Premeščenje, Okrožni inšpektor v Mariboru in bivši veliki župan g. dr. Schaubach je prestavljen v notranje ministrstvo. Duhovmške vcsti. Celjski kaplan Gregor Zafošnik je odšel na Dunaj v svrho cerkveno glasbenih študijev; za kaplana k mestni župniji in opatijski cerkvi pa pride dr. Alojz Osterc. Bo že kmet plačal. Velika sramota je za nas Slovence, da nimamo toliko zavesti, da bi spoštovali samega sebe in svoj narod. Poglejmo samo, kako nosimo tujcu svoj denar, kmetje, podeželski trgovci in prav tako meščani, celo taki, ki se štejejo za največje narodnjake. Poznamo na primer nekega takega narodnega prvaka, ki kupuje vsake vr&te blago samo pri nemških trgovcih, njegova »milostljiva« pakupuje čevlje v Gradcu, on pa tudi pri nemški tvrdki in celo konje da podkovati kovaču Nemcu. In zakaj to? Zato da Nemci ta pri Slovencih nabrani denar v Avstriji zapravljajo ali pa tudi nalagajo. Nekateri na primer imajo v Gradcu v operi abonirane lože itd. NaŠ človek pa dobi dostikrat za nagrado kvečjemu psovko: »Verfluchter windischer Hund«, kar je bilo nedavno slišati po celj&kih ulicah in pa zaničevalen posmeh: »Neumen kmet«. Ni še doglo, kar je neka družba Nemcev v neki celjski kavarni popivala najdražja vina. Končni račun je bil pa precej visok, nekaj čez Din 600.—, pa se je izrazil eden: »Bo že kmet plačal.« Pa je mislil tudi na podeželske trgovce. Sedaj veste, slovenski kmetje, zakaj nosite svoj denar Nemcem. Invalidska tombola. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru priredi v nedeljo dne 4. otkobra 1.1. ob dveh popoldne na Trgu svobode veliko javno tombolo v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Pcžar. Dne 24. septembra je uničil ogenj stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje posestniku in tesarju Matiji Kodriču v Dobrenju pri Pesnici. Škoda znaša voč desettisoč Din, ker &o zgorele tudi velike zaloge kr-me. Slučajno izostala nesreča. V Št. Lovrencu na Pohorju vozi marenberški sodavičar Payer sodavico na tovornem avtomobilu. V t-orek 22. septembra je počila omenjenemu avtomobilu zadnja os v bližini postaje Št. Lovrenc, kjer pelje cesta visoko nad Dravo in je storkljalo kolo v reko. Avto je zadržala močna železna ograja, sicer bi bil padel s šoferjem vred po bregu v Dravo. Kostanj je tresel 71etni Viljem Šerc v Bistrici pri Rušah. Pri tresenju je prijel za trhlo vejo, ki se je odtrgala, fantek je padel na tla, si zlomil roko in se tudi na znotraj tako poškodovali, da so ga prepeljali v mariborsko bol" nico. Ogenj v Siivnici pri Mariboru. V noči od zadnjc sobote na nedeljo je pogorelo v Slivnici pri Mariboru gospodarsko poslopje gostilničarja Antona Faleža. Škoda znaša nad 50.000 Din. Za visoko osebnosi se je izdajal, Po Tinju na Pohorju je hodil od kmeta do kmeta 38 letni Jožef Rostohar iz Blance. Ljudje so mu po možnosti stregli, ker se je izdajal za visoko ter vplivno osebnost, ki hoče piroučiti težave kmečkega ljudstva na licu mesta in mu pomagati. Slednjič so ga pa orožniki le prepoznali, da je goljuf in ga zagrabili baš tedaj, ko se je odpravljal od župana Ferka. Nogo si je zlcmil trgovec Janez Nemec v Murski Soboti. Vlomilci okradli trgovino. V noči od 22. na 23. septembra je bilo vlomljeno v trgovino Matije Nemšiča v Križevcih pr Murski Soboti. Vlomilci so od« nesli raznega blaga za 20.000 Din. —• Nemšičeva trgovina je doživela že veiikrat neljube nočne obiske. Gospodarsko poslopje žrtev požara. Dne 26. septembra je pogorelo v Čretu pri Celju gospodarsko poslopje, last vrtnarja Maksa Zupanca. Domačim se je posrečilo, da &o oteli iz gorečega hleva krave in iz svinjakov prašiče. Avio zgorel. Dne 24. septembra se je peljal novomeški trgovec Janko Golež v Metliko po prašiče. Me dvožnjo je nastal nenadoma v razplinjaču ogenj, ki je objel ves avto, da je čisto zgorel. Ogeni uničil hišo. Dne 24. septembra je uničil ogenj v Ždinji vasi v Trškogorskem gorovju hiš-o posestnika Frarv ca Strajnarja, v kateri ni nihče stano val. SamGsacr radi uecsdravljive srčne in živčne bolezni. Dne 23. septcmbra zjutraj so našli v Polulah pri Celju v bližini križa pri krčmi Krajnc na ograji škarpe cbešenca. Gre za Ivana Menceta, rojenega v Dolnicah, ki jc živel ločen od svoje žene. Samomorilec jc zabeležil na lis-tič, da si je vzel življenje radi neozdravljive srčne in živčne b-ole-zni. Gcspo-larsko pcslopje pcgorelo. Dne 21. septembra okrog 3. urc zjutraj je izbruhnil požar na strthi gospodarsl-cga poslopja posestnika Rojka v Arji vasi pri Petrovčah. Gasilci so ogenj omejili, da se ni razširil na sosedna poslopja, ki so ma.lodane čisto blizu. Z gospodarskim poslopjem je upepeljen celotni letošnji pridclek in gospodarsko orodje. Nevarea kamEolcm. V kamnolomu g. Gotliba iz Št. Petra pri Novem mestu je zasul plaz iz zemlje in kamenja tako delavca Antona Rataja, da mu je zl-omil desno nogo v stegnu. Dne 23. septembra je zasul-o kar dva delavca iki sta odnesla iz nesreče le lažje poškodbe. Eadei se je z nežem v sroe. Brez-poselni mesar Anton Starin si je končal v^ Ljubljani življenje na ta način, da si je zabodel mesarski nož naravnost v srce. Samomor je bil izvršen v duševni zmedenosti radi preobilnega alkohola. Cigani v rokah pravios. Orožnild so jprijeli in zaprli v vasi Ribče pri Litiji sedem ciganov. Sodnija je pet ciganov izipustila, dva pa: Franc in Andrej Nikolič &ta bila poslana celjskemu. okrožnemu sodišču, ker sta osumljena, da sta pred pol letom v družbi več drugih ciganov oropala v Šestinah pri Zagrebu 50.000 Din. Pri padcn z orefoa si zlcmil tilnik. Dne 22. septembra je klatil orehe 50 letni posestnik Lovrač iz Kolovrata pri Litiji. Proti vrhu drevesa je stopil na trlilo vejo, padel na tla in obležal mrtev z zlomljenim tilnikom. Neselbina brez d-BiEikov. V Bremenu na Nernškem je nasjala nova naselbina, ki predstavija mejnik v razvoju ¦modernega sta.no vanjskega stavbarstva. Zadruga nameščencev si je postavila velik blok stanovanjskih hiš ter kot prva uporabila izključno samo elcktriene štedilnike za kuhanje. y 189 stanovanjih delajo neslišno električni štedilniki in električne peči. NewyorSka revija »The Nation« objavlja v cni svojih zadnjih številk naHlednji članek, ki ga je napisal dunajSki dopisnik londonskega »Daily HePftlda«, glasila angleške delavske stranke: »28. junija — bila je ne.delja in prvi 'dan volitev v madžarski parlament — Keni se 7. uokiro časnikariem in nekim poslancem madžarske socijalistične stranke vozil z avtomobilom po južni Madžar&ki. V vsakem mestu smo videli cele trume policistov, ki so bili vsi obroženi s puškami. Od časa do časa so ustavili naš avto in nas grobo barali, kdo smo in kaj hočemo. Odgovorili smo jim, da smo inozemci in da smo na potu v mesto Bekes-Csaba. Ornenjeni kraj so mi nekateri madžarski opozicionalni voditelji opisali kot tipičen volilni okraj, kjer volijo javno. Samo v 45 večjih mestnih okrajih volijo tajno, v 199 podeželskih okrajih pa s-o volitve javne. Mi trije smo prišli, da na 1-astne oči vidimo, kako se vršo volitve v-deželi, kje-r obstoja parlament samo na videz, in kjer vladi niti malo ne pride na misel, da bi vpoštevala voljo ljudstva. Prebivalci Bekes-Czaba so vecinoma mali kmetje in polLski delavci, V mnogih mestih in mes.tecih, skozi katere nas jc vodila pot, smo videli lepake z imoni vladnih, pa tudi lepake z imeni opozicijonalnih kandidatov. Vljub temu pa je bil v mnogih izmed teh . mest izvcljen vladni kandidat, dočim najprotni kandidat ni dobil nobenega gl-asu. Zvedeli smo, da so volivni uradniki dva ali tri dni pred volitvami med p-odpisi opozicijonalnib. list našli »pogreške«, radi čcsar s-o seveda Ii-s-to proglasili za neveljavno. V vlaclnih podpisnih listah niso našli niti ene napake, čeprav naglaša opo-zicija, da so vladne stranke ponaredile ogromno število podpisov. V nekaterih krajih so imele vladne stranke več podpisov, kakor pa volivcev v dotičnem okraju. Odlični opozicijonalni voditelji so odkrili svoja imena v vladnih listah. Volitve so izvršili z javnim ustnim glasovanjem. Vendar ne gre tako, da bi volivec kai* stopil v volivni lokal in povedal, za koga glasuje. Ne, volivci morajo priti v volivni lokal v skupinah, in sicer po kandidatni listi, za katero nameravajo voliti. Volivci posameznih strank se zbirajo na določcnih mestih, in ko se jih nabere kakšnih 20, jih spuste na volišče. Videl sem, kako so najprej spustili na volišče vladno skupino, nato druge. Če se pa medtem, ko so bili v lokalu vladni volivci, ni nabralo dovolj opozicijonalnih volivcev, so mesto njih spustili na volišce vladno skupino. Ugotovili srao, da so volivni komisarji večinoma določili zbirališča opozicijonalcev daleč proč od volivnega lokala, često na prostorih, kjer volivci niso imeli nobenega varstva pred pripekajočim solcem. Zgodilo se je pogosto, da so od prihajajiočo skiiDine tch volivcev ennsa ali rlva vn. livca aretirali, nakar so za kazen poslali celo skupino nazaj na zbirališče. V mnogih krajib. pa so zaman ves dan cakali na vstop. V volivnih prostorih so komisarji postopali z delavci in kme-ti kakor s črcdo drobnice. Nisem sicer razumel, kaj so kričali nad njimi, vendar iz obnašanja kmetov in delavcev sem videl, kako zelo jih je kričanje prestrašilo. Mnoge volivce so nagnali ven takoj, ko s-o vstopili. Nad nekaterimi so komisarji kričali radi tega, ker niso razumeli madžarsko. V Bekesu je namreč preccj Slovakov. Ob 4 popoldne so na moje veliko začudenje v delavs.kih volivnih okrajih,' ki smo .iih obiskali, pr-oglasili volitev za zaključeno. Pozncje sem zvedel, da so imeli komisarji nalog, takoj zaključiti volitev, »če bi ne čakalo več volivcev.« Ko pa sem stopil na ulico, sem videl velike množice čakajočlli volivcev, katei-e so pustili čakati na zbirališču colc ure, medtem ko so imeli vladni volivci neomejen prost vstop. Naposled pa so iih še ogoljufali za njihove glasove. Od nekod se je pojavila policija na konjia" in čakajoče volivce brutalno razgnala. V Szarvasu smo naleteli na množice Ijudi, ki so jim morali zagroziti s strojnicami, da se j-e razšla, ne da bi oddala svoje glas-ove. V premožnejših okrajih, kjer je bila vlada gotova večine, so sc volitve končale šele po-zno zvecer. Slične dogodke sem imel priliko opazovati ves dan in še naslednji dan v najrazličnejših delih dežele. 'Zmaga vlade mc radi tega ni presenetila.« T~/9 A | i.y V(JU;<ifiBt'J«_5'.-<_!S- VinsSte scfia različaa velikosti prodaja Gai?še!_, Kariber, Razlagova Klioa 25. Isvoz iz sais drž-avs. Po poročilu gcneralne direkcije carin smo v letožnjem avgustu izvozili 362.765 ton bla-' ga v -^rrednosti 584.38 milijona DinJ Skupno je znašal naš izvoz v prvih 8 mesecih 2,249.765 ton v vrcdnosti 3251.58 milijona Din, lani pa 3,244.132 ton v vrednosti 4445.47 milijona Din. Naš letošnji izvoz v prvih osmih mesecih je proti lanskem v isti do-bi padel po teži za 994.367 ton, po vrednosti pa za 1193.89 milijona Din. La.ko. Združcni odbori kmetijskih podružnic La» ško in Sv. Krištof in sadjarske podružn. v Laškem priredijo v nedeljo, dnc 4. oktobra sadno razstavo v slovenski šoli v Laškem. Sadjarji iz Laškega sodnsga okoliša bodo razstavili svoje sadje, ki je letos v laškem okraju izvrstno obrodilo. Vabljeni so kupci kakor tudi drugi, da se razstave udeležijo. Sadjarstvo je v laškem okraju važna kmetijska panoga, ki obeta biti našemu kmetu to, kar jc bilo nekdaj vinogradništvo. V vinogradnih legah zelo lepo uspevajo tudi žlahtne vrste, kakor kanadke, parmene in druge. Na mnogostran&ka vprašanja daje razstavni cdboi* I. banovinakc sadne razstave združene s sadnim sejmom v Ptuju sledeče pojasnilo: Razstava bo obsegala vse sorte sadja, ki so v sadnem izboru Dravske banovine. Sadje &e bo v Ptuju pakovalo v amerikanske zaboje in se bo vršil s tem tudi tecaj za pakovanje sadja od 5. do 9. oktobra 1931 v Društvenem domu. Prijave za tečaj je poslati na razstavni odbor. Tečaj je brezplačen ter bo skrbel bdbor tudi za cenejšo prehrano in stanovanje tečajnikov. Kdor hoče sadje razstaviti, ga mora vsaj do 8. oktobra poslati na razstavni cdbor Ptuj. Sadje mora biti dcbro zaipakovano in v enem zaboju vsaj 30 kg l.nake debelosti in enake vrste. ZahteIvano je, da se od ene sorte sadja vpošIje 100 kg sadja, da se lahko napolnijo trije amerikanski zaboji. Kdor nima ali ne more vposlati 100 kg, naj vpošlje vsaj 30 kg odbranega sadja. Po železnici je znižana tarifa za pošiljatev sadja na razstavo. Sadje se bo skušalo prodati ter bodo dobili razstavljalci plačano sadje po tržni ceni, poleg tega pa najboljši sadjarji in razstavljalci večje nagrade. Tisti, ki sadje razstavijo in oni, kateri ga ne ra_stavijo, pa imajo večje množine sadja doma, namenjeno za prodajo, naj to javijo razstavnemu odboru v Ptuju, ker bo ta posredoval pri prodaji sadja. Poleg razstave se vrši obenem tudi sadni sejem, od 11. do 13. oktobra, zato je potrebno, da razstavni odbor zna, kje, koliko in pri kom se dobi sadje, katere sorte in vrste in v kakšni rnnožini. Sadje, namenjeno za razstavo, se bo sprejemalo v Društvenem domu, kjer bo tudi razstava, in sicer se sprejerna od 5. do 8. oktobra vsak dan od 8. do 18. ure. Prepozno doposlano sadje ne pride na razstavo in se ne bo moglo oceniti. Na razstavi bodo razstavljeni vsi sadjarski pripomočki. Tvrdke,. ki hočejo tozadevno kaj razstaviti, bodo istotako morale napraviti prijavo, da se jim prostor zasigura, in vposlati svoje raz- stavne predmete razstavnemu odboru do 6. oktobra tega leta v Ptuj. Ministrstvo železnic je dovolilo polovično vožnjo. Posetnik razstave si kupi pri odbodni postaji celi vozni listek do Ptuja z mokrim žigom. Tega listka ne odda pri izstopu, ampak ga porabi za brezplačno vožnjo nazaj, in sicer s potrdilom razstavnega odbo.a, da je razstavo posetil. J. V. (Nadaljevanje.) Najnevarnejšega zimskega pedica, ki se pojavlja na jesen, smo omenili že v prejšnjem članku. Dancs se hočemo podrobneje baviti s tem škodljivcem, posebno pa giede uspešnega načina pokončavanja. Zimski pedic pribaja iz zemlje, kjer je preživel kot buba celo poletje, v času, ko nastopajo prvi jesenski mrazovi, torej navadno od srede oktobra naprej pa do decembra. Pri izredno lepi jeseni, kot ismo jo imeli lansko leto, se je poiavljal ta škodljivcc šele koncem oktobra in novembra rneseca, pisec tega jc na primer cpazoval lansko leto prihod samice celo 4. decenibra. Letos bode zimski psdic, kakor kažejo vsi znaki predčasne zime, nastopil gotovo preje kot pa lansko leto. Samica zimskega pedica v nasprotju s samcem ne more letati, ima pa izredno močno razvito telo ter tri pare krepkih nog. Slednje omogočajo samici, da po deblu drevesa leze v vrbove. Ko je samica oplojena, odlaga v brstju jajčeca, in sicer celotno 200—300 jajčec. Jajčeca prezimijo na drevju in jim tudi najhujsa zima ne more škodovati. Ko drevje spornladi ozeleni, se izležejo iz jajčec goseničice, ki zapredejo listje in ga objedajo. To delo opravijo lahko tako temeljito, posebno takrat, ako je bilo drevje v jeseni močno napadeno po taca škodljivcu, da stojite spomladi pred golim drevjem. Junija meseca se spust. odrasle gosenice po nitkah na zemlj., ter se v isti zabubijo. Kako pa se najtemeljitej« in sigurn© ubranimo tega nevai^nega škodljivca? Škropljenje proti zimskemu pedicu v. jeseni, oziroma po zimi, ko se nahajajo jajčeca na drevju, ni zanesljivo. Jajčeca so tako odporna, da jim je le težko priti do živega. Edino zanesljivo sredstvo proti zims.kemu pedicu je lcpljivi pas, s katerim oktobra meseca že opašemo drevje in na njem polovimo samice, ki hite iz zernlje po deblu na drevo. S pasom pa polovimo tudi samce, ki prilete na pas, kjer se nahaja samica. Piscu tega so bili izročeni pasovi, kjer se je nabralo od 32 do 84 zimskih pedicev (samic in samcev), poleg nebroja gosenic jabolčnega zavijača drugega zaroda. Zgodi se tudi, da samica kM na pasu poleže jajčeca. Lepljivi pasovi naj bodo iz močnega in nepremočljivega papirja, najbolje pergamonta, to pa iz dveh razlogov. Navaden papir ne bi kljuboval vrenionskim neprilikam, se prav hitro premoči in trga ter razcefra, raztrga na največ po pticah, ki si s pasov poiščejo navadno tolste škodljivce s svojimi ostriini kljuni pri tej priliki manj odporen papir tudi raztrgajo. Najbolj je močan pcrgamentni papir, ki bode mnogo odpornejši in nudil tudi na ta način sigurnejšo zapreko prehoda samici zimskega pedica ter dobro lepilo, ki ostane dalj časa lepljivo. Dosedaj zamudno pripravljanje papirja in mazanje istega z lepilom, ki ga je treba ponajveč .ele pregreti, da se da boljo namazati, odpade popolnorna, ako sadjar vporablja že tvorniško izgotovljene in z lepilom namazane pasove, katerc je treba le za obseg debla pi-irezati ia pritrditi. Tako pripravljen in žc izgotovljen pas, ki ga dobimo pod imenom »Rekord« na primer pri Štajerski sadjarski zadrugi v Mariboru ali Kmetijski družbi v Mariboru, prihrani sadjar- }u mnogo dela in truda, poleg tega pa predstavlja najsigurnejše sredstvo v boju proti zimskemu pedicu. (Nadaljevanje sledi.)