Leto XXV. Ljubljana, 16. decembra I943 Stev. 99 DOMOVINA in KMETSKI LIST Verivaltung und Schriftleitung • Uprava ln uredništvo: Pucclnijeva S — fTestbezugspreis jiihrlich • Naročnina letno Lir 24 — Einzelverkaufsprels TeL 81-22—31-26 — Erscheint vvijchentilch - Izhaja vsak teden * Posamezna številka Cent. 80. Streznimo se Slovenci! najgostejša množica Ljubljančanov. Ljudje so vzklikali domobrancem ln proti komunizmu, mahali z robci in klobuki, dekleta pa so vojščakom poklonila še mnogo šopkov. Tudi na nadaljnji poti so se ponavljale manifestacije, da je na ta način vse LJubljana izpričala svoje simpatije do domobrancev. Slike, ki jih priobčujemo, kažejo značilne prizore z nedeljskega obhoda. PREGLED VOJNIH DOGODKOV Na vzhodni fronti se ]e končala doba letnih in jesenskih bitk. Začenja se obdobje zimskih bojev. Njih obsežnost se zaradi neugodnega vremena manjša in z njo se manjša tudi njih važnost. Pretekli teden so bili na skoro 1600 km dolgi fronti od Kerča do Nevlja večji boji le na dveh mestih: južnozapadno in zapadno od Kremenčuga, kjer skušajo Sovjeti razbremeniti pritisk, ki ga izvajajo nanje Nemci zapadno od Kijeva. Drugo področje večjih bojev je bilo se-vernovzhodno od Cernigova, kjer je bil položaj popolnoma v rokah Nemcev. Na vseh drugih odsekih bojišča pretekli teden ni prišlo do nobenih sprememb in bojev. * V nedeljo dopoldne Je bila v Berlinu velika svečanost, na kateri so proslavili drugo obletnico podpisa vojaškega zavezništva med Nemčijo, Japonsko in Italijo. Udeležili so se je m~d drugimi cesarski japonski veleposlanik Ošima, veleposlanik fašistične republikanske vlade An-fuso in nemški zunanji minister von Ribbentrop. Uvodne besede je spregovoril nemški minister Meissner. Poglede Japonske na pretekli dve leti sodelovanja je obrazložil poslanik Ošima, ki je • izrazil prepričanje, da bodo sile trojne pogodbe prizadejale zavezniškim vojnim silam odločilen poraz. Končno je spregovoril še veleposlanik An- fuso, ki je podčrtal ideale vseh treh držav. * . V zvezi z isito priložnostjo je v nedeljo govoril po radiu nemški zunanji minister von Rib-bentrop. Potem ko je orisal za vratne vojne cilj« zaveznikov, je svoj govor zaključil takole: »Nova Evropa bo poskrbela, da se ne bo nikoli kaka tuja velesila preveč približala evropski celini in Ji skušala vsiliti svoj način življenja in svoje zakone. Tako kot bo vzhodna Azija v bodoča cbli-kovana, vladana in bran j ena zgolj od Vzhodno-azijcev, ne bo dopuščala več zunanjega vmešavanja, bo isto storila tudi Evropa. Več sto milijonov ljudi, ki so združeni v trojni pogodbi, ve zakaj gre in so pripravljeni, da žrtvujejo tudi najvišje, za skupno zmago pravične stvari.« Turška vlada ne bo spremenila svoje zunanje politike, čeprav jo boljševiško anglosaški zavezniki obletavajo in skušajo pridobiti za svoje namene. Pretekli teden je izšlo obvestilo, ki je povedalo, da so se sestali v Kairu Roosevelt. Churchill in Ineni, da bi se porazgovorili v »luči rezultatov teheranske konference«. Tega sestanka so se udeležili tudi Eden, Hopkins in Menemen-zoglu. Ko se je slednji vrnil nazaj v Turčijo, je sprejel Reuterjevega dopisnika in mu izjavil« »Turška zunanja politika ostane nespremenjena. To velja tudi glede njene politike napram Osi. Turška politika ostane zvesta svojim načelom Potrebno je načelno razlikovati dve stvari: okrepitev turške zveze z Veliko Britanijo in nadaljevanje turške zunanje politike. Okrepitev turške zveze z Veliko Britanijo se izvaja samo v okviru turške zunanje politike.« * Nezaupanje, ki so ga pokazali mednarodni politični krogi do tako razvpitega razpusta komin« terne, se kaže kot vedno bolj upravičeno. Španski list »Informacianes« komentira zaupno okrožnico Dimitrova in ugotavlja, da v-ebina te okrožnice odstranjuje zadnji dvom glede razpusta kopi interne. Dimitrov namreč v tej okrožnici priznava, da je razpust tretje intenacionale zgolj Slovenci smo majhen narod, J«ga se vsi zavedamo. Moramo pa se tudi zavedati, da imajo majhni narodi čisto drugačno usodo kakor veliki narodi, ki vladajo celinam in velikim področjem na svetu. Majhnemu narodu mora biti njegov lastni obstanek največja skrb. Njegove korenine se morajo razrasti čim globlje, da lahko narod kljubuje viharjem. To se pravi: domovinska ljubezen pripadnikov majhnega naroda mora biti najgloblje zasidrana. Majhen narod zgreši pot in zapravi svojo usodo, ako se odtrga od domovinske ljubezni in se vda kakršnim koli blednjam in računom na tujo pomoč. Odkar je vihra vojne zavihrala tudi nad slovenskim narodom, je začela komunistična in druga tuja propaganda sejati" med nami nesrečno seme zablod. Marsikdo se je dal zapeljati, odvrnil se je od prave domovinske ljubezni ln sb priključil različnim glbr.njem, Id strežejo zgolj koristim tujih držav. Danes, ko so slovenska tla posejana s tisočerimi grobovi žrtev komunističnega nasilja, sprevidi marsikdo, ki je doslej bil v zablodi, dn taka pot ni prava, ker brezpogojno vodi ves narod v pogubo. Slovenski narod, strezni se, preden. ti odbije zadnja ura! To je geslo ln opomin, ki gre danes po naših mestih in vaseh. Naj bi ne šel opomin samo v ušesa, marveč naj bi to geslo prešinilo vsa slovenska srca. Slovenci moramo postati složni v motrenju svojih pravih narodnih koristi. Narod ne sme samemu sebi žagati veje, ne sme samemu sebi izpodrezavati korenin, ne sme samemu sebi odpirati žil, da ne izkrvavi in usahne. Narod — tako majhen, kakor je slovenski, in tako sposoben, kadar je trezen in razsoden — mora spet zbrati vse svoje sile, da jih bo obračal v prid lastnemu blagru. Ne v propast in razsulo, marveč k složnemu delu nas kliče dvanajsta ura! Grobovi nas opominjajo: Slovenci, bodite složni in svojemu narodu zvesti že zaradi žrtev, ki so doslej padle po nedolžnem zavoljo strašne zablode tistih, ki so se vdinjale tuji propagandi. Dobra znamenja kažejo, da po težkih preizkušnjah prehajamo Slovenci spet na pravo pot. Ljubljana je toplo pozdravila domobrance • Slovenci domobranci so v nedeljo napravili obhod po Ljubljani, ki je bil na vsej črti zmagovit Ob 10.45 so pešci ln topničarjl v dolgih kolonah krenili izpred nekdanje orožniške šole na Ljubljanskem polju ter prikorakali mimo glavnega kolodvora v središče Ljubljane. Ze tu so bili od množice burno pozdraljenl, še mnogo večji delež priznanja pa so želi na nadaljnjem pohodu mimo pošte ln po Ulici 3. maja. Na balkonu vladne palače je prezldent general Bupnlk zadovoljno motril domobranske čete, ki so stopale strumno ln odločno. Fantje ln mladeniči v novih uniformah, s čeladami na glavi, so vzbujali vso pozornost. O simpatijah do njih pa so najbolj pričali šopki, katere so jim poklonila ljubljanska dekleta. Posebno Je presenetila dolga kolona domobranskih topnlčarjev, ki jih je Ljubljana prvič videla ln se s tem prepričala, da je Izgradnja domobranske organizacije vsestransko zajeta Zelo živahno so bili domobranci nadalje pozdravljeni na Kongresnem trgu, kjer je bilo največ mladine, krona sprejema pa je bil Marijin trg, kamor se je zgrnila ijala domobrance. Na zgornji večji sliki krasijo dekleta domobrance s šopki, na spodnji sliki pa je oddelek domobranskega topništva »strategični manever«, in da bo organizacija pod imenom »likvidacijski odbor kominterne« še dalje zasledovala svoje smotre svetovne revolucije, * DomaČe novice * Umesten poziv. »Jutro« je te dni objavilo poziv na vse Slovence, naj bi letos ne sekali smrek za okras domov na božič. Slovenski gozdovi so zaradi dogodkov zadnjih let tako opustošeni, da pomeni posek vsake, še tako neznatne smrečice resnično škodo. Prošnja zaključuje s pozivom, naj bi božični običaj s smrekami nadomestile butarice ali kaj podobnega, kar ne bi zahtevalo novega opustošenja naših gozdov. . * Zaradi navijanja cen in veriženja je bilo nedavno v Ljubljani obsojenih 90 oseb na skupno denarno globoko 12.000 lir. Med temi jih je 51, ki so morale plačati 84.000 lir denarne globe, ker so navijale cene in prodajale razna živila po pretirano visokih cenah. Mnogo je med njimi gostilničarjev, ki so skupno plačali .37.500 lir globe. Zaradi nabave mesa brez dovoljenja je bilo kaznovanih 11 oseb na 10.000 lir . * Cene uvoženega blaga morajo biti odobrene. Za. vse vrste blaga, ki se kakor koli uvozi v Ljubljansko pokrajino, se mora, preden se blago stavi v promet, prositi pri šefu pokraj'nske uprave, oddelek VIII., za odobritev prodajnih cen. Kršitev tega predpisa se bo najstrožje kaznovala, blago pa zaplenilo. * R°jstva, smrti in poroke v Ljubljani. V zadnjih štirih mesecih je bilo v Ljubljani 319 rojstev, 246 smrti in 177 porok. V tem času so se rodili trije dvojčki. * Viški župenik p. Teodor Tavčar je praznoval 60 letnico rojstva. Na Viču deluje že od ustanovitve župnije 1908. Za župnika je bil imenovan leta 1919. Je delaven član vseh viških dobrodelnih društev ln znan po svoji človekoljubnosti. Mnogo se je trudil za cerkvene potrebe .uspešno pa je sodeloval tudi v bivšem viškem občinskem odboru. * Izključena. Slovensko agronomsko društvo je izključilo bivšega kmetijskega referenta pri ljubljanskem mestnem poglavarstvu inž. Josipa Levstika ter komisionarja »Prevoda« inž. Jožeta Berkopca zaradi aktivnega sodelovanja s komunisti. * Na progi Ljuhijana-Skofljica je bil pretekli teedn znova otvorjen potniški promet. Vlaki odhajajo iz Ljubljane ob 7.50. 12.31 in 18., iz Škofljice pa ob 8.10, 13.30 in 18.43 V Škofljico prihajaj. ob 8.08, 12.48 in 18.18. V LJubljano se vračajo ob 8.28, 13.47 in 19.01 Ustavljajo se tudi na postajah Ljubljana-Rakovnik in Lavrica. * Ne prijemajte odtrganih elektrovodov! Nevešči ljudje mnogokrat primejo odtrg-ano ali visečo žico elektrovoda, ne da bi se zavedal' smrtne nevarnosti. Mestna elektrarna ljubljanska cpozar-ji vse, naj visečih in odtrganih žic ne prijemlje-jo, ker je tak dotik lahko smrtno nevaren. Prosi t'sf-\ ki take odtrgane žice opaz'jo, naj to takoj javijo mestni elektrarni. * Najvišja cena za perutnino in hunce v Ljubljani je določena takole: piščanci 50 lir, kokoši in petelini 40 lir, race 40 lir. p osi 40 lir, purani 40 lir, domači zajci in kunci 25 lir, vse za 1 kg žive teže Za žabje krake je določena cena 1.75 lire za kos » Slovenski sodniki na Primorskem. Da se čimprej obnovi sodstvo, je te dni odpotovalo iz Ljubljane v tržaško in goriško pokrajino 7 slovenskih sodnikov * Število uslužbencev mestne občine. Pri mestni občini liubHancki kot oolitični upravi L stopnie je nameščenih skuono 1110 n-adnikov, uslužbencev m dnevničarjev. V osnutku proračuna mectneea zaklada za lcto 1944. so navedeni preipmk' magistratnih uslužbencev z zne~k"m 11 lir * Prijava sob In stanovanj v Gorici. Goriški župan je odredil, da moralo 1astn'ki nepremičnin prijaviti vsa prazna stanovanja ln sobe na občinskem anagTafskem uradu. » * Advoka^ka zbornica Je Morila dva komunista. »Službeni list« je objavil sklep odbora Advokatske zbornice, s katerim sta bil' ^brisana iz imoTvka advokatov komunista dr Milan Le-mež in dr. T^ne Župančič oba odvetnika v LjubiS'h sa/1'artev In vrtnariev. Naši sa-<*1arii in vrtnar" v SadlnrsVem in vrtnarskem društvu so zakUuSII' in oblnvili usnehe svoleera lan-"irefra dela. število podružnic se nanram lanskemu letu ni snremenMo. V osre^n-tprn društvu jih 1e vpioriiprvi*, o"> 7vtSalo sp 1e število članstva. ki ga Wlo 419«; Nnlmočnelše nodmžnlce so delovale v rtov. Mariji v Pollu. v Mostah pri Lluhljani. za Roftarprtorn v LtubHonl. v ft»W. na V'ču v Novem mestu In v T.lijhHnnl sami. Lani 1p društvo rn vn04 Ur no 10« OT1 1'r. "»Trp^noot. -nrornn*"^^ •m-.Sol« nnt> Ur O stanju na bojiščih nam Je dalo nemško vojno poročilo v torek 14. t. m. naslednjo sliko: Pri Kirovgradu in pri Cerkasih je sovražnik včeraj ojačil svoj pritisk. Prišlo je do ogorčenih bojev, ki še trajajo, in med katerimi je sovjetskim četam za ceno visokih krvavih žrtev ponekod uspelo, da so si pridobile nekaj ozemlja. Mesto Cerkasi, čigar posadko je sovražnik v več tednov trajajočih bojih zaman poizkušal obkoliti, je bilo od naših čet v pretekli noči po nalogu izpraznjeno. Na napadalnem področju severnovzhodno od 2'tomira so očistile naše čete razpršene sovražnikove oddelke z zapadne obale Tetereva. Od 6. do 13. decembra je izgubil tamkaj sovražnik 4400 ujetnikov ln okrog 11.000 mrtvih, 927 topov, 254 oklopnikov in mnogo lahkega ter težkega pehotnega orožja je bilo zaplenjenega ali uničenega. V teh bojih sta se posebno odlikoval! turinška 1. oklopna divizija poti poveljstvom generalnega poročnika Kriigerja in 68. brandenburška pehotna divizija pod poveljstvom polkovnika Scheuer-pfluga. Južno od Nevela je po močni topniški pripravi napadlo več sovjetskih divizij z močnimi oklopni-škimi silami. Bile so odbite, nekaj krajevnih vdorov je bilo zajezenih, driigi pa so bili s protisunki očiščeni, številni oklopniki so sestreljeni obtičali na bojišču. Na južnoitaiijanskem bojišču je potekel dan razen krajevnih spopadov ob jadranski obali mirno. Sovražne bombniške jate so včeraj v popoldanskih urah v zaščiti megle in gostih oblakov priletele nad severnozapadno Nemčijo, številne rušilne in zažigalne bombe so povzročile škodo v stanovanjskih okrajih raznih krajev. Sestreljenih je bilo 11 sovražnih letal. V pretekli noči so vrgla sovražna motilna letala bombe na rensko - vestfalsko industrijsko področje. > * Egoistična in nepoštena igre Anglije z malimi narodi se vedno bolj razkriva in razgalja. Tako je pretekli teden sporočila angleška agencija »Exchange« da je bil v Kairu razgovor Churchilla in Edena z bivšim jugoslovanskim kraljem Petram in šefom njegove begunske vlade Puričem. Pri tem razgovoru so obravnavali težak notranje politični konflikt, ki je po mneniu te agencije izbruhnil v jugoslovanskem taboru. Očitno pomeni ta razgovor rdstranitev Puričeve vlade. Ta je po naziraniu iste agencije izgubila v zadnjih mesecih v Londonu mnogo ugleda, in baje po poročilih iz Jugoslavije nima tamkaj skoro nobenega pristaša več Londonski časopis »Times« piše k temu, da lahko služi Mihajlo"i čevo zadržanje samo sovražniku. List skuša oprati Titove pristaše očitka da so teroristi ali komunisti, kakor jih je označila Puričeva vlada. • Japonska je objavila pregled svojega dveletnega vojskovanja. V njej pravi, da je uničila ali sestrelila doslej 2728 sovražnih letal in 185 vojnih ladij. Sovražnik je izgubil '•koli 193.000 mož Na kitajskem bojišču so našteli preko 210 000 mrtvih. Tamkaj so ujeli skupno 224.627 voia-kov, potopili in poškodovali pa 88 ladij, zaplenili 3466 čolnov in sestrelili 737 letal. Japonske izgube znašajo v istem razd^bin 32.96? mrtvih in 313 sestreljenih letal * Z Dolenjskega so prišla nova poročila o uničevanju komunisto". Nemška vojska je zapcče-la borbo od vseh strani. Nedaleč od Grosuplia je bila presenečena garda znanega kolovodje Borisa Kidriča. Vseh je bilo kakih 60. Od teh jih je 30 padlo, 2 sta bila ujeta. Kidrič z ostalimi pa se je komaj rešil in je zasledovan. Nadalie so bili zajeti in pobiti ostanki že prei razbite »Ljubljanske brigade«. Le m"'o se jih jo rešilo v gozdove onkrai Rakitne in Tlove gore Nadol!e je »Gubčeva brigada« izv«čina 20% * Zadušnica ja žrtve komunističnega zverstva. V soboto je bila v ljubljanski stolnici maša zadušnica za žrivp. ki so pred letom dni padle ori komunističnem napadu na Aidovec. in za žrtve ki so umrle v internaciji na Rabu. Mašo ie opravil ajdovški župnik g Gregorij Mali in se je za-dušnice udeležilo mnogo vernikov Navzoči so bil' tudi domobranci. * Zaplemba im°vine komunistov. Prez'd«nt pokraiinske uprave je podpisal odlok, s katerim je bila zaplenjena vsa premična in nepremična 'movina naslednlih komunistov- odvetnika dr Milana Lemeža. prof Draga Stepišnika, odvetnika dr. Maksa Snuderla. ki so vsi iz Ljubljane in industriica Karla Žnparia z Bakoka * 70-letniea akademika dr. Josipa Pl<»ml.Ta V soboto je praznoval 70-letnico svojega rojstva g. dr. Josip Plemeli redni profesor ljubljanske univerze, redni član .Slovenske akademiie znanosti in umetnosti in donisni član raznih inozemskih akademij Prof dr. Plemeli 1e oo rodu z Bleda Študiral ie v Ljubljani nq Dunaju in se izpopolnjeval v Berlinu in G8ttin?enu. Leta 1002. ie oostal nrivatnj docent za m^pmatiko na dunajski filozofsk' fakulteti leta 1907 p-> je bil imenovan za profesorja matematike na univerzi v Cmovicah. V istem svoistvu ip prišel avgusta I 1919 v Ljubliano Bil je tudi prvi ^ektor slovenske univerze Ko ie bila u^tanovllena aka demija znanos+i in umetnosti bil nrof me!1 med njen'mi prvimi člani: Po svojem delu je sl^vlienec do^eeel mednarodni sloves Ko* vzfo-jiteli 1e bil svoiim diskom vodno izvrsten učitelj da so pa vsi v^Hu^ili. Profpson-iu rir pj^m^u k' nleeovpmu življenjskemu iubileiu isk^en^ čestitamo Želimo mu še mnogo uspehov in srečnih let * Smrt ključjrvnira.ifi' mojstra Avgusta M?rtinriča. Na pr-znik cdooembra je v Liubliani umri snl^no '-"ini ključavničarski moister g Avgust MartiT>č!č. N^e^ovo p~diotje ie eno izmed na1v»č"h svoie str-lre in oprem-lieno z naimodorneišimi s+roii K^n-v leta 1939. ie oraznovalo fiO-lotnico ob^tola Pokojnik ie v T.lubllan; slovel kot eden naiboliš:h umetnih Hiučovni^ariev in je i^rSil mnoca Vl'učavni-čarska doja v raznih Ilubliansikih oalaAab Zanimal se 1e tudi za vsa vpraSo-pja obrhrkov In iro°l voliirp zasluPe za vaioni?1'i dom • * Zanimanje za slovensko rtivn na Goriškem. Zadnje dni oreiomaio na Goriškem redno slo-vonsVo časop's1e Liudstvo. k; je dolgo poprešolo slovenskega čti^a. je zadovolmo. da mii ie bilo ustreženo. Posebno so se lii'd5e razveselili nrvih knjip kakor se veselilo vseh nrizadevanj. da se v uradih uvede materinski jezik. Ljubljanske zabavljice: Miha Kotobamik Miha Koiobarnik je spodoben gospod. Dasi nima najmodernejšega klobuka s kilometrskimi krajci in z nizko potlačeno štuio, je vendar oblečen tip-top in predstavlja solidnega gospoda pri tridesetih letih. Toda dasi tako zadovoljivega videza, ima Miha Koiobarnik kup nesreč nad seboj, od katerih so najhujše tri: Prva, da je za sedaj brez službe in denarja, kar ni redkost in vrlina; druga, da stanuje daleč nekje v predmestju, in tretja, da se silno rad vozi s tramvajem. Prvih dveh se Miha Koiobarnik ne more otresti: taka je pač usodal Toda tretje bi se lahko ognil, saj je zdrav in še krepkih nog ter tudi s čevlji še ni čisto na kraju. A kaj, ko je Miha Koiooarnik na tramvaj ves nor, kakor nekateri na ženske ali na pijačo. Ta strast do tramvaja mu je prirojena, to Miha Koiobarnik dobro ve, saj je njegov stric Andrej Koiobarnik dvajset let čistil tramvajske tirnice v severnem predmestju, dokler ga dva voza nista vzela po pomoti v precep in je kar na mestu dobil izplačano pokojnino... In njegov oče Matevž Koiobarnik tudi ni kar tako za šalo padel z drvečega tramvaja in se pri priči ubili Da, da! To je vse v krvi. to Miha Koiobarnik dobro ve ip zato ni prav nič čudnega, da je na tramvaj ves obseden ln nazadnje to tudi ni niti nespodobno niti smešno, saj je tramvaj vendar zato, da za mal denar prevaža me ščane z bliskovito naglico po mestu Da: za mal denar .. Toda Miha Koiobarnik nima niti malega denarja, a voziti se mora. Mo-ral Tu ni nobenega pardona: v njem je prirojena strast do tramvaja in strašansko bedasto bi se mu zdelo, da bi pešačil ob tvcnicah in bi se mu tramvajski potniki škodoželjno muzali iz voza. Zuto se Miha Koiobarnik vozi. Vozi se vsak dan gor in dol, včasih po trikrat in ne plača prebite pare. Hm! Nič ližjega ko to: skočiš na tramvaj (po možnosti spredaj), ko se voz že nekoliko odmakne in požene. Seveda moraš imeti mirne živce in krepke okončine za varen prijem in primeren odriv. Potem se ležerno nasloniš v kot pri vratih, vtakrr»"f1 kpza!ec in sredinec staro tram- (Obrni!) USOnMMBH Ivan Albreht: Apamini Mihca Paglavca Gospodična Ela Kakor sem povedal, se je moja prva ljubezen posui^la brez posebnih nadlog. Ker sem bil tedaj že namenjen za »gospoda«, kakor so včasih dejali, ako so koga nameravali poslati v mestne šole, sem bil precej objesten in sem kmalu pozabil vse, kar mi ni bilo všeč. Zato si tudi zaradi lepe Maričke nisem posebno belil glave, ampak sem veselo živel dalje, vedno pripravljen-uganiti kaj novega, čim bi se ponudila ugodna prilika Sreča mi je res bila mila — ali pa nemila, kakor kdo hoča. Zgodilo se je pa takole. Tiste čase je prijadrala v našo vas politika. Politika, to je pa huda zver. Prej mirni in prijateljski ljudje so se naenkrat razdelili v dva tabora: liberalci in klerikalci. Le en sam edini kmet, ki je imel vse svoje življenje navado, da ni hotel nikdar biti tam, kjer bi bil še kdo poleg njega, je rekel, da je socijalen demokrat. Kakšna zver je to, o tem sicer vsa vas ni imela nobenega pojma, vsi. stari in mladi pa smo vedeli. da je tisti kmet »rdečkar« in smo se ga strašno ogibali Ko so se tedaj ljudje začeli prepirati o klerikalcih in liberalcih, sta si čez noč prišla na vzkriž dva dotedanja dobra prijatelja; učitelj in župnik Bila sta oba moža starega kova že precej v letih, sicer pa prijazna, vestna in poštena. Učitelj oziroma nadučitelj je bil vzor šol nika in niti enega primera ni bilo, da bi bil ostal nepismen, kdor je hodil k njemu v šolo Poleg tega je imel mož lep pevski zbor, ob=to ječ iz fantov in deklet. Vsi pevci so ljubili nad učitelja kakor očeta. Tudi kmetje so ga imeli radi. Uvedel je prvi k nam umetna gnojila, tru dil se je za izboljšanje sadjarstva in sploh skrbel za napredek povsod, kjer mu je bilo, to le količkaj mogoče. Župnik mu je pri tem delu s svoje strani pridno pomagal M"ža sta do cele popoldneve skupaj hodila po poljih, se ustavljala pri kmetih, se z njimi pomenkovala in jima dajala dobre nasvete. Potem je prišlo kar naenkrat: kar je rekel učitelj, je župnik ovrgel, kar pa je trdil župnik, učitelju ni bilo prav. Tako ie bilo na lepem vse narobe. V cerkvi so se začele pridige o brezvercih in garjevih ovcah, učitelj pa je pravil fantom in možem, naj se nič ne bo'a in naj ostanejo, kar so bili: pošteni slovenski ljudje. Tabora sta bila dannadan bolj ognjevita. Celo tako globoko se je razpasla strast, da liberalec ni šel delat h klerikalnemu kmetu in narobe. Po hišah so rastli prepiri. Ženske, ki so bile dotlej krotke ko frlice so poslale odporne in uporne in so grozile možem z najrazličnelšimi odtegljaji, ako ne pojdejo z župnikom Lepega dne se je potem raznesla vest, da jo župnik prosil za premestitev in da mu je že določena nova fara. Se preden pa so ljudje utegnili prav doumeti to novico, so izvedeli drugo, da je namreč tudi učitelj sit tega' boja in da gre Tedaj se je za trenutek izteznila vsa vas in vsem je bilo nekako žal. Zupan je sklical občinske može in se je posvetoval ž njimi. Zelo resno so se držali vsi in dolgo so se razgovar-jali in tako hudo jim je bilo. da so morali svojo žalost zaliti s krepkimi požirki pristnega vipav-ca. potem so pa sklenili, naj stopi župan z dve-ma možema v šolo in v župnišče in naj poprosi duhovskega in svetnega gospoda, naj lepo ostaneta. kjer sta bila. Sklep se je zdel vsem zelo pameten, pa so bili veseli in so pili pozno v noč. Naslednje jutro je šla trojica naj preje v župnišče. »Gospod,« je dejal župan, »prišli smo k vam in vas prosimo, da ostanete pri nas. Kakršni smo bili, taki smo in tako ostanemo. Ce se pa malo zlasamo, si tega ne smemo jemati preveč k srcu. Kako bi se pa sicer mogli kdaj pobotati. ako se ne bi nikoli sporekli?U Gospod župnik je poslušal župana in ogledoval ostala dva moža. ki sta verno prikimavala, pa je povabil vse tri. naj sedejo in naj izpijejo ž njim kapljico dobrega vina. Potem jim je povedal : »Glejte, možje, prav vesel sem vašega obiska, vaši želji pa ne morem ustreči. Jaz sem star in čas, ki prihaja, pi več zame. Vem da je ta čas moral priti in da je prav. ko je prišel, ali zame ni. Tekma in borba, ki nastane z nastopom političnega življenja, ne pozna miru. jaz pa ne morem prenesti te^a, da bi živel sredi razburkanega valovanja tam, kjer sem preživel toliko nebeško-mirnih let. Zagotavljam vas, možje, da mi bo vaša fara ostala vedno v najlepšem spominu in da bcm do smrti z veseljem mislil nanjo. Ze danes vem. da se brez solz ne bom mogel ločiti od vas. —« Gospodu župniku so se zaiskrile oči. Dvignil je kozarec in napis presenečenim možem, ki kljub njegovemu pojasnilu niso mogli razumeti, zakaj odhaja, če je tu dobro zanj. Skoraj enake besede so slišali nri učitelju. Tudi njega niso mogli omajati in so žalostni odšli. Pred šolo jih je srečala gospodična Ela mlada učiteljica, srčkano mestno dekle. »Gospodčna.« ji je rekel župan, »recite še vi gospodu učitelju, naj ostane pri nas.« Preprostost, s kakršno je mož govoril, ji je bila tako prijetna, da ie obstala in začela kramljati z možmi. Povedala jim je, da tudi ona ne orvravilo nič i ko njihova beseda ni uspe'a. Pom grenkobe nad samim seboj in ves truden od misli sem se skušal udobneje namestiti in naposled sem zaspal. Hude sanje so me muc le v spanju. Prikazovala se mi je ženska, ki ni bila ne Linda ne Judita, ženska, ki je nisem poznal. Nisem ji mogel videti obraza, kajti bil je vedno obrnjen od mene in kakor z zastorom zagrnjen z lasmi, plapolajočimi v vetru. Nenadoma pa se je polegel divji veter sanj; zdaj sem lahko dosegel postavo, ki se mi je doslej umikala. A nisem imel dovoli poguma, da bi osvobodil neznankin obraz izpod koprene las. Nenaden strah mi je branil, da bi razrešil skrivnost obličja, ki bi ga bil še pravkar tako rad spoznal. Z grozo sem se zbudit v temo in na ramenih in na prsih sem začutil težko breme. Premaknil sem se; tudi tista te5a se je zgan'la, nato pa se je z lahnim vzdihom tesneje pridela name. Ker sem bil zdaj spet pri popolnoma jasni zavesti, sem spoznal, da se je Juditi nekako posrečilo zlesti iz ozkega prostora med vozovo stranico ter njenim spečim bratom. Spala je; glava ji je počivala na mojem ramenu, roko je imela ovito okoli mojega vratu. Za trenutek sem se boril z znova prebujenim hrepenenjem. Nato sem se osvobodil objema, se nalahno dvignil, prižgal svetilko, sedel na rob voza in se zagledal v noč. Ni več snežilo, vse naokoli je ležal vi3ok sneg. Naposled sem vstal, nakrmil in napojil konje ter postavil dva soda v sneg. Na enega sem sedel, na drugega sem postavil svetilko. Tako sem z zavihanim ovratnikom svojega plašča, zdaj z eno, zdaj z drugo premrzlo roko v žepu do jutra prebiral enega svojih priljubljenih pesnikov. Ko sem zajtrkoval in ko smo se nato odpraljvali dalje, so mi blodile čudne misli po glavi. Nemara se je Judita nevede v spanju premestila in niti ni vedela, da sem se prebudil v njenem objemu. In kaj neki si je mislil Ralf, ko je našel svojo se3tro na mojem mestu? »Ah, kaj me brigata oba!« sem trpko pomislil. Ali mi je kaj do tega, kar si ta dva mislita? Pa mi vendarle vse to ni hotelo iz glave ... Na srečo nisem imel časa za prazno razmišljanje. Ko smo naposled zopet spravili vse na vozove ter se odpravili na pot, smo kaj kmalu spoznali, da ni nič kaj lahko voziti s težko natovorjenimi vozovi po visokem snegu. Kamenje in debla, ležeča na tleh, jame in vzpetine — vse je prekrivala varljiva bela odeja. Vozovi so se majali, nagibali in se vedno znova ustavljali. Ko sem zajtrkoval in ko smo se nato odpravljali dalje, so mi ralo pred nami ravno polje in nedaleč pred seboj smo zagledali vozove, ljudi, živino, vse pomešano med seboj, kakor na semnju. Dohiteli smo tovariše. Ustavili smo se, da bi se pogovorili, kaj naj storimo. Vedeli smo, da smo vsi ostali zdravi; niti eden izmed nas ni začutil znakov bolezni Mike je sicer trdil, da izbruhne bolezen včasih šele štirinajst dni po okužen ju. Govoril sem o tem s starim ranocelnikom, ki pa tudi ni mogel priti do nikakega sklepa. Zamišljeno se je popraskal po glavi, naposled pa je rekel: »Oni tamkaj so nas gotovo tudi opazili. Počakajmo, da vidimo, kaj bodo oni ukrenili.« In res smo kmalu opazili Elija, ki se je ločil od ostalih in krenil proti nam. »Ste vsi zdravi?« nam je zaklical od daleč. »Da, kolikor vemo. Pa vi?« »Vsi naši so zdravi, toda sinoči smo imeli hudo nesrečo. Trije vozovi so hkratu zapeljali v neko kotanjo. Konji so podivjali in ao vlekli vozove še da'je navzdol. Neki voz se je prevrnil; zlomila se mu je stena, pa tudi kolo. Res smo v škripcih.« »Ali naj vam pridemo pomagat?« »Lahko bi nam pomagali'pri delu,« je zaklical Eli po kratkem premisleku. »Izak Carter in gospod Thomas imata zamrznjene roke, Will Lomax pa si je izkašljal že polovico pljuč.« vajsko karto (povsod okrog postajališč je nastlano z njimi) in se malomarno zazreš skozi okno ali (kar je še bolje) navežeš vnet razgovor s kakim znancem, če se vozi s teboj. Ali Bog ne daj pogledati sprevodnikaI Po očeh in barvi te v hipu spgzna, da nimaš čiste vesti! O, Miha Kolobarnik ni neumenl On je vse do potankosti pretehtal, ocenil položaj in zraven zastavil še svojo spodobno vnanjost. Tak gospod, da bi imel napačno vozovnico?! — Pamet, ljudje božji; ni ga, ki bi podvomil v to, vam rečen! O, ni zaman padel Matevž Kolobarnik z drvečega tramvaja in tudi Andrej Kolobarnik ni zaman čistil dvajset let tramvajskih tirnic... Tu je nekaj v krvi in Miha Kolobarnik ima polno pravico do tramvaja, čeprav nepisano. Toda nekega dne ... Miha Kolobarnik ;'t potrpežljivo čakal na tramvaj, dokler ga m pričakal. Pa ne na postajališču kakor drugi meščani. 15, 20 metrov proč. Zdaj, zdaj bo voz mimo ... Mirne živce ... prijem .. od-riv... hopla!! — in Miha Kolobranik se pelje ... Potem po stari, preizkušeni praksi dalje: mirno v kotiček, staro vozovnico med kazalec in sredinec in topo, flegrfiatično buljenje skozi šipo v meglo... Vse lepo, po načrtu... »Karte, prosim! Kdo še nima karte?« je hitel sprevodnik. Potniki krog njega so plačevali, Miha Kolobarnik pa je vneto buljil v meglo z vozovnico med prsti .. »Karte, karte! Kdo še nima? je še vedno piskal sprevodnik z visokim tenorjem tik Mihe Kolobarnika. A Miha Kolobarnik kakor po navadi: zaverovan v dolgočasno meglo z vozovnico med prsti... »Le čemu je danes tako nadležen?« se je jezil pri sebi Miha Kolobarnik nad sprevodnikom, a pogledal ga ni. Pa ta ni odnehal: »Karte, karte!« in to vedno pod nosom samega Mihe Kolobarnika. Potem se je začul pritajen smeh in šuš-Ijanje in nekam čudno veselo je postalo v vozu... Miha Kolobarnik ni mogel več zadržati svoje radovednosti, da bi se bežno ne ogledal po sopotnikih. Pa ga je neprijetno dirnilo še tisti mah; vsa kri mu je udarila v glavo, da je škrlatno zažarel v obraz in ga je popadla neznosna vročina: vsi sopotniki so bolščali vanj in se mu bedasto režali Ko so potem možje odšli, je gospodična Ela obstala na šolskem pragu in skoraj žalostno zrla za odhajajočimi. Ta gospodična Ela je bila veselje vseh tistih mladih faranov, ki so po šolskih klopeh trgali hlače. Jaz sem bil njen učenec in sem ji priza dejal marsikaj neljubega Ker me je moja »prva ljubezen« tako grenko razočarala, sem seveda iskal povsod utehe. Gospodični Eli sicer nisem potožil svojih bolečin, pač pa sem stikal, kadar sem bil pri njej .po stvareh, po kakršnih ne bi bil smel. Tiste čase sem bil že. kakor rečeno, namenjen za »gospoda«. Oba gospoda, župnik in učitelj, sta namreč prepričala mojega očrti da se me najlaglje in najtemeljiteje iznebi, ako me pošlje v mestne šole. Po dolgem pregovarjanju in mnogoterem razmižlievanju se je oče res udal in obljubil gospodoma, da se bo ravnal po njunih nasvetih. »Saj za kmeta res ni, ko ga je s cunjami vred komaj slabo pest,« je rekel oče — pa je bilo. Ker se je bilo treba za mestne šole pripraviti temeljiteje, nego je bilo to mogoče na naši skromni dvorazrednici, me je oče še posebej izročil gospodični Eli. ki je bila prišla tedaj v našo vas. Kdor je hotel kaj biti in kam priti, je moral znati nemško.. Oa me nauči tega jezika. to je bila dolžnost gospodične Ele. ki mi je dannadan vsako popoldne v svoji sobici razlagala nemške besede. Dasi me je ob učenju že bolj zanimala Elina gosposka obleka kakor nove črke v knjigi, sem vendar toliko napredoval v znanju, da so bili vsi zadovoljni z menoj. Gospodična Ela mi je celo prerokovala veliko bodočnost in je večkrat zatrjevala moieri oče-da je lahko vesel, ko ima takega sinčka. Tako je bilo torej z menoj tedaj, ko je prišla politika na vas. Po tistem obisku občinskih mož sta se oba gospoda nekam ogibala drug drugega, dokler nam ni lepega dne povedala gospodična Ela. da pride v kratkem najbrže gospod nadzornik, velik in imeniten gospod, ki mu bo treba pokazati, kaj vemo in kaj znamo. »Otroci, blagi gospod župnik in naš dobri gospod učitelj se v kratkem poslovita od nas. Na- »Ali se vi stalno takole zastonj prevažate, gospod?« ga je porogljivo pobaral sprevodnik. »Za-zastonj?!« je zajecljal Miha Kolobarnik in pomel z vozovnico med prsti, češ saj vidiš, da imam karto! A takoj zatem mu je pogled zastal na bloku vozovnic, ki jih je sprevodnik držal v rokah ... Tri sto hudičev: bile so temnomodre! Pomislite, ljudje božji: temnomodre . On pa, Miha Kolobarnik, budalo vseh budal. tišči med prsti — belo vozovnico ... Huronski smeh je spremljal Miho iolo pravimo jima pred gospodom nadzornikom posebno veselje! Vsak naj se nauči prav posebej kaj lepega iz berila na pamet, da bo gospod nadzornik z ostalima gospodoma naše šole res vesel. Jelite, otroci, da me boste ubogali?« »Bomo,« smo soglasno pritnfili in jeli brž brskati po knjigah, česa se bo kdo naučil. Gospodična Ela je kar žarela, tako je bila vesela. »Kdor bo znal najbolje dobi PDomi" n^^e pridnosti, pa še jaz mu bom posebej podarila nekaj prav res lepega.« Hm, ali veste, kaj je to: «Spomin posebne pridnosti«? To nekdaj ni bila malenkosti Krasen, temnomoder, prosojen listek je bil to, _ a na njem je stalo z zlatimi črkami: »Spomin posebne pridnosti.« Le ob izrednih prilikah si ga je človek zaslužil in daleč naokrog je šel glas slave o takem učencu. Ko sem tedaj slišal, kaj se obe dragoceno ^hvalo. Zakaj pa sem odličnjak in zakaj naj bi sicer bil namenjen za gospoda?! Ko sem popoldne prišel k gospodični Eli, Je bila revica tako nekam vznemirlena. kakor perutnina. ki sliši kragulja V njeni sobici je dišalo po najlepših rožah in tisti dan je stopila k meni, odmrla lepo, drobno stekleničko in kanila na moj suknjič kapljico dišeče tekočine. Mislil sem, da sem v nebesih. Vse je pl"s: !o okrog mene, tako sem bif blažen. »Kako imenitno se godi gosposkim ljudem,« sem premišljeval. »Pri nas diši po ognju, nikaj pa — oj, blagor gosposkim ljudem!« Gospodična Ela me je vprašala: »Ali si e že odločil. Mihec, česa s« boš- naučil.« V -elo sem prikimal in dodal, da ie s' tudi znam. Ko pa me je go^odična vprašala naslov berila, ga nisem hotel povedati Tedij je stopila k omari in začela brskati Po njej. Medtem sem opazil, da moli iz knjige Hs*. Ra- barnika, ko je nesmrtno osramočen izstopil na prvem postajališču, daleč od svojega cilja... pa Miha Kolobarnik ni plašljiv zajec. On se še vedno prevaža po stari navadi, le da ima v vseh žepih vse vrste vozovnic: bele, plave, potem tiste bele s črno marogo, bele z rdečim pretiskom: Biglietto per militari — Vozni listek za vojake, in kar jih ie je in jih še bo. Za vsak primer se je pa še okrasil s kratkimi črnimi brčicami, zakaj Miha Kolobarnik ni neumen in nazadnje: čemu bi se ljudem dajal v zobe?! — Vitor. Da povem po pravici, hrepenel sem, da bi mogel videti Lindo, kakor hrepeni žejni v puščavi po kapljici sveže vode. Ze so mi oči Iskale podobo žene, ki sem jo ljubil med številnimi postavami, katere so hodile sem in tja po belem snegu. Kmalu smo bili pri ostalih. Razpoloženje, ki je vladalo tam, je bilo jako različno od našega. Smrt Natanaela Goreja, presenetljivo zgodnja zima, nesreča z vozovi — vse to je ležalo kakor mora na majhni družbi. Niti pridiga, ki jo je imel zvečer gospod Thomas, ni mogla popraviti razpoloženja. Z jokajočim glasom je tožil, da smo izgubili svojega Mojzesa, ki nas je hotel odvesti v obljubljeno deželo in rote je prosil Boga, naj ne dopusti, da bi tudi mi štirideset let blodili po puščavi. Nič ni torej bilo čudnega, da bi mi^vsi, ki smo ga utrujeni, napol zmrzli in mokrih nog stoje poslušali, najrajši na glas vpili. Kakor hitro je gospod Thomas končal pridigo, sem glasno izpre-govoril: »Ko bomo prekoračili tistile grič, moramo kreniti proti jugu; tam konča naša pot. Izraelovi otroci najbrže niso tako natanko vedeli, kam gredo in bržkone tudi niso imeli nobenega zemljevida.« Thomas je odprl svoje dotlej še vedno zamišljeno zaprte oči in me strupeno pogledal. »To je bogokletstvo, fant! Božja volja velja več kakor zemljevid in nam ubogim ljudem so neuml.iiva božja pota.« Presenetilo me je, da je Eli potegnil z menoj: »Božje obljube so enako zanesljive kakor božja kazen. Med nami pa ni zlatih telet, gospod Thomas.« Iskal sem Lindo, s katero ves popoldan nisem mogel izpregovoriti ln našel sem jo nekoliko stran od drugih. »Linda,« sem jo tiho poklical. Naglo se je obrnila. »Oh, Filip ... veseli me, da ste spet pri nas. Kako je kaj z vami?« »Dobro. Linda. Poslušajte... Lahko bi se kar precej lotil popravila tegale voza, ako bi mi kdo svetil. Mi hočete vi?« Oči so ji iskaje blodile naokrog. »Ako Eli ne nasprotuje.« Eli se ni protivil ničemur, kar bi utegnilo doprinesti, da zjutraj čim prej odrinemo. Kmalu je Linda udobno sedela na praznem vozu, pokrita po nogah s prtom, držeč v eni roki svetilko, v drugi pa žeblje. Že pred večerjo sem si bil prirezal les, tako da sem zdaj moral le še pribiti deske ln sem se lahko mirno pogovarjal. »V svojem vozu imam vaše grmiče in obleko, ki ste jo morali pustiti tam,« sem rekel in z veseljem sem opazil, kako 90 se ji oči zasvetile. Vneto sem pribijal dalje, ne vede, kaj naj še porečem. Lindina bližina me je kakor vedno spravljala v zadrego. Ona je prva izpre-govorila. »Večkrat se vprašam, zakaj smo prav za prav prišli sem. Vi ne, Filip?« »Ne. Jaz prav dobro vem, zakaj sem zapustil domovino. Vi pa ... se kesate, Linda?« »Včasih ne vem, ali... reči hočem, če se ne bi bilo zgodilo vse to tako naglo ..« Čutil sem, da ne misli. potovanja, marveč svojo poroko in nestrpno sem čakal besede, s katero bi se izdala. A te besede ni bilo. »Povedala vam bom po pravici, Filip, do grla sem že sita tega življenja,« mi je priznala. »Zdaj, ko pričakujem otroka, se tako pogosto počutim nesrečno in bedno. S Keziah je zares težko izhajati.« " »To vam rad verjamem,« sem prikimal. »Najzlobnejši jezik ima izmed vseh žensk, kar jih poznam. Eli se ne zmeni za njeno bevskanje in mi pravi, da sem neumna, ker trpim zaradi tegg.. Ko bi Keziah le našla moža!« Na smeh mi je šlo. »Rad storim vse za vaš, Linda, te želje pa vam ne morem izpolniti. Zelo se bojim, da vam je tudi kdo drugi ne bo.« »Ako bi bila jaz fant, bi se poročila z Judito Whist.lerjevo. Zala je in dobrega srca. Zakaj se ne oženite z njo, Filip?« »Prosim žebelj,« sem rekel in okrenil vstran svoj od svetilke ozar-jeni obraz. »Zares, Filip, zakaj se ne oženite z Judito?« »Ker mi ni.nič do tega,« sem ji odvrnil kratko. »Človek se ne more tako naglo in tako nepremišljeno poročiti.« »Ali namigujete na mojo poroko?« Lindin glas je zvenel zlobno. ' Hladno sem jo zavrnil: »Mar se niste naglo in nepremišljeno omožili ?« Mesto odgovora je začela jokati. »Vzemite svetilko,« je hlipala, »jaz grem spat.« Vstala je, da bi skočila z voza, pa se je zapletla v ruto ,ki sem jo bil skrbno pregrnil čez njene noge. Ko sem ji priskočil na pomoč, je malone padla, ujel sem jo in omahnila mi je v naročje. Zakaj hišna zaklonišča do vednost me je premagala, pa sem ga malo povlekel in opazil, da je popisan. »Kaj bi neki moglo biti?« sem mislil in spretno preložil listič iz njene knjige v svojo, pa tako, da je bil popolnoma skrit. Potem sem lepo mirno obsedel na svojem mestu in čakal, kaj se bo zgodilo. Ko se je gospodična Ela vrnila k mizi. Je položila predme kopico prelepih sladkorčkov, ki so bili zaviti v zlat in srebrn papir. »Tole je tvoje, da se boš laglje in bolj z veseljem učil,« je dejala in me pogladila po ku-štravih laseh. Spričo takega nepričakovanega darila me je obšlo tolikšno veselje, da sem že hotel vrniti gospodični Eli listič, ki sem ga bil pravkar izmaknil iz njene knjige. »Gospodična,« sem zastokal in jel odpirati svojo knjigo z namenom da ji izročim list. »Kaj bi rad?« me je vprašala in me pogledala tako prijazno, da bi bil najrajši pokleknil prednjo in jo prosil odpuščanja za svoj prestopek, toda strah pred sramoto me je premotil, da sem dejal samo: »Hvala lepa!« ' Hinavska beseda me je žgala. da sem bil ves rdeč in tako preplašen, da nisem na nobeno vprašanje več pravilno odgovoril. Gospodična Ela, ki je čutila mojo zmedeni, a ni poznala njenega vzroka, je naposled rekla: »Pa pojdi za danes domov. Mihec da se boš bolje naučil iz berila. Očetu povej, da drugič nadomestiva, kar sva danes zamudila. Sramote pa. upam. da mi ne napraviš ti. ki si med vsemi najboljši. od'ičniak!« Kakor da me je posula z ledom, tako me 1e epreletela njena pohvala pozdrava cem hušknil iz sobe in skoraj bežal domov. Doma ecm povedal, da pričakujemo v šoli gospoda nadzornika, visokega in imenitnega gospoda, ki mu iftoramo pokazati, kaj znamo. »Eh,« se je razv«*>lil oče. »morda pa ta pregovori naša škriea. da ostaneta.« Tiste čase je bil namreč škric vsak gosposki človek, od pfeača preko žandarja !cJ samo svetovali, sedaj pa bo treba pristopiti h prisilnim meram ter bo proti vsem, k: bodisi niso apravili ničesar ali nezadostno ali pa ovirajo telo pregledovalcev in hišnih starešin, postopano po zakonu ter bodo vsi prekrški zaščitnih predpisov naznanjeni upravi policije za nadaljnji postopek in kaznovanje ,>uavljum», da jt- gradnja ali prireditev hl&nega zaklonišča dolžnost hišnega posestnika. Ker pa so ta zaklonišča namenjena vsem stanovalcem hiše, je samo ob sebi umljivo, da morajo stanovalci po svojih močeh sodelovati tako pri ureditvi zaklonišča kakor tudi pri ureditvi hišne Za trenutek sem jo ves blažen od sreče trdno držal v objemu. Nato sem vzel iz žepa svoj robec in ji obrisal solže z obraza. . »Ne bodite otročji, Linda,« sem jo tolažil, nič hudega nisem mislil. Keziah ne sme videti, da jočete. Bog ve, kaj bi rekla.« »Zdaj sem vedno taka,« je vzkliknila, »Brez vsakega vzroka začnem jokati. To nič ne pomeni.« Naglo se je obrnila in stekla po snegu. Končal- sem svoje delo, rekel Whistlerjevim, da lahko prespe to noč v mojem vozu, nato pa sem šel k vozu, ki je bil last Natanaela Goreja. Celo bridko uro sem se ukvarjal s papirji svojega mrtvega prijatelja. Zemljevid je nosil vedno seboj, toda v majhni, usnjem, skrbno zadrgnjeni torbici sem našel listine New England Company, ki mu je podelila posestniško pravico nad novo naseljenimi pokrajinami, nadalje sem našel nekaj beležk o našem potovanju, njegov naslov in pismo, naslovljeno name. Pogledal sem datum pisma in računal. Bilo je napisano dan po tisti noči, ko je Natanael Gore tako dolgo in tako resno govoril z menoj — tiste noči, ko se je ledena roka smrti, že dotaknila njegovega ramena. Da, ko je Natanael Gore pisal to pismo, je moral že vedeti, da so njegove ure štete. Papir je bil pokrit z ravnimi vrstami oglatih črnih črk. Pismo se je glasilo: »Moj dragi Filip! Ako kdaj pridem do Nawkatche in bo moja noga stopila v našo dolino, tedaj bom strgal to pismo in si porekel, da sem norec. Toda neki notranji glas mi pravi, da nikoli več ne bom zagledal ožine med planinami in srebrnega traku reke sredi cvetočih livad. Čutim, da sem se prepozno lotil tega podjetja. Vendar, koliko ljudi se je lotilo stvari, ki je niso mogli izpeljati do konca! Zato me to ne spravlja v žalost, pa tudi ne želim, da bi Vi žalovali. Morda bom že v nebesih, ko bosti vi prispeli na cilj, morda bom vodil četo angelov v novo naselbino onkraj zvezd. — Priložena oporoka je bila sestavljena v Londonu in ustreza zakonskim predpisom. Sestavil sem jo tistega dne, ko ste Vi sklenili, da pojdete z nami. Iz nje boste spoznali, da Vam za- puščam svoje imetje in denar, svoja posestva in svoje črede. To zveni čisto po svetem pismu, potrebno bi bilp le še, da bi Vam zapustil tudi svojo ženo in svoje priležnice. Toda resno govoreč, dragi Filip, zapuščam Vam svoj veliki načrt, svoje najdražje sanje o deželi, ki naj jo v dobro človeške družbe obdelajo človeške roke. Deželi, kjer so vsi ljudje svobodni in enaki in imajo vsaj pogoje za srečno življenje. Salem ni bil po mojem okusu, tam ne bi mogel biti'srečen. Saj vendar mora biti nekaj, kar leži v sredi mod razbrzdanestjo in dolgočasno strogostjo: med oblast jo,greha in tiranijo čednosti. Morda meni ne bo več dano, da bi našel to nekaj, iščite torej Vi! »Zaupam Vam, Filip. Nič za to, če telesno morda niste najbolj sposobni za izseljeniško življenje, vendar sem si jaz, ki sem tudi majhen in šibak, nabral dovolj izkušenj, da vem, kako je pogosto razum več vreden kakor moč mišic in da obstojajo različne vrste poguma. Tisti pogum, ki mislite, da Vam manjka, bo že prišel. Oni drugi pa. ki ga že imate, se bo Se ojačil in poglobil. Moj dragi Filip, zapuščam Vas torej z najboljšimi željami k Vašemu uspehu in sreči. Naj bi odgovarjala izpolnitev Vaših žeijft in sanj naporom, ki ste jih vložili vanje. Ako Vam pridejo te vrstice kdaj v roke, boste vedeli, da gojim do Vas prijazno spoštljivost. Sem in ostanem Vaš vdani prijatelj Natanael Gore.« Razumno, modro pismo, brez pretirane čustvenosti, kakor sem mogel pričakovati od najboljšega človeka, kar sem jih razen kovača Shada kdaj koli poznal. Nalagalo mi je težko odgovornost — vsebovalo je prerokbo, da bo že prišla moč, ko bom lahko nosil to breme. Toda od kod naj pride? 2e sama misel na vse, kar me je pričakovalo — na razmeščanje in na prepire, na vztrajnost, ki bo potrebna, da se bodo lahko Natanaelove sanje uresničile — me je navdajala s strahom. Ni mi bilo do tega, da bi postal ustanovitelj Ziona. Za to je bil pač bolj sposoben Eli. Jaz sem le želel, da bi mogel z Lindo od tod. Toda vse je bilo narobe: Eli je imel Lindo, jaz pa sem imel Natanaelovo zaupanje ... zaščite sploh. Zlasti obstoji to sodelovanje v tem, da s svojo opremo in orodjem prispevajo k udob-delih za ureditev zaklonišča, pri izpraznitvi podstrešja m pri drugih zaščitnih ukrepih, nadalje da ssvojo opremo ln oroujem prispevajo k udobnejši ln primernejši ureditvi zaklonišč ter pri priskrbi orodja za prvo pomoč in gasilnega orodja, posebno pa, da se omeje v svojih udobnostih, kjer gre za izbiro prostora za zaklonišče, za izpraznitev podstrešja za namestitev peska, vode, orodja Itd. Za protiletalsko zaščito mora vsa h.Sa tvoriti organizirano, vendar tovariško celoto ob sodelovanju s hišn'm gospodarjem in pod vodstvom hišnega starešine, ki je oblastveno postavljeni organ ukrepov v tistem poslopju ter uživa tudi zaščito teh oblastev. Samo tedaj, ko bo dovolj hišnih zaklonišč ln ko bodo ta zaklonišča primerno urejena, bomo lahko imeli zavest, da smo storili vse, kar je treba ob letalskem napadu za rešitev nam samim ln našemu bližnjemu najdražjega, torej vsaj za rešitev življenja Za tako zaščito pa je najprimernejše h'šno zaklonišče, saj moramo tudi upoštevati, da je navadno med alarmom in napadom le kratek čas ter je najbližja pot — najboljša pot. Tudi si lahko v hiši, kjer stanujemo, najlaže pripravimo čim bolj udoben prostor v zaklonišču, lahko tja vzamemo s seboj največ svojega imetka ln nujnih potrebščin ter nismo odvisni od zunanjih okol'ščin, torej od oddaljenosti javnih zaklonišč. od vremenskih neprilik, od prepovedi nočnega kretanja itd. Javna zaklonišča pa bodo prvenstveno služila le onim, ki bi jih presenetil letalski napad na cesti daleč od doma, in za one, kjer je ureditev zaklonišča resnično tehnično nemogoča Domača sredstva proti zimskim nadlogam 1 »Ženski \ est-nik Za kuhinjo Mezgina torta brez jajc. Stresi v skledo 30 dkg moke, 10 dkg sladkorja, 10 dkg poljubne mez^o, malce limonina, ščep cimeta, osmin ko litra nn iie-ga mleka in cel pecilni prašek. Vse dobro stepaj 10 minut, prideni n<. •> 5 dkg drobno zresanih fig in stepaj še nekaj minut. Nato stresi zmes v dobro pomazano tortno ot. ko, razravnaj in potresi z žlico drobno zrtzanih orehov ali lešnikov Peci počasi 3/, ure v srednje vreči peč'ci. Sara t govejim mesom. Četrt kg govejega masa po možnosti mastnega, zreži na koekt- in su si v lonec, prdeni eno na debele rezine zrezano repo, ravno tako en zrezan koren, prilij dva litra vode in kuhaj eno uro. Nato prideni dve pesti rža, dve žlici oaradižnikove mezge, en ali dva stroka Pozimi Ima marsikatera gospodinja križ s svojimi otroki možem in posli zaradi kašlja hrlpa-vosti in bolečin v grlu. Zelo dobro sredstvo je, ako spiješ preden greš spat. čašo vročega (lahko tudi umetnega) mleka, v katerem si raztopila košček presnega masla ali skodelico vročega bez-govega čaja Ako se dobro zagrneš, se kmalu začneš močno potit: Zlicica čistega medu na vsake četrt ure se priporoča kot izborno mehčalno srdestvo. Enako zmes ene žlice medu, ravno toliko sladkega mandeljevega olja in en rumenjak. Od tega vzemi vsake pol ure po eno čajno žlico Nadaljna dobra sredstva so: vroča limonada, močan žavbljev čaj, katerega poslšdi z medom, dodaj še nekaj kisa in grgraj. Pri nahodu jemlj! vsaki dve url eno žlico. Pri katarju in oteklinah v vratu grgraj zjutraj, ko vstaneš ln zvečer, preden ležeš, z mlačno vodo, v katero streseš na kozarec eno čajno žličico kuhinjske soli in dodaš sok pol citrone ali nadomestek. — Raztopi v kozarcu vode noževo šplco galuna in grgraj vsako uro. Kakor hitro ni vrat več vnet, prenehaj grgra-tl, ker potem galun draži. Pri davici je grgranje zjutraj in zvečer zabranjevalno sredstvo. Vdihavanje smrekovih iglic je tudi zelo zdravo ln lajšajoče. V ta namen uporabljaj Izvleček iz smrekovih igel ali pa skuhaj dobro perišče igel, precedi tekočino skoz' sito in poškropi sobo ali pa postavi na peč. da Izpuhteva. Ovgnjenja s terpentinovim in olivnim oljem, zmešaono v enakih delih, učinkuje izborno. Notranja 'n zunanja uporaba čebule je zelo priporočljiva. Zreži velike, sočnate čebule na majhne kocke, stisni jih skozi sito, potresi s sladkorjem in pusti stati 4 do 5 ur. Potem polij z malo vode, kuhaj 15 do 20 minut, precedi in jemlji izcedek vsak dan nekajkrat po eno čajno žličico. Sredstvo proti nahodu je zlasti še vdihavanje vodne pare. Napolni lonec s kropom (n vzi vanj približno kavino žličko kafre. Potem se nagni nad lonec in vdihavaj paro «kozi nos, usta pa imej zaprta. To priprosto sredstvo olajša tudi najhujši nahod, da človek laže d'ha in mu ni tako težka glava. Zanohtnica in ozeblina je veliko bolj nevarna za roke nego za noge, kajti na rokah se kaj rade napravijo rane. Treba je torej takoj pričeti z zdravljenjem, da se bolezen ne razpase. Treba se je skrbno ogibati nagle izpremembe temperature. Nog ali rok ne smeš približati ognju, tudi vroče kopanje je škodljivo. Za zdravljenje rok je priporočljiva vroča voda z nekoliko kapljami amo-nijaka. Za noge velja tole navodilo: namaži vsak večer bolno nogo s sledečo zmesjo: glicerina 60 g, venecijskega loja 60 g, sponala 30 g. Vsako jutro pa nam8žl nogo z eno desetino raztop .ie formola in potem potresi s sledečim praškom: cinkov oksid 10 g, loja 10U g. Proti revmatičnim bolečinam v hrbtu, zobeh in čeljustih je izborno sredstvo nastrgan hren, ki ga namočiš v k's. Tudi zoper holeč!ne v glavi, na obrazu, želodčni krč in koliko ni boljšega domačega sredstva. strtega česna, po možnost! 1 do 2 žlici seseklja-ne slanine, nekoliko soli in četrt kg posebej napol kuhanih testenin (polžkcv), prideni žlico sesekljanega petrš'lja ali zčlene in kuhaj vse skupaj do mehkega. Postavi kot samostojno led s parmezanom na mizo M!!nei so zelo izdatna družinska jea Napravi iz po) kg črne moke in pol 1'tra mlačne vode nekoliko bolj krepko testo, vendar mehkejše ka'; .r za rezance. Razreži ga na 8 delov vsak del pose-, bej raz valjaj in položi na pomazano in z moko ■potrošeno pekačo Pečene razlomi, deni v lonec "n jih popari z vrelim kropom Krop odlij mlince pa daj na krožnik :n zabeli iče zi ".reš z ocvirki) > Postav' jih s poln to na mizo Wr»ee lahko na-prav*^ t-"-1* nct.anlrov vl^ene^a -o pa iz testa, kakršnega a* umesila za k»aih uirobsii na«vei Kako se kuha star krompir. To s ccr zdaj nI aktualno, vendar čujmo tudi ta nasvet Kuhanje starega krompirja zahteva •jokoVko pozornosti, ako ga hočeš, kolikor toliko skuhan^a postaviti na mizo. Star'krompir pristav: « vrnil vod kajti . čim prej zavre, tem boljši je Priporočljivo je Ho ga tudi umiješ v gorki vodi. Enakomerno kuhanje se ne sme prekin.ti. Olupljen krompir naj le počasi vre, dočim rabi krompir v 'up nah hud ogenj Bele vrste lahko hitro, glasno vr6. modre vrste bi se pri takem kuhanju razkuhale. — Veli iroiiipir položi za nekaj ča§^ v mrzlo vodo. ca ■e zopet osveži. Ko je krompir skuhan, odi j takoj vodo. pokrij lonce in stregi ga. Potem ga cd-krij, odpihaj paro 'n zopet pokrij. To ponovi vee-Ir-at Krompir postane na ta način suh. Ako ga ne moreš takoj postaviti na mizo, ga deni nad vrelo vodo. Kako snažiš pobarvane predmete in stekla. M lo škoduje barvi, zato ga rabi le malo. Mrzel čaj je najboljše sredstvo za čiščenje pobarvanih predmetov. šip in zrcal. Oster kes mehkega lesa je potreben za čiščenje kotov. Krožn k presejanega pepela imej pripravljen pri č ščenju pobarvan h j.redmetov (če niso firneževe barve), ako so zelo zakajeni; to je bolje nego milo. Nidkar ne jemlji m'la za čiščenje stekla. Umazane š'pe um j s kakšnim gorkirn čajem in jih dobro obriši. Nr'o napravi testo iz krede in vode. daj nekol ko te^a testa na sredo vsake šipe. S suho krpo razmažl to po vsej šipi, naposled pa odgrni z usniato ali Naslednje jutro se nam je z združenimi močmi posrečilo priti iz globeli; spet smo natovorili vozove in vpregli konje. Kma u smo -e obrnili proti jugu; pot nas je sprva vodila po mehkem snegu, kasneje •po blatu in kalužah, naposled"pa preko vode. V severovzhodn hriboviti pokrajini, ki je ležala za nami, je gotovo še vedno snežilo. Tu pa je deževalo, kakor da nam hoče nebo oprati blato z obrazov. Oba naslednja dneva sta bila najslabša na vsej naši poti Konji so obtičali v blatu, vozovi so obtičali v blatu; ljudje, ki so v potu svojega obraza vlekli in potiskali, kopali in grebli, so prav tako obtičali v blatu. Čevlji so nam pri vsakem koraku žlobudrali v blatu; bili smo do kože premočeni. Nemogoče nam je bilo prižgati ogenj. In četudi smo se ob mraku ustavili, smo bili preveč izčrpani, preveč mokri in bedni, da bi mogli zaspati. Naslednji dan — poslednji dan naše vožnje — smo morali pustiti ob poti marsikake stvari, tudi take, ki so nam bile dragocene in bi jih potrebovali. Sleherno zavarovano mesto, prostor pod štrlečo skalo, suho mesto pod kakim debelim drevesom, vhod v duplino kake živali — vse je bilo dobrodošlo za shrambo predmetov, da smo lahko nekoliko zmanjšali tovor na naših vozovih. In še tako smo le s težavo napredovali. Še tedaj, ko smo že žrtvovali orodje, pluge, sode z živili, 7aboje z obleko in lonci, so se kolesa pogosto do osi vgrezala v lepljivo blato. Vsi, razen majhnih otrok, smo hodili peš. Prebijali smo se po najboljših močeh po blatu, skozi dež, ki nas je zavite v plašče, vreče in rute, ki so nas zaradi mokrote bolj ovirale kakor varovale, neusmiljeno bičal. Tedaj pa je napočil trenutek, ko sem, opotekaje se pred svojim konjem, nenadoma zagledal kako miljo pred seboj odprtino med dvema bregovoma, ki jo imenuje Natanael Gore na svojem zemljevidu »ožino«. Celo sekundo sem strmel proti našemu cilju, nato sem s pogledom preletel vrsto ljudi in voz in se ustavil na Lindi, ki je s težavo hodila po blatu. Mokra obleka se ji je oprijemala telesa; plašč ji je plahutal v viharju. Na ves glas sem zaklical Andyju, ki je z lopato v rokah copotal ob mojem vozu: »Pojdi in povej gospodu Makersu... povej vsem, da smo na cilju! Onkraj tistele ožine leži dolina Navvkatsha!« V izmučenih Iju<. se je na mah porodila nova moč. Videti je b'lo, kakor da se r. r več tako globoko- ne vgrezpmo v blatna tla. Ko se je Andv vrnil sem g prosil, naj gre h gospe Makersovi -in ji pove, da bi rad ,Tovor 1 z njo Linda je bila nekje v »redim povorke; poleg nje je hodila gos^a Lomaxova Zdaj sta se obe ženski ustavili in počakali, da sem ju dohitel. »Gospa Makersova. zdaj boste šli na moj voz,« sem rekel. »Ako vas moji kanji ne bodo mogli vleči ta zadnji košček poti, se bom sam vpregel pred voz.« Linda me je presenečeno pogledala, nato pa je z mojo pomočjo splezala na voz. Gospa Lcmaxova je oklevaje obstala. »Vi se boste seveda tudi peljali, gospa Lomaxova,« sem jo povabil. »Hvala lepa. gosnod 011enshaw.« Tako se je zgodilo, da se je naposled Linda vendarle na mojem vozu pripeljala v do'ino. ki naj bi po?ta'a naša nova domovina Neposredno onkraj o ž ne se je razprostirala dolina tja do bregov Nawkatsha reke. Bifa je to dolga in ozka dolina. Le na tisti strani, od katere smo prihajali mi, so jo obrobljali hribi. Z vseh drug h strani je bila obdana z valovitim gričevjem. Na dan našega prihoda ni bilo videti cvetočih travnikov, ki jih je omenjal gospod Gore. Po jesensko pobarvani travnati pokrajini se je valila narasla, umazana reka. Ko pa so se naši vozovi počasi spuščali navzdol proti reki, sem si kaj lahko zamišljal, kako ljubka se je morala zdeti ta pokrajina Natanaelu Goreju, ko se je nekega svetlega poletnega dne prvič oziral na njo in sklenil, da si jo prilasti. Naposled je Eli, ki je bil pred nami, ustavil svoj voz, snel klobuk z glave in stresel s sebe deževne kapljice. Oči so se mu svetile; in dobro sem opazil, da je mislil hkratu na dobroto Boga, ki nas je varno pripeljal semkaj, ter na dobroto te plodne zemlje. Vendar ga je v tem trenutku zapustila njegova običajna zgovornost. Rekel je le: »Zdaj smo torej tu.« In tudi jaz sem le ponovil: »Da, tu smo.« Zdaj je bilo potrebno samo še nekaj: da bi bila pustinja res vesela našega prihoda, da bi divjina vzcvetela kakor rožni grm! PO SVETUI X Utripanje «rca je takt življenjskega stroja. Prt ljudeh in živalih je kolebanje utripanja znatno. Enoletno dete ima približno 11 utripov v minuti. Od 20. do 25. leta koleba utripanje od 71 utripov navzgor. Na. stara leta doseže puls do 80. Pri domačih živalih znaša 60 do 80 in je torej utripanje podobno človeškemu. To velja za prašiče, ovce in koze. Konj ima povprečno 40, slon 25 do 28, miš in podgana okrog 700 utripov v minuti. Srce ptic utriplje mnogo hitreje kanarček ima 1000 utripov v minuti. Pri ribah se giblje število med 16 in 86. Pri jegulji pade med zim.sVrn spanjem puls pogosto na en utrip v minuti. :< 100 let saksofona. Pred 100 leti je izumil Francoz Adolph Antoine Sax glasbilo, ki mu je pozneje jazz-glasba pripomogla do svetovne slave. To je saksofon, v bistvu kovinast klarinet, od katerega se razlikuje samo do zveneči cevi Izumitelj sam. znan francoski izdelovalec glasbil, je mogel uveljaviti novo glasbilo šele potem, ko so začeli strojno izdelovati njegove sestavne dele Prvotno so izdelovali salcsofon v šestih velikostih. Sax sam je doživel razšine-vojeea izuma. Od leta 1857 le bil profesor igranja na saksofon na pariškem kon.servatori.1u. Na tem instrumentu so oa mojstri večinoma zamorci X Blisk Je včasih d«lg do io km. Niegnva barva je bela. rdeča, rdečkasta, pa tudi Škrlatna i" »-dečka^toimodra Nalhuiši =o bliski od^o-no strele blesteče bele barve, dočim so b'od-hlevnejše, zato pa lažje zanetilo požar. Najmanj so nevarne rdečkaste strele. Ceorav le med poletnim' nevihtami prmenie večkrat oglu.štr"če se sliši največ 25 km daleč dočfm lahko s.li«imo topovski strel do 200 km dal^č. seveda če ie top temu primerno velik. Intenzivnost strele se ceni na 1200 do 2000 amperov, napetost na na 50 do 100 nno.ooo voltov Na vsei zemlii udari strela približno 100 krat v sekundi Pri tem sr>rn£*°-m energija je torej ogromna in bi opravila mnogo dela. če bi io mogli prestreči in voreč' v strole X Lepotičenje v starem veku. Antimon. prvi- nr ko-inaste obl;ke. sivkasto bel0 ba-ve trša od medl, je bila znana že v pradavnih čas'h. To dokazuje najdba vaze v ruševinah Telleha v bivši Mf"-notami i i iz začetka t*f>t1»ga ti~o*'°*:a pred Kristom. Mnogo bolj je bila pa znana njegova dvojniška prvina z žveplom antimon^ki sulfit. nazvan tudi cink. Stoičen v temnosiv le sketajoč se prašek se že od oamtiveka uncr-ahl^a kot barvilo za barvanje ali podaMšanle obrvi. V Egiptu so že v mlajši kam^niti dobi upo-rabljali črnk za barvanje obrvi in trepalnic. Poleg tega črnega barvila so uporabliali tudi zeleno barvo iz dobro zmletega malahita, s katero so delali kroge okrog oči in črte pod vsakim očesom. Lepo to sicer ni bilo toda starim Egipčanom ie bijo všeč Tz čaisov oW,i Ii»ta 3 ono pred Kristusom so bile natdene alabas+rove posodice. v katerih je bil cink kot barvilo. T->ko »očtio mast« je prinašalo 100 nebeških deklet tudi Stvarniku in gospodarju sveta Brahmu v Indili To ni bila mast. temveč barvilo oči V vročem podnebju orientalskih dežel so d"ma očesne bolezni in zato so bili tam nekateri kovinski prenarpti kot zaščitno sredstvo zelo nri-Il"blieni. Črno barvilo so pa uporabliali tudi iz strahu pr°d »zlim pogledom« Ta vraža 1e še se^al mf>na m "H nrientolcVim? nnrndi X Dragocena bovina prermanium Naidražla kovina je poleg radia germapium. To je z®lo redka prvina. Našli so jo v srebrni rudi argvro-dita, obstoječi iz srebra, germanila in žvepla Odkril jo je leta 1886. kemik Winkler. O tel rudi je govoril že leta 1871. ruski učenlnk Men-delejev. Pobudo za iskaijje neznane prvine ie dala Winklerju analiza argyrodita, pri kateri se je vedno ponavljala izguba 7%. Iz tega je sklepal. da mora biti v rudnini nova prvina Tn res jo ip končno izločil na rudarski alta Nemili v Freybergu. Ne poznamo še rudnine, iz katere bi se dal pridobivati cenejši germanium kovin" 'H ji je dal VVlnkler ime na čast Germanije, Nemčije X Naša Zemlja sveti v vesoljstvo. Učenjaki trdijo, da sveti naša Zemlja v vesoljstvu in sicer da se širi od nje modrikasta svetloba Ce bi gledal kdo Zemljo iz lunine sfere bi videl suho zem.11 o v obliki svetlih, moria oa v obliki temnih lis. Toda že z Marsa bi videl samo svetel kolobar Prebivalci Saturna bi pa Je morali imeti močne da lin oglede, če bi sploh hnt^li videli Zemljo. Z Urana bi je pa niti z daHnocledom več ne videli. Kakšno svetlobo ima 7om.Ha' To vprašanje se je posrečilo rešiti učeniaku Lowe- Zgodovina vojn v številkah Najdaljša evropska vojna Je trajala 55 let, najkrajša pa šest dni Mnogi ljudje mislijo, da število oboroženih spopadov med evropskimi državami v novejšem času pojema. V resnici pa ni taka V 19. stoletju je bilo v Evropi več oboroženih spopadov kakor v prejšnjih dveh stoletjih skupaj. Število relativno kratkih vojn se je zelo povečalo. Dočim je trajala od 1. 1600 do 1700 točno polovica vseh vojn, od 1700 do 1800 pa nekoliko manj od polovice nad pet let,, je bilo daljših vojn v 19. stoletju samo pičlih io°/o. Nekaj je bilo pa tudt daljših, tako angleško-francoska vojna, ki je trajala od leta 1803 do '1815, vojna na Iberskem polotoku od 1807 do 1814, grško-turška vojna od 1822 do 1829 in vojna med Francijo in Mehiko od 1862 do 1867. Najkrajša vojna, kar jih pozna zgodovina, je bila ona med Sardinijo in Avstrijo. ko je trajalo vojno stanje samo šest dni, in sicer od 20 do 26. marca 1849. Najdaljša vojna, kar jih pozna novejša doba, je trajala 55 let. V njo sta bili zapleteni v prvi vrsti na morju republika Venezija in Turčija. Ta vojna je trajala od 1644 do 1699. Tridesetletna vojna od 1618 do 1648 je bih kakor vse druge dolge vojne prav za prav cela vrsta voin. ki se 1ih je udeleževala večina evropskih držav. Špansko-portugalska vojna od 1640 do 1688 je bila tretja naldališa voina. kar jih pozna zgodovina Po traiantu je za-staiala le malo za njo vojna med Francijo in Španijo od 1635 do 1659. ki fe zaključila 150 let traiajoči konflikt med obema sosednima državama z zmago Francije in Pireneiskim mirom. Dočim so bile v 17. stoletju štiri vojne ki so traiale nad 20 let, je bila v 18. stoletju samo ena dališa voina. in sicer nordiiska od 1700 do 1721 med švedskim kraliem Karlom XII. na eni ter Rusijo Dansko in Poljsko na drugi strani za lu in njegova dognanja je potrdi! učenjak Wocd. To tajno nam odkriva Luna. V jasnih nočeh, ko Lunin srp polagoma narašča, bhko vidimo s prostim oče~om ostali del Lune v motni, pepe-iasti svetlobi. In to je svetloba, ki jo meče m luno naša zemlja in ki je tako razločna na nočni strani Lune. To je pa zopet odbita sončna svetloba. kajti naša Zemlja lastne svetlob-1 nima. Luna pa zopet odbija to svetlobo. Odbite žarke je opazoval zvezdoslovec Lovvel v prizmah in lečah Merjenja so pokazala, da je pepelasti žarek na Luni krasne modre barve, kakor nebo nad zemljo ali morje X »Najsvetlejše« mesto. Nemško dvojno mesto Traben-Trarbach pri Koblenzu je praznovalo lani zanimivo obletnico To sloveče vinorodno mesto na reki Mozeli 1e namreč uvedlo kot prva nemška občina pred 50 leti sistematično električno razsvetljavo, dočim tako veliko mesto kakor je Berlin takrat še ni imelo enotnega električnega omrežja. V mestu Traben-Trar-bach so si takrat zgradili lastno elektrarno. Mesto le imelo 1100 žarnic in 10 obločnic. kar bi pomenilo zdaj zelo Skromno podjetje. Leta 1881. je bilo pa to prvo veliko delo te vrste v vsej Nemčiji. Elektrarna je dajala tok ne samo za razsvetljavo, temveč tudi za pogon strojev v raznih industriisfcih podietlih. Zanimivo je da je čez nekaj mesecev po zgraditvi elektrarne v Traben-Trarbarhu še eno nemško mestece dobilo enotno električno omrežje. To je bilo zdravilišče Reichenhall X Na smrt obsojeni plenilci. Posebno sodišče v Berlinu Je obsodilo na smrt tri moške, ln sifter 56-letfiega Karla Henzeja. 54-letnega Ladislava Roznerskega in 30-letnega Hansa Barscha. ker so izrabili priliko, ko so teroristični bombniki napadli Berlin, za plenitev po tujih stanovanjih. Vsi trije so bili usmrčenl. X Uporaba pajčevinastih nitk. Skoraj da ne vemo tega, da so tudi pajčevine, ki v pozni jeseni povsod visijo po zraku, uporabne. Uporablja jih znanstveni m^h^nik za sestavljanje znanstvenih aparatov. Da prid ioijo čim več pajčevin, ujamejo pajke In J'h lajo v prazne škatlice za vžigalice, čez nekaj dni odpro škatlice In dajo pajkom podolgovate klinčke kot nekake lestvice, kjer pajki plezajo navzgor in navzdol. Da se niorelo spuščati nlzdol, si pajki napredejo svoje fine pa1č<>vtnaste niti, ki jih dotični, ki se s tem bavljo. brž navijejo na majhen žlčnat okvirček, časih zadošča en sam pajek da so niti oavite na 20 takih okvirčkov. Pajek napravi do 100 metrov dolgo nit. preden preneha ln ga spet izpustijo Ko so kakih dvanajst pajkov prisilili na ta način, da so proizvajali svoje niti. Ima mehanik dovolj snovi, da izhaja z njo vse leto Pajčevlnaste niti so za sestavo finih, mehaničnih instrumentov zato pripravne, ker bi se vsakršna druga snov. na bodisi, da bi bila še nadvlado nad Vzhodnim morjem. V to vojno so posegle še Anglija, Hannover in Pruska. Nad 10 let je trajala tudi velika turška vojna z brezuspešnim obleganjem Dunaja od 1682 do 1699 in 13-Ietna španska nasledstvena vojna od 1701 do 1713 med Francijo in cesarjem Leopoldom I., ki je šla vzporedno z nordijsko vojno in privedla do zveze pomorskih velesil Anglije in Ho-landske z Nemčijo in Portugalsko proti Ludviku XIV. Druga vojna Ludvika XIV. je trajala od 1688 do 1697 Vojna za avstrijsko nasledstvo je bila končana šele čez 8 let (1740—1"448>. Turška vojna od 1657 do 1664. druga voina Ludvika XIV. proti Nemčiji od 1672 do 1679 in brezuspešna vojna Friedricha Velikega proti nadmočni koaliciji najmočnejših evropskih držav od 1756 do 1763 so trajale po 7 let. Okrog pet let je trajala v Evropi še vsaka izmed petih vojn 18. stoletja, nordijska od 1655 do 1660, poljsko-tur-ška od 1673 do 1678. vojna za poljsko nasledstvo prestola od 1733 do 1738. rusko-iurška vojna od 1769 do 1774 in končno še proti koncu stoletja koalicijska vojna proti francoski revoluciji od 1792 do 1799 V vseh teh dolgih in mnogih vojnah 1e bilo od 1618 do 1905 okrog 1700- večjih bitk obleganj m kapitulacij. Dve tretjini vseh bitk pa so bile francoske vojske skorai polovico pa voiske stare avstro-ogrske monarhije. Anglija 1e bila zapletena v 12 velikih in dolgih koalicijskih Vojn na evropskem kontinentu, toda niena vojska je posegla na kopnem in na morju v spopade samo v 20% Ruska voiska ie posedla v 19% < seh evropskih oboroženih spopadov. Pru®iia v 18, Španija v ■ 16, Turčija v 12. Nizozemska pa v 10%. Pričujoče številke se oa p^na^ain s.arro na bitl-e na evropskih tleh kier ie trajala najdaljša vojha 55 let. najkrajša pa samo šest dni. tako nežna, spremenila pod vplivom vročine, mraza ali sopare, le na pajčevlnaste niti ne vpl!va ničesar. Zato so le te primerne za najfinejše merjenje v znanstvu. Misli So ljudje, ki za časa pesnikovega življenja ne kupijo njegovih knjig, po njegovi smrti pa dajo tisočake za njegov zobotrebec. Vsak je svoje sreče kovač, pa tudi kovač mora imeti srečo. * Najhitrejše se postara hvaležnost. * V knjigi življenja marsikdo le črkuje. * Bogatin pozna svet, siromak življenje. * Mnogo trnda je, da se nauči človek govoriti, še več. da se nauči molčati. Domače zdravilne rastline Kako |ita nabiramo Id sušimo 31. RUMENI RABOZEL ali rumena medena detelja Je dvoletno zelišče a pokončnim steblom, ki zraste do 1 Vi m visoko. Liste ima trojnate kakor vobče detelje. Srednji listek Ima očiten peceljček, obstranska dva pa skoraj sedita. Ob dnu 1 cm dolgega peclja prira-ščata dva, večinoma celoroba prilistka. Drobni, svetlorumenl cveti so kimasto preveščent, po 5 do 7 mm dolgi. Rastejo na 2—3 mm dolgih pecljih drug poleg drugega, precej na dolgo koncem stebel in vej. Čaša ima pet neenakih zobcev; venec sestavlja pet paroma enakih listov od katerih sta spodnja dva zrasla v čolnič. Ta objema deset prašnikov; devet jih je z nitmi zraslih v žlebičih, deseti je prost. V žlebiču je pestičeva plodnica ki dozori v 4 mm dolg, jajčasto napihnjen strok Strok je rjav, gol, zapira 1—4 semena in se ne razpreza. Cveti imajo precej Jak, prijeten vonj. Rumeni rabozel raste po pustem svetu kraj potov in po grobljah, pa tudi po njivah, zlasti med žitom. Iz rabozela prirejajo poseben obliž, rabi pa se tudi za obkladke. Za prodajo strižemo z rastline, kadar je v polnem cvetju, vrhove in daljše veje ter jih su^Jmo v senci. Cvetje ln listje obdrži prvotno barvo in tudi svoj vonj. Suho rastlino polagajo tudi med obleko kot ^sredstvo zoper molje. smešnice UVBGZEN Župnik je rekel kmetu Janezu: »No to ml je zelo všeč, da po tolikih letih zakona svojo ženo Se vedno poljubljate. To je prava ljubezen!« Janez'je zašepetal župn!ku na uho: »O ljubezni ni med nama več sledu. Zdajle sem se hotel prepričati, če se ni moja stara zopet naplla žganja« izkušen mož Neki bogataS se je peljal v spalnem vagonu. Ko se Je bližal vlak postaji, se je pripetila nezgoda, vagon, v- katerem je bogataš spal, se je iztiril ln se valil po visokem nasipu navzd'l. Pod nasipom se je ustavil ln lz vagona se je slišal glas: »Miruj že vendar, stara, saj že vstajam, ne tresi me več, obljubim ti, da ne bom več prišel meglen domov.« OVINEK * Dvajsetletna hčerka pravi svoji materi: »Veš, mama, kaj bi ti lahko postala brez najmanjšega truda ?« »No. radovedna sem kaj « »Stara mati.« BAJKA Profesor: »Tičar, povejte mi, kaj je bajka.« Dijak: »Bajka je pripovedka, ki nI resnična.« Profesoi: »Pazite torej! Nocoj se mi je sanjalo, da sem zlezel na streho in z vilami prebodel luno.« Dijak: »To je neumnost.« ZAKONSKA Žena- »Tako pozno prideš domov tn pijan, pa se še smeješ!« Mož- Smejem se od veselja, da te zo^et vidim.« % v pesnikovem domu Kuharica: »Prosim, gospod, gospa kliče k obe-du to, kai je na vas umrljlvega.« IZ GIMNAZIJE Milan reče sošolcu: »Rad bi vedel, zakaj sem bil danes zaprt. Tudi ti nisi vedel, kako je bilo ime devici Orleanski...« Sošolec: »Zato, ker si rekel Lavra, kakor Je ime profesorjevi nevesti. « RAZLIKA Kakšna razlika je med kačo in odvetnikom? Ce kača naleti na polža, ga požre in se ne zmeni za njegovo hišo. Odvetnik pa vzame hišo in se za polža ne briga. KAVALIR ' * > V natrpanem tramvaju sedi debeluhast gospod m se jezi: »Ta naša mladina! Ne pozna niti reda niti dostojnosti niti vljudnosti!« »Ct se ne motim, — pripomni njegov sosed začudeno — je vam tale mladenič odstopil svoj sedež.« »Da, toda moja uboga žena mora še vedno stati.« O SKOPUHU Skopuh ej umrl, prišel je pred nebeška vrata. Sveti Peter mu je odprl in ga vprašal: »Kaj si dobrega storil na zemlji?« »Revežem sem dal dve liri.« Peter je odprl debelo knjigo in potrdil. »In kaj si še storil? Revni ženi sem dal trt lire.« Sveti Peter se je prepričal. »Povej dalje, kaj si še dobrega storil?« »Bolni deklici sem dal tudi tri in to je vse.« Nato pravi sveti Peter svojemu tajniku: »Vrni mu osem lir in ga pošlji k vragu.« ŽRTEV Uradni!': »Zdravnik Je prepovedal moji ženki, da bi še nadalje sama kuhala.« Znanka: »Torej je uhožicn tako bolna?« Uradnik »Ne, ne. ona je zdrava ko riba. Bolan sem samo jaz.« „ RADOVEDNEŽ Pismonoša: »Evo vam, gospod, tu je osmrtnica bar- -v >e Cek.nove.« Zdravnik: »Hvala Bogu, sedaj bomo vendarle zvedeli, koliko je bila stara,« Stev. 50 ' 11 .................m...........»i, ^^^ UGODNO »Moj kolega hoče vse imeti, kar vidi!« »Predstavi mu najino hčer!« NATANČEN Profesor svoji ženi: »V spanju si glasno francosko govorila, pa tako napačno, da sem moral tvoje stavke trikrat popraviti.« JUNAK Znan strahopetec iz naše družbe je dobil od razjarjenega sobesednika zvenečo zaušnico. Ko je odločni »klofač« dvignil roko, da bi mu prismolil še eno brljuzgo v obraz, ga tepenec ustavi s hladnim nasmeškom: »Ne trudite se več. Eno sem mirno prerifesel, druge pa ne bom!« IZGOVOR • , »Tako, vi, moj hlapec, si upate kaditi moje smotke. To je že preveč!« »Oh, ne zamerite, gospod, meni se ne zdi preveč: zapalil sem si šele prvo.« PRIJATELJ MIRU Dekla priteče vsa iz sebe k učenjaku v sobo ln kriči: »Gospod, gospod, iglo sem pogoltnila!« »Nate drugo, Barbika, pa me pustite pri miru!« TOČNOST V ponedeljek večer ob pol osmih sem v pivnici zapazil lepo napravljenega mladeniča, ki je sesljal cigareto. Gledal je na uro, manjkalo je še pol minute do poli. V tem trenutku se otvorijo vrata srednje sobe" in mlado, gosposko dekle privihra z dolgimi koraki proti njegovi mizi, obstane pred njim, mu pomoli naročno uro z brilanti pod nos in bruhne zmagovito: »Glej! Kaj praviš na to?« »Kaj naj rečem?« odvrne mladeDič me-.!!o. »Dovoli! Ob poli osmih sva se domenila, In na minuto sem točna!« »Seveda,« se nasmehne mladenič. »Ampak danes je ponedeljek. Dogovorila sva se pa v soboto. 2a dva dni. posedam tu!« NI RAZLIKE »Kak je razloček med giljotino ln ljubeznijo?« »Nikakršen; obe namreč pripravita človeka ob glavo.« Križanka št. 42 Besede pomenijo Vodoravno: 1 glavno mesto evropske države. 6. časopvni sodelavec 15 ploskovna mera 16 tkupina žuželk 17 eksplozivno orožje. 18 obl ka jemeliske površine. 19 kazalni zaimek 20 del Mre-21 gospodinjske potrebščine. 22 z:.hod. 23. Icoda izrai obžalovanja. 24 glavno mesto evrcpske iržave 25 domače živali. 26 gostilnKk uslužbenec. 27 žensko ime 28 otok v Jadranskem morju- 29. itoječa voda v mrtvi strugi. 10 jun:ik znane Levstikove no^eftti 31 obrtnik al- rokodelec. 12 začefek