137 iz arhivske zakonodaje Predlogi ori»:ini/iranosti arhivske slu/be \ -istemu dr/aMie upra\e Republike Slo\enije i lad,imii /muci Dru/benc spremembe v Republiki Sloveniu ter obse/ne priprave na novo družbenoekonomsko in di/.avnopravno ureditev v letu 1090 odpiraio možnosti /a spremembe na področju organiziranja kuj turnih dejavnost', s tem pa tudi arhivske. Potreba po sp'cmembab se je kazala zc dali casa, na kar je opo/.onkr tudi anali/a Arhivsko gradivo m njegovo varovanje! ki jo je pripravil bivš< Republiški komite /.a kulturo (Naravna m kulturna dediščina ter njeno varovanje v Sloveniji: gradivo Republiškega komitcia /a kulturo pripravil in uredi! .lozc llu mer, Ljubliana 198')). Ob številnih predlogih /a reorganizacijo državne uptavc in diu/.bendi dejavnosti ki so jih v letošnjem letu pnpraviii republr.k i upravm grga.ii i smo tudi v arhivskih vrstah pnpravib .asino vizijo boljše organivnanost' arhivske dejavnosti s katero sku samo vplivati na nadaljnji razvoj. Predlogi so nastajali v povezav z drugimi področji varstva naravne in kuhuriie dediščine. Pii tem naj opo/orim /last' na Predlog organi'iranosti arhivske dejavnosti (dr Jo/e/oiitir tipkopis 29. 1 1990), Predlog organizacije Arhiva Republike Slovenije 'n aihivskc dejavnosti v sistemu
  • a na status iil organizacijo arb; vov m arhivsko mrežo v vsaki državi. Arhivsko gradivo je sicer treba zavarovat' kot kulturno dediščino ne glede na lastninske odnose, vendar v primeru različnih oblik lastnine na različne načine temu ustrezno pa organizirat: tudi arhivsko službo. Nasi predlogi organizacije arhivske službe v Sloveniji so v kratkem naslednji: I) Država mora celoti zagotoviti sistem in pogoji za varstvo arhivskega gradiva kot dela kulturne dediščine ne glede na izvor, cas nastanka, lastninski status, itd. /a nrstvo arhivskega gradiva, ki je ali bo drža ta oziroma družbena lastnina mora država neposredno za gota 'jati vse pogoje z učinkovito vertikalno organiziranostjo državne arhivske službe. V tem smislu se poleg pristojnosti m organiziranosti Republiškega sekretariata za kultu ro m tako 'nienovanc Arhivske uprave Slovenije odpira predvsem vprašanje statusa Arhiva Republike Slovenije ■ n regionalnih oziroma zgodovinskih arhivov. Prvi mia trenutno status republiške upravne organizacije Drugi imajo status delovnih organizacij •> področja kulture, s tem, da so njihove ustanoviteljice občine, njihovo redno dejavnost fi-nansira republika (od leta 1988) materialno osnovo (prostore, opremo) pa naj b' zagotavljale občine ; ako raziiine oblike statusa, različni ustanovitelji, razdrobljeno Iniansiranjc arhivov ob dejstvu da miajo vsi arhivi enake strokovne naloge, le da so pristo|iii z.a gradivo, ki nastaja na različnih nivojih m območjih, je edinstveno v svetu Povsod so namreč arhivi; ki varujejo predvsem arhivsko gradivo, ki je državna lastnina, državne institucije večinoma na področju kulture oziroma kulturne m na- 138 ravne dediščine, za katero zaradi širših in splošnih interesov družbe skrbi neposredno država (nacionalni «¡Tiroma ccntralm državni arhivi, državni arhivi in n ii hov i oddelki spceialni državni arhivi). /ato predlagamo, da imajo vsi slovenski splošni in specialni arhivi enoten status »državnih ar tli ov« v oblik'1 ki se pred vdova sistemu državne uprave (clr/avn /avodi, javni zavodi) s tem, da je ustanoviteljica republika Pri tem m potrebno del ti nalog arhivov na kulturne (okoli 90 %), upravne :n druge naloge, k' jilj opravljajo na podlagi javnih pooblastil (maticnc naloge) ter delili sistem linansi-rJBija med republiko in obune. Še manj je sprejemljiva delitev arhivskega gradiva glede na nacionalni in lokalni pomen. Vse naloge arhivov sodijo \ siUcm drža1 ne uprave Naš predlog argumentira tudi predvidena bodoča državnopravna ureditev, ki bo sla po zahodnem vzoru v formiranje občin kot samoupravnih oblastnih organov. Če občine ne bodo več državni oblastni organi potem jc nujno potrebno prenesti u.tanoviteljstvo regionalnih arhivov na republiko oziroma državo ter v celoti tudi linansiranjc. 2) a varstvo arhivskega gradiva, ki je ali bo v privati lasti občanov, driištevSpocljetij, verskih skupnosti, politim h strnnktfsamoupravnih občin ■te!., mora dižava v novi zakonodaji predvsem zagotovil učinkovit sistem pravnega varstva (razglašanje arhivskega gradiva za zgodovinski spomenik, dolouti upravne postopke v zvezi z varovanjem in tudi pridobivanjem lega gradiva v državne arhive, določili način linansiranja države, itd ). Vsekakor si moramo prizadevali, da bo tudi arhivsko gradivo v privatni lasti prihajalo v državne arhive (primer Švedske). Če bo šel razvoj v ustanavljanje gospodarskih strankarskih, komunaln.h ,n drugih privatnih arhivov, pa je poleg pravne zascilc potrebno zagotovili vsaj enotno strokovno varovanje m obdelavo lak šnega gradiva (primer Francije /RN). Tudi v tak-sivh primerili mora država prevzet, delež financiranja varstva, v primeru cc arhivsko gradivo progla.M za zgodovinski spomenik, in siccr neposredno iz. proračuna ali pa posredno preko davčnih olajšav. V Sloveniji bi bilo na ta način potrebno najprej uredili status iif linansiranjc Nadškofijskega arhiva v Ljubljani Škofijskega arhiva pn Pokrajinskem arhivu v Mariboru, Škofijskega arhiva v Kopru, arlmov Univerze v L juhijani in Mariboru ild 3) Republiški sekretariat za kulturo naj bi bil za področje varstva naravne in kulturne dediščine za dolžen za filajanjj predpis- v s področja varstva naravne in kulturne dediščine ■ izdajanje konkretnih upravnopravnih aktov s lega področja (predvsem proglašanje arhivskega gradiva za zgodovinski spomenik), - izvrsevaiijc upravm-ga nadzora (nadzor nad zakonitostjo dela strokovnih organizacij in inšpckcu-sko nadzorstvo), sprem[,.inj( stanja na področju varstva naravne ■n kulturne dediščine in predlaganja ustreznih ukrepov, skrb za i/ rScvanj : predpisov in izvajanje politike, odgovo lost /a stanje na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter oblikovanje m predlaganje ustrezne politike (viroma nacionalnega kulturnega programa ter koordinacija med posa-mc7nimi področji varstva dediščine, /agotavI nit- linansiranja varstva naravne in kulturne dediščine (za področje arhivske dejavnosti v ccloti za prostore, opremo Ter dejavnost, ki je predpisana z Zakonom o naravni in kulturni dediščini) Iz dosedanjih predlogov m razvidna notranja organizacija m sistemizacija del Republiškega sekretariata za kulturo Predlagamo, da se za vsako po dročje naravne in kulturne dedisunc oblikujejo ic sorji V resorju /a varstvo arhivskega gradiva bi morala lili sistcmizirana dva delavca (pomočnik sekretarja m svetovalec sekretarja). 4) Predlogi upravnih organov pa tudi predlogi posameznih strok so si ediiv, da je potrebno za vertikalno dograditev strok v istemu državne uprave nstai ( * republiško trokovno-iipraviic organizacije, ■ i opravlja-le ra:"ojne, usmerjevalne, usklajeval ne, ¿obrazovalne in strokovno-nadzorne o/.iro-jni mat ne naloge ah pa le naloge z. javnim pooblastilom (vendar zakonsko dorečenim- nalogami organizacijo, pristojnostmi m kadri) iioverr.i dolo . ¿en im institucija m (Zavodu Republike Slovenije za varstvo naravne m kulturne dediščine, Arlvvski upravi Slovenije Narodnemu muzeju Slovenije, posebnim nacionalnmi muzejem, 'vez,- muzejev Slovenije, Restavratorskemu ccntru Slovenije). Enotno stališče posameznih strok na področju naravne m kulturne dediščine je, da se te -trokov-no-i,pravne naloge poverijo posameznim strokovnim mštitucijalJJ ki jih že opravljajo oziroma bi jih morale. Takšne strokovno-upravne organizacije morajo postap vezni Jen med Republiškim sekretariatom za kulturo m zavodi lasno morajo bil' opredeljene tudi .inliovc naloge, pristojnosti in organizacija v obeh smereh, če delujejo samostojno a ¡ pri določenem zavodu 5) Predlog, arhivov za učinkovitejšo vertikalno dograditev arhivske stroke v sistemu državne upra ve predvidevajo in utemeljujejo nujnost po republiški strokovno-upravni organizaciji (i predložili jo sic--.- i .ustrezno iiennjejo Arhivska uprava § ove-pije), ki bo • krbela za strokovno usmerjanje in strokovni fiadzpr arnivske dejavnosti na cn; strani na drugi pa bi nudila strokovno pomoč Repubf' skemu sekretariatu za kulturo. Gre predvsem /a teoretično in prakliuio reševanje in koordiniranje metodoloških vprašanj ki se nanašajo na valo n/acijo ustvarjalcev m dokumentarnega gradiva ter na strokovno obdelavo arhivskega gradiva informatizacijo v arhivih, za izobraževanje delavcev v arhivih, vključno z opravljanjem strokovnih izpitov, - za vodenje evidenc za območje Slovenije, 'a svetovanje glede konservacije in restavracije arhivskega gradiva ter arhivskih gradenj in opreme. ■ za usklajevanje evidentiranja arhivskega gradiva doma m v tujini ter objavljanja skupnih publikacij, - za nadzor strokovnost' dela v arhivih Za opravljanje teli nalog je treba v okviru realnih 139 mo/nosti BnajisiramjCj kadri) najti ustrc/no orga 11v.aLij-.ko obliko ,.agolovit. minimalno število strokovnih delavcev (6 - 8 delavcev) ter zakonsko določiti njene pristojnosti in pooblastila (tudi v od nosu do Arhivu Republike Slovenije kol republiškega arhiva). (¡lede na realne možnost. picdlagamo, da se Ar livska uprava Slovenije ustanovi pri Arhivu Republike Slovenije s st.itu-.orn sektorji ter da se nanjo prenesejo dosed inje in nove naloge varstva aihiv-skega gradiva skupnega pomena (matu ne naloge) ter da se sistema najo in postopoma zasedejo naslednja delovna mesta - vodja svetovalec za mfoririacijsk1 sistem, republiške evidence arhivskega gradiva ter stroko' no obdela vo arhiv skega gradiva rclcrcnt za vodenje republiških c-.'denc arhivskega gradiva (višja strokovna -zobrazbu) svetovalec za valorizacijo arhivskega gradiva svetovalec za izobraževanje in .skupne publika ene svetovalec za restavracijo konservadjo gradiva ter prostore m opremo - svetovalec za vpra.anji organizacije linansiia nja. kadrovske zadeve planiranj m pravna vpraša nja admiinstratorka /-.lkljiiLck. Prizadevanja za boljšo organizacijo in delovanje arhivske službe v Sloveniji gredo v smeri I Učinkovitejsega m celovitejšega pravnega varstva aihivskega gradiva glede na njegov lfisBinski izvor (dižavna in privatna lastnina) k. bo vplival na rezini varstva in na status arhivov. 2. Dograjevama vertikalne organi/nanosti arhivske službe v sistemu državne uprave z. jasno elolo cenimi nalogam' Republiškega sekretanata za kul turo. Arhivske uprave Sloveni|e in arhivov kot državnih zavodov. S tem so povc/.ana zlasti v prasa nja enotnega statusa in hn.msrrania arhivov, v manjši men pa vprašanja aihivskc mreže n obstoja specialnih arhivov. < Šele, ko bodo ustavno in zakcfflsko urejena vprašanja lastninskih odnosov in sistem chžavnc uprave na podiociu kulturnih dejavnosti, bo mogo če spicmeniM m dopolnit' zakon o naravni in kul turni dediščini ter arhivske podzakonske predpise v skladu temi družbenimi spremembami ter glede na nova spo/.nanja arh.vske stroke v zadnjih dese Hi letih V tem trenutku se srečujemo s štcvilmmi predlogi organiziranost- m razvoji! Na srcco ugotavlja nio, da so upoštevani tiieb piodlogi m argument! arhivske stiokc Omcnini pa Saj dva konkretna rc /ultala I/ ze v letu 1988 je bilo urejeno enotno l.naiisr ranje regionalnih arhivov na republiškem ¡nivoji ki irenutno leče preko Republiškega sckielarlata za kulluio te r 2/ da je bilo v mesecu maju 1990 Arhivu Repu blike Slovenije priključeno arhivsko gradivo Zgodovinskega aihiva CK /kS m Republiške konic-renče -SZDJ obenem s strokovnimi delavci Ba>arska arhivska zakonodaja I c,sna (lOloMiia Bavarci majo za razliko od nas samostojni arhivski zakon, ki je pričel veljat' dne I. januarja 1990 (Bayerisches Aiclvvgcsclz, Bayerisches Gesetz und Verordnungsblatt Nr. 30/1989). V tem ekspozeju sem se omciila samo na člene zakona, ki najbolj aktualizirajo zako-D Ta zakon vc I j a samo za arhivsko gradivo v državnih arhivih in javnih arhivskih ustanovah (prvi člen). V drugem členu zakona je definicija arhivskega gradiva ki se glasi" »Arlnvsko giadivo je vse gradivo, ki ima arhivsko vrednost, vk Ijučno s spisovni.m evidencam' za uporabo, ki je nastalo pri oblastnih organih sodstvu m drugih javnih uradih oziroma pti pravnih ah fizičnih osebah«. Iz lega člena je razvidno, da zakon ne velja za aihivsko gradivo, ki nastaj i pr privatnikih p) delniških družbah (Siemens Krupp BMW. ) Po 'akonu obsega arhiviranje naslednje naloge cvident'ranje arhivskega gradiva prevzemanje, določanje rokov hranjenja in varovanja urejanje in popisovanje ter pnprava arhivskega gradiva za uporabo m uporab:« arhivskega gradiva. V četrtem členu so naštete naloge dizavrah «.mi vov, ki so »-.trokovnc ustanove ¡n sc ukvarjajo z vsemi področii arhivske stroke« Po določbah zakona jo dolžin arhivirati gradivo oblastnih organov, sodstva in drugih javnih uradov dežele Bavarske I e naloge veljaj« za arhiv sko gradivo Bavarske ■ n n jenih pravnih predhodnikov. Državni arhivi arhivirajo na podlagi dogovorov z drugn i> javnimi uradi ali fizičn-m: osebam' lud» ii|ihovo gradivo, če za to obst.i|.i javm interes. Dizavm arhivi svetujejo oblaslmm organom sodstvu in drugim javnim uradom dežele Bavarske pri upravi in varovanju gradiva, svctuicio in poma gaji nedržavnim lastnikom arhivskega gradiva pri varovanju in pri pnpiavi ¡c-tega za uporabo če obstaja za to javm interes. Peti člen govori o arhivarjih pri ustvarjalcih arhivskega gradiva. Ti so v »častm službi varovanja arhivskega gradiva« Arhivarji morajo varovati poslovne tamosti Na zahtevo državnega arhiva izdajajo uradne dokumente, risbe, slikovne opise, sezname, zapise pravnih predhodnikov. . . Sesti člen zakona govori o predlogu za prevzem arhivskega gradiva v arhiv. Oblastni organi, sodišča ;n drugi javni uiadi dežele Bavarske ponudijo državnemu arhivu gradivo, ki ga pri svojem poslova ■ju ne jiolrcbujejo več Določeno je tudi, da sc aihivsko gradivo prevzema po 30 letih od nastali ka seveda ce ni s predpisi drugače določeno. Med arhivom in ustvarjalcem gradiva sc sklene pogod ha Arhiv m pristojno ministrstvo lahko odklonita gradivo, k1 11:111.1 velikega javnega pomena mi tisto, ki se vsebinsko podvaja; v takem primeru se vzame samo vzorčni primer, kadar pa so podatki na nosilcih k ■ potrebujejo posebne tehnične pripomočke za berljivost, jih prevzamejo skupaj z gradivom