- sedo. PEK V Bardu sem si zapisal pek = moško spo- lovilo. Pleteršnik ne pozna tega izraza. Pa sem se domislil svarila iz frazeologije v italijanskem tržaškem narečju: Putele, no ste scherzar col ped Frazo pozna danes le malokateri Tržačan in si jo razlaga: De- kleta, ne šalite se s pekom! Gledal sem v oba slovarja tržaškega narečja: Kosovitz' pozna v posebnem seznamu tujk le Pech, moški samostalnik, slovanski izraz = for- naio, prestinaio; in dve frazi: bazilar col pech, v metafori = delirare, vaneggiare; girare il boccino; aver dato il cervello a rimpedulare, essere andato in villa colla brigata; gäbe de pech, v metafori = gambe a iccase o gambe ercoline. Pinguentini^ povzame pomen in fraze po Kosovitzu, le da je beseda dal tedesco austriaco »pä- cker« in da je znana tudi v nekaterih fur- lanskih narečjih. Beneškoslovensko besedišče je ohranilo arhaično stanje, ki je bilo v prejšnjem stoletju lastno vsemu zahodnemu pasu (prim. zapise kraških ljudskih pesmi pri Štreklju). Domnevam, da je pek v omenje- nem pomenu segel od Tera do Trsta in * Ernesto Kosovitz: Dizionario-vocabolario del dia- letto triestino e della lingua italiana, Trieste, 1889, gl. str. 573. ' Gianni Pinguentini: Dizionario storico etnografico fraseologico del dialetto triestino, Borsatti, Trieste, 1954, gl, str. 160. 80 da se je tu ohranil kot arhaizeni v it. dia- lektu. Na ta način postane svarilo Putele, no sle scherzar col ped smiselno. Vprašu- jem se, ali ima tudi fraza bazilar col pec (dobeseno; imeti opravka s pekom) enako zaledje. POMANJSEVALNICE V deželi, kjer hiše so hišice, okna so oken- ca, se že kar težko otepamo s pomanjše- valnicami (za kruhek in kavico). Terjani pa pravijo celo šipku šip (Canebola) in mavrici mäura (Ter, Njivica)! Terjan rabi pomanjševalnice v ostro dolo- čenih mejah in obsegu. Otroci so tja do petnajstega leta senatić, šćerateca, potem so samo sin in šči, sinuui in ščeri (po vsej terski dolini). V Plestiščih so sini isto kot fantje. Terjan — kakor Rezijan — je mehak do živali in rastlin, 1u se pomanjševalnic ne manjka: medviedac (Cernjeja), medvedič, zečić (Prosnid), zvončići (Cernjeja), liliči (= zvončki, Bardo) idr. V redkejših primerih velja pomanjševal- nica jedi: mastica (= surovo maslo), rie- piče ^Njivica), saian^ič (Cernjeja). (Kosič, kuorbič, kolica, vozič, pejčice = kamenčki, cirkuica — vse na Njivici — niso več ljubkovalne pomanjševalnice, temveč služijo za normalno oznako pred- metov majhne razsežnosti.) Najbolj zabavno pomanjševalnico sem čul na Njivici: riehič — greh. Psihološka po- anta. BREZ POMLADI Poleg koroške vigredi in štajerskega vila- ža pogrešam v Pleteršniku rezijanski viJa- žej in terski vilazin. Prvega sem čul že to- likokrat, a nikoli v lepši zvezi kakor v pesmi o petelinu, ki so mi jo zapeli otroci v Bili: ... on di, da dušel vilažej an vižanejo rožice . . . Ta dva stiha sta po zvočnem tkivu vredna najboljšega Zupančiča. Terski vilazin mi je enako domač: zapisal sem ga tudi v arhaični zvezi sad vilazina v smislu »prihodnje leto«: sami Njivarji so mi povedali kot sinonim temu izrazu še enakovrednega no druo lieto. Pavle M e r k U Trst SPREHOD SKOZITERSKO BESEDIŠČE — 2 Besede sexy V terskem besedišču sem nekajkrat nale- tel na lepe izraze, prvinske metafore, ki izhajajo iz spolne terminologije. Sprva sem se čudil, da jih rabijo in razlagajo povsem prostodušno in brez vsake omejitve, to je kadarkoli in kakorkoli, pred komerkoli. Njih naravnosti in prvinskosti sem se kma- lu nehal čuditi, mnogo bolj všeč so mi od evfemizmov, ki niso ne naravni ne prvin- ski. Vprašal sem moža na Njivici, katero je do- mače ime za Lonicera capriiolium. Pove mi: pizdin j i lic. Zahteval sem še razlago. Ne morem je tu zapisati. Iz pizdinjega lica so si stari delali vezalke za cokle, čevlje, hlače (= nogavice). Spet na Njivici. Izraz modar za regrat (Ta- raxacum ollicinale) poznam dolgo let, v restavraciji so mi servirali modar kot pri- kuho. Pa vprašam dragocenega informator- ja za botanična imena, zakaj pravijo mo- dar. Poznate regrat? mi pravi, veste za ro- že? Za rožami se na steblu naredijo bdlice, ki so podobne modom. Zato pravimo mo- dar. Otroške igre Zbiral sem besedno gradivo za ASLEF (Atlante storico linguistico etnografico fri- ulano. V pripravi, 1. knjiga v tisku) v Cer- njeji in, kakor je vrstni red nanesel, prišel do imen za nekatere otroške igre. Prvo vprašanje se glasi, kako pravijo otroci igračam. Moji informatorji so mi odgovori- li s povsem nepričakovano ugotovitvijo: nič ne pravijo, zakaj v slovenskem delu Cernjeje, to je v zaselkih Cemjeja gorenja, Dobje, Poddobje, Laze in Orenjena, se v zadnjih 22 letih ni rodil noben otrok. Po- praviti sem moral vprašanje tako: kako ste igračam pravili vi, ko ste bili otroci? Iz nomenklature, ki sem si jo ob tej pri- ložnosti zabeležil, bi rad opozoril le na ne- kaj značilnih in lepih izrazov. Najprepro- stejša igrača černjejskih otrok je nedvom- no bila brunčalica, to je burja (= kostanj), skozi katero je otrok vtaknil vrvico; ko je potem sunkoma potegnil oba konca vrvice, je burja brancola {= brenčala), kakor bren- čijo čebele (na Njivici: čeJe brunčijo). Izraz nosite kolónce me ni presenetil, slišal sem ga že v Starmici na Matajurju (nositi kalónce) in vem, da je pogosten v nadiš- kem in terskem narečju. Berem ga tudi v Pleteršniku pod geslom kalónci, adv. huc- kepack, k. nositi itd. Prvič sem slišal soro- den izraz nosite koräcke: pri tem sedi otrok drugemu na ramenih. Med igrami, ki sem jih zabeležil v Teru in na Njivici, naj omenim kolónco babo; har- bat u harbat je tako nazorno ime, da ne potrebuje opisa ali razlage; koraja pa je naša ringaraja. Vlnika Eden terskih izrazov, ki se mi zdijo lepi, je vinika, venika za vinsko trto. Na kartoteč- nem listu — enem od čez 2100 listkov s terskim besediščem, ki sem jih zbral v pe- tih letih — berem še izraze varh od venike (Njivica), streč od vinike, laue od vinike in kou od vinik (Cernjeja), nadalje na rija venike (Njivica) za vrsto trt, pod venikoN (Njivica) za prostor pod latnikom, strojiti vinike (Cemjeja) in ostroiti veniku (Njivi- ca) (obrezali trto). Terjani poznajo tudi izraz tórta, a le v po- menu, ki ga Pleteršnik navaja na prvem mestu: die biegsame, gedrehte Ruthe, die Wiede. Tórta od bénke (Salix viminalis, be- ka) jim služi, da vežejo vinike; tórta od leske pa, da zvežejo butaro, da si napravi- jo naramnice za koš. Passe-partout Ko poslušam Terjane, ko snemam njih po- vedke in nesmi, ko té pozneje zapisujem DO magnetofonskem posnetku ali končno, ko prebiram terske zapise, prisluhnem z ušesom glasbenika besedam in naglasom, ustavim se ob takih, ki so v primerjavi z današnjo denaturalizirano časnikarsko in trgovinsko besedo ohranile čar prvinskosti. Tako sem se veselil Marije, ki se v plestiški pesmi o vodi Raini nujno drži, tako trešel- ke, zaradi katere ni čaneboski otrok zaspal celo noč, tako zaodve na poti v opisu snu- be, kot mi ga je povedal stari Kačun v Se- dliščih, tako ženitk, kakor so mi o njih pra- vili v Plestiščih in Brezjah. S tem nisem odkril nič novega, saj je vse to v Pleterš- niku, veselil sem se le srečanja z živimi besedami, ki sem o njih mislil, da so mrt- ve. Veselil sem se starine, kakor se lahko veselim lepega starega predmeta. Jezikov- ni antikvariat. Poezija. Ko naletim na besedo, ki je ne razumem, se z njo ubadam včasih po dneve, tedne. Tako se mi je dolgo godilo z glagolom, ki sem ga slišal pogostoma v zelo pisanih 259 zvezah, ne da bi mu mogel do živega. Ključ mi je nevede dala Njivarica, ki mi je po- vedala čudo povedk in besed in pesmi. V njeni pravljici o kraljevi hčeri in vojaku be- rem: A zal polen alóre le oni, te re o djau, o mieu dódis soudade tvi éjlo, kó e su oniali njaa palac. So ministruaii. (Potem tale, ta kralj, je imel dvanajst vojakov, ki so oni- ali njegov dvorec.) Sledi razlaga: so mini- struaii, so varovali, držali, oskrbovali. Orn- ati je glagol passe-partout, ko ti ne pride ustrezna beseda na misel, rečeš oniali. Ka- kor rečeš oni, če ti ne pride takoj na jezik samostalnik. Onegaviti, torej, brez slabega pomena: kot indiferentni passe-partout. Na mah so mi postala jasna številna mesta v drugih povedkah, kjer se glagol oniati šopiri- . Pavle Merku Trst 260